Brazilci in Nemci so začeli z gradnjo velikega opazovalnega stolpa v središču porečja Amazonke. Stolp, ki bo namenjen spremljanju podnebnih spremeb, bo visok okoli 325 metrov. V njem bodo brazilski in nemški strokovnjaki zbirali pomembne podatke o koncentracijah toplogrednih plinov in o vremenskih spremembah v enem največjih deževnih gozdov na planetu.
Upajo, da bodo podatke lahko koristno uporabili pri razumevanju nastanka toplogrednih plinov in podnebnih sprememb. Stolp gradijo iz jekla, ki so ga pripeljali iz brazilskega mesta Manaus, ki leži več kot 160 kilometrov stran. Zaradi svoje višine, bo stolp omogočal raziskovanje sprememb in gibanja zračnih mas po gozdu v razdalji nekaj sto kilometrov. “Stolp nam bo pomagal odgovoriti na številna vprašanja, povezana z globalnimi podnebnimi spremembami,” je povedal koordinator projekta pri Brazilcih Paulo Artaxo. Ko bo observatorij dokončan, se bo dopolnjeval s podobnim observatorijem, ki so ga zgradili leta 2006 v Sibiriji.
Amazonski gozd ima po mnenju znanstvenikov bistven vpliv na ohranjenje globalne temperature, hkrati je tudi velik vir pitne vode. Krčenje gozda, ki smo mu ves čas priča, vpliva celo na tok oceanov in na zaloge ogljika. Amazonski gozd se razprostira na več kot 4,1 milijona kvadratnih metrov in pokriva 60 odstotkov Brazilije. Vsebuje kar eno petino svetovne pitne vode in okoli trideset odstotkov rastlinskih in živalskih vrst.
Ogrožen kitajski jeseter, ki živi že 140 milijonov let in mu nekateri pravijo živi fosil, je danes na robu izumrtja, pišejo kitajski lokalni mediji. V tamkajšnji reki Jangce, kjer je bilo včasih veliko teh rib velikank, se v zadnjem letu jesetri niso več razmnoževali. To se je zgodilo prvič odkar so pred 32-imi leti raziskovalci začeli podrobneje opazovati tamkajšnje jesetre. Kitajski raziskovalci so prepričani, da je krivec za nastalo situacijo veliko onesnaževanje reke in gradnja številnih jezov za oskrbo z električno energijo. Poleg tega so raziskovalci s Kitajske akademije za ribiške znanosti ugotovili, da se letos mladi jesetri niso selili vzdolž reke proti morju, kot to običajno storijo v določenem obdobju leta. Še leta 1980 je bilo v reki več tisoč kitajskih jesterov, danes jih ostaja le še okoli sto, kar je zaskrbljujoče. Raziskovalci opozarjajo, da jesetru brez naravne reprodukcije grozi izumrtje in da so potrebni hitri okoljevarstveni ukrepi, da se bo riba ponovno razmnoževala. Nekaj teh starodavnih rib lahko občudujete v akvariju v Pekingu od leta 2012, kjer se tudi trudijo, da bi pomagali pri ohranitvi te ribe.
Delfin je izumrl
V reki Jangce pa že dolgo ni tako lepo, kot je bilo včasih. Nekoč sta tu živeli tudi dve vrsti delfinov. Kitajski rečni delfin ali beli delfin (Lipotes vewillifer) se je v reko preselil pred dvajsetimi milijoni let iz Tihega oceana. V času prvega zapisa v slovarju Erya je v obdobju dinastije Han živelo okoli pet tisoč teh primerkov. Ker jih je bilo v osemdesetih že zelo malo, so kitajske oblasti prepovedale lov nanje. Kljub ustanovitvi centra za njihovo rešitev, pa je populacija zaradi gradnje jezov nevzdržno padala. Tudi osebke, ki so jih ulovili v ujetništvo, niso mogli reproducirati, saj so se nekateri osebki takšnemu življenju v ujetništvu uprli celo na tak način, da niso jedli in so zaradi tega poginili. Kitajska tiskovna agencija je leta 2006 celemu svetu sporočila, da šesttedenska raziskava, kjer je sodelovalo trideset strokovnjakov, ni odkrila nobenega rečnega delfina več. Tako so dokazali njegovo izumrtje, ki je posledica človeških posegov v okolje. V reki pa je po opozorilih organizacije WWF zaradi onesanženja in ilegalnega lova rib, ogrožen tudi delfin, tako imenovani brezplavuti svinjek (Neophocaena phocaenoides). V reki naj bi živelo le še 1.200 do 1.800 primerkov.
