โDepresija ni zgolj ลพalost, ki pride in gre. Depresija je razpoloลพenjska motnja, ki vpliva na telo, razpoloลพenje in misli,โ pojasnjujejo v Druลกtvu za pomoฤ osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM. Depresija lahko zmoti apetit, spanec, posameznikov pogled nase in na svet okrog njega ter namesto veselja do ลพivljenja prinese obup in ลพalost. Opozarjajo, da depresija lahko resno ovira normalno vsakodnevno delovanje ฤloveka, povzroฤa duลกevne in fiziฤne boleฤine ter zahteva zdravljenje z ustrezno terapijo. Ta ljudem lahko pomaga, da ponovno najdejo veselje in dobro poฤutje, saj je depresija v veliki veฤini primerov ozdravljiva.
Lahko se pojavi v vseh strostnih obdobjih, najpogosteje med 25 in 44 letom. โTa bolezen sicer ne izbira glede na starost, saj lahko za depresijo trpijo tudi otroci, v zadnjih letih pa strokovnjaki opaลพajo, da se pogosto pojavlja tudi pri najstnikih. Naraลกฤujoฤ odstotek depresije med najstniki morda odraลพa vedno veฤje pritiske na mlade ljudi glede ลกolskega uspeha in visokih priฤakovanj starลกev,โ pravijo v Druลกtvu DAM. Po nekaterih ocenah za depresijo v vsakem trenutku trpi od pet do sedem odstotkov populacije, vendar jih niti polovica ne bo poiskala in prejela ustrezne pomoฤi za svoje teลพave. Tekom ลพivljenja depresija vsaj enkrat prizadene pribliลพn petino prebivalstva.
โVzrok depresije je zaenkrat ลกe neznan, tudi mnenja strokovnjakov se okrog tega vpraลกanja moฤno razlikujejo. Nekateri so prepriฤani, da so za depresijo odgovorna neravnovesja kemiฤnih prenaลกalcev v moลพganih, spet drugi, da depresijo povzroฤajo dogodki iz otroลกtva ali vplivi iz posameznikovega okolja,โ razlagajo. Ena od moลพnih razlag je tudi ta, da depresijo povzroฤa kombinacija razliฤnih dejavnikov, kot so podedovana nagnjenost k depresiji, psihosocialno okolje posameznika, neravnovesje moลพganske kemije, priuฤeni vedenjski in miลกljenjski vzorci in podobno. โZelo verjetno se vzroki za depresijo tudi razlikujejo od posameznika do posameznika,โ dodajajo v Druลกtvu DAM.
Pri prepoznani depresiji nujno poiลกฤite pomoฤ, saj njeno nezdravjenje lahko privede do veฤjih konfliktov. Kljub temu pa lahko veliko tudi sami naredite v boju proti depresiji.
Zaฤnite ลพiveti zdravo. Zelo pomembne so zdrave spalne navade. Nekatere raziskave kaลพejo, da imajo osebe, ki hodijo v posteljo po polnoฤi, za ฤetrtino veฤ moลพnosti za pojav depresije, kot osebe, ki gredo spat pred deseto. Prav tako so depresiji bolj izpostavljeni tisti, ki spijo pet ur in manj. Premalo spanca obฤutno poveฤa tudi nagnjenost k samomorilnim mislim. Strokovnjaki zato priporoฤajo, da gremo v posteljo ฤim prej in spimo okoli osem ur. Mladostniki naj spijo devet, otroci pa okoli deset ur na noฤ.
Spremenite tudi prehrambene navade. Jejte ฤim bolj razoliko in ฤim manj predelane hrane. Poveฤajte koliฤino sveลพega sadja, saj deluje kot antidepresiv zaradi aminokisline tryptophan, ki moลพganom pomaga pri produkciji serotonina. Njegova nizka raven v telesu po mnenju nekaterih strokovnjakov vpliva na nastanek depresije. Jejete tudi dovolj zelenjave bogate z minerali. Prenehajte z uลพivanjem sladkorja in poveฤajte vnos omega 3 maลกฤobnih kislin. Uลพivajte tudi ekstra deviลกko oljฤno olje, saj so na ลกpanski univerzi v Navarra in Las Palmas de Gran Canaria ugotovili, da zmanjลกa nevarnost depresije.
Tudi gibanje je odliฤen antidepresiv. Telesna vadba sproลกฤa endorfine, ki jih imenujemo tudi hormone sreฤe. Pri ljudeh z depresijo pa je ponavadi problem pomanjkanje motivacije in brezvolja. Zato teลพko zaฤnejo z vadbo. Najbolje je, ฤe si poiลกฤete partnerja ali skupino za skupno vadbo, se dogovorite za ure in ste tako skoraj prisiljeni pomigati.
Delajte stvari, ki vas veselijo in sproลกฤajo. Ni vaลพno, ali je to sprehod po naravi, prijetna kopel, posluลกanje glasbe, slikanje, petje, meditiranje, โฆ Dokazano je, da ลพe petnajst minut sproลกฤanja na dan obฤutno zmanjลพa nevarnost depresije.
Roลพica proti depresiji
Naravni antidepresiv je tudi ลกentjanลพevka, ki izboljลกa razpoloลพenje in zmanjลกa obฤutek brezvolje in utrujenosti. Kliniฤno potrjeno vpliva na zmanjลกanje blaลพjih do srednje teลพkih depresivnih razpoloลพenj, uporablja se tudi pri blaลพenju tesnob, motnjah spanca, pri teลพavah s stresom ali zbranostjo.
โJe psihotropno sredstvo, vpliva na duลกevno dejavnost. Je sedativ, pomirja, anksiolitik, odpravi tesnobo in razblini strah, ter antidepresiv, odลพene potrtost, maloduลกje in brezvoljnost. Zato se rabi za izboljลกanje razpoloลพenja, zveฤanje duลกevne in telesne zmogljivosti ter volje do dela, posebno pri ljudeh preobฤutljivih na vremenske spremembe in ลพenah z duลกevnimi teลพavami med meno, odpravlja pa tudi spremljajoฤe pojave, na primer slabo sploลกno poฤutje, izgubo teka in nespeฤnost,โ pa o zdravilni moฤi ลกentjanลพevke pravijo v Pomurskih lekarnah. Po ljudskem izroฤilu se rabi notranje ลกe proti boleฤinam v ลพivcu, vnetju vezivnega tkiva in iลกiasa, migreni ter moฤenju postelje, zunanje pa za celjenje ran in opeklin. Je tudi pogosta uฤinkovina homeopatskih pripravkov, zdravil, sestavljenih iz sledov zdravilnih snovi.
Opozarjajo pa, da ฤezmerni odmerki lahko motijo zdravljenje z zaviralci monoaminooksidaze, vrsti zdravil zoper potrtost. Laboratorijski poskusi kaลพejo, da se po ลกentjanลพevki le blago zveฤa materniฤna napetost. โZaradi pomanjkanja podatkov o strupenosti in zaradi zmnoลพnosti povzroฤiti preobฤutljivostno reakcijo na osvetljeni koลพi seย med noseฤnostjo in dojenjem odsvetuje,ย iz istega razloga tudi na sploh ni priporoฤljiva ฤezmerna raba,โ dodajajo.