“Depresija ni zgolj žalost, ki pride in gre. Depresija je razpoloženjska motnja, ki vpliva na telo, razpoloženje in misli,” pojasnjujejo v Društvu za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM. Depresija lahko zmoti apetit, spanec, posameznikov pogled nase in na svet okrog njega ter namesto veselja do življenja prinese obup in žalost. Opozarjajo, da depresija lahko resno ovira normalno vsakodnevno delovanje človeka, povzroča duševne in fizične bolečine ter zahteva zdravljenje z ustrezno terapijo. Ta ljudem lahko pomaga, da ponovno najdejo veselje in dobro počutje, saj je depresija v veliki večini primerov ozdravljiva.
Lahko se pojavi v vseh strostnih obdobjih, najpogosteje med 25 in 44 letom. “Ta bolezen sicer ne izbira glede na starost, saj lahko za depresijo trpijo tudi otroci, v zadnjih letih pa strokovnjaki opažajo, da se pogosto pojavlja tudi pri najstnikih. Naraščujoč odstotek depresije med najstniki morda odraža vedno večje pritiske na mlade ljudi glede šolskega uspeha in visokih pričakovanj staršev,” pravijo v Društvu DAM. Po nekaterih ocenah za depresijo v vsakem trenutku trpi od pet do sedem odstotkov populacije, vendar jih niti polovica ne bo poiskala in prejela ustrezne pomoči za svoje težave. Tekom življenja depresija vsaj enkrat prizadene približn petino prebivalstva.
“Vzrok depresije je zaenkrat še neznan, tudi mnenja strokovnjakov se okrog tega vprašanja močno razlikujejo. Nekateri so prepričani, da so za depresijo odgovorna neravnovesja kemičnih prenašalcev v možganih, spet drugi, da depresijo povzročajo dogodki iz otroštva ali vplivi iz posameznikovega okolja,” razlagajo. Ena od možnih razlag je tudi ta, da depresijo povzroča kombinacija različnih dejavnikov, kot so podedovana nagnjenost k depresiji, psihosocialno okolje posameznika, neravnovesje možganske kemije, priučeni vedenjski in mišljenjski vzorci in podobno. “Zelo verjetno se vzroki za depresijo tudi razlikujejo od posameznika do posameznika,” dodajajo v Društvu DAM.
Spremenite življenjske navade
Pri prepoznani depresiji nujno poiščite pomoč, saj njeno nezdravjenje lahko privede do večjih konfliktov. Kljub temu pa lahko veliko tudi sami naredite v boju proti depresiji.
Začnite živeti zdravo. Zelo pomembne so zdrave spalne navade. Nekatere raziskave kažejo, da imajo osebe, ki hodijo v posteljo po polnoči, za četrtino več možnosti za pojav depresije, kot osebe, ki gredo spat pred deseto. Prav tako so depresiji bolj izpostavljeni tisti, ki spijo pet ur in manj. Premalo spanca občutno poveča tudi nagnjenost k samomorilnim mislim. Strokovnjaki zato priporočajo, da gremo v posteljo čim prej in spimo okoli osem ur. Mladostniki naj spijo devet, otroci pa okoli deset ur na noč.
Spremenite tudi prehrambene navade. Jejte čim bolj razoliko in čim manj predelane hrane. Povečajte količino svežega sadja, saj deluje kot antidepresiv zaradi aminokisline tryptophan, ki možganom pomaga pri produkciji serotonina. Njegova nizka raven v telesu po mnenju nekaterih strokovnjakov vpliva na nastanek depresije. Jejete tudi dovolj zelenjave bogate z minerali. Prenehajte z uživanjem sladkorja in povečajte vnos omega 3 maščobnih kislin. Uživajte tudi ekstra deviško oljčno olje, saj so na španski univerzi v Navarra in Las Palmas de Gran Canaria ugotovili, da zmanjša nevarnost depresije.
Tudi gibanje je odličen antidepresiv. Telesna vadba sprošča endorfine, ki jih imenujemo tudi hormone sreče. Pri ljudeh z depresijo pa je ponavadi problem pomanjkanje motivacije in brezvolja. Zato težko začnejo z vadbo. Najbolje je, če si poiščete partnerja ali skupino za skupno vadbo, se dogovorite za ure in ste tako skoraj prisiljeni pomigati.
Delajte stvari, ki vas veselijo in sproščajo. Ni važno, ali je to sprehod po naravi, prijetna kopel, poslušanje glasbe, slikanje, petje, meditiranje, … Dokazano je, da že petnajst minut sproščanja na dan občutno zmanjža nevarnost depresije.
Rožica proti depresiji
Naravni antidepresiv je tudi šentjanževka, ki izboljša razpoloženje in zmanjša občutek brezvolje in utrujenosti. Klinično potrjeno vpliva na zmanjšanje blažjih do srednje težkih depresivnih razpoloženj, uporablja se tudi pri blaženju tesnob, motnjah spanca, pri težavah s stresom ali zbranostjo.
“Je psihotropno sredstvo, vpliva na duševno dejavnost. Je sedativ, pomirja, anksiolitik, odpravi tesnobo in razblini strah, ter antidepresiv, odžene potrtost, malodušje in brezvoljnost. Zato se rabi za izboljšanje razpoloženja, zvečanje duševne in telesne zmogljivosti ter volje do dela, posebno pri ljudeh preobčutljivih na vremenske spremembe in ženah z duševnimi težavami med meno, odpravlja pa tudi spremljajoče pojave, na primer slabo splošno počutje, izgubo teka in nespečnost,” pa o zdravilni moči šentjanževke pravijo v Pomurskih lekarnah. Po ljudskem izročilu se rabi notranje še proti bolečinam v živcu, vnetju vezivnega tkiva in išiasa, migreni ter močenju postelje, zunanje pa za celjenje ran in opeklin. Je tudi pogosta učinkovina homeopatskih pripravkov, zdravil, sestavljenih iz sledov zdravilnih snovi.
Opozarjajo pa, da čezmerni odmerki lahko motijo zdravljenje z zaviralci monoaminooksidaze, vrsti zdravil zoper potrtost. Laboratorijski poskusi kažejo, da se po šentjanževki le blago zveča maternična napetost. “Zaradi pomanjkanja podatkov o strupenosti in zaradi zmnožnosti povzročiti preobčutljivostno reakcijo na osvetljeni koži se med nosečnostjo in dojenjem odsvetuje, iz istega razloga tudi na sploh ni priporočljiva čezmerna raba,” dodajajo.