Arheologi na Velikonočnem otoku so izkopali dva kipa od 887 masivnih glav, ki krasijo otok. Kipa so izkopali do konca v globino in tako razkrili dva sedem metrov dolga in lepo ohranjena trupa. Projektna vodja izkopavanj Jo Anne Van Tilburg je ob tem dejala, da so z izkopavanji odkrili tudi veliko starodavnih tehnik tedanjih inženirjev. Med izkopavanji so odkrili, da je prst odlično ohranila petroglifske zapise, ki krasijo trupe glav. Arheologi so med izkopavanjem našli tudi kosti tun, kar potrjuje pričevanja potomcev Rapa Nui-ev, da so bili kiparji plačani s hrano.
Poleg tega so z izkopavanji dobili nekaj novih dognjanj o tem, kako so kipe postavljali. Ugotovili so, da kipi stojijo na trdnih kamnitih tleh, v teh tleh pa so bile izklesane luknje za debla za oporo in za vrvi. Za dvigovanje samih kipov v pokončni položaj pa so uporabljali vrvi, kamne in kamnito orodje.
Velikonočni otok leži v jugovzhodnem delu Tihega oceana, dolg je 24 in širok 12 kilmetrov. Je eden od najbolj oddaljenih koščkov kopnega, od najbližje naseljenega otoka leži 2.075 kilometrov stran. Prvotni naseljenci so se na otok preselili s Polinezije v petem stoletju z velikimi kanuji. Na otoku sicer ni bilo veliko živali, s seboj so pripeljali denimo le kokoši in podgane. Je bilo pa prsti, gozda in sladke vode dovolj, da se je razcvetla civilizacija. Tako je v določenem trenutku na otoku po nekaterih ocenah živelo kar dvajset tisoč ljudi, ki so obsežno delali velikanske kipe. A jih žal ni zanimala skrb za otok, gozd so vztrajno sekali, dokler niso v 16. stoletju posekali zadnjega drevesa. Ko je Nizozemski admiral kot prvi Evropejec leta 1722 prišel na otok, je tam živelo okoli tri tisoč ljudi, ki so živeli v jamah in se neprestano bojevali med seboj za hrano, bili so celo kanibali.
Letno še vedno proizvedemo enormne količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih. Njihov škodljiv vpliv na okolje poznamo vsi, tudi odpadki so krivi, da imamo vse več toplogrednih plinov, poleg tega iz odlagališč v zemljo pronicajo razne strupene kemikalije. Te končajo tudi v podtalnici. Poleg tega odlagališča smrdijo, škodujejo okolici in divjim živalim ter so gojišče raznih bolezni.
Zaradi tega in zaradi ciljev, ki so jih sprejele države, vsako leto recikliramo več odpadkov. V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada RS (Surs) v letu 2012 nastalo za skoraj 33 odstotkov manj odpadkov kot v letu 2011. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju proizvedel 327 kilogramov komunalnih odpadkov na leto ali za sedem odstotkov manj kot v letu 2011. Prebivalec Evropske unije je v istem obdobju proizvedel na leto povprečno 492 kilogramov komunalnih odpadkov. Odpadki ali njihove sestavine naj bi se v čim večji meri predelali in koristno uporabili.
Predelava odpadkov zajema predvsem reciklažo odpadkov, uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči in uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. V letu 2012 je bilo predelanih skupno 5,3 milijona ton odpadkov, odstranjenih pa 763 tisoč ton odpadkov. Od celotne količine predelanih odpadkov je bilo recikliranih 32 odstotkov odpadkov. To je sicer več kot pred leti, hkrati pa še vedno precej daleč od zastavljenega cilja petdeset odstotkov, ki ga je treba doseči do leta 2020.
Švedska ima sežigalnice za energijo
Čeprav vse več odpadkov recikliramo, še vedno velike količine odpadkov v državah EU končajo na odlagališčih. Pa tudi tega ne bi bilo treba, ugotavljajo na Švedskem. Na Švedskem proizvedejo enako količino odpadkov kot drugod po Evropi. Ampak kljub temu, manj kot odstotek odpadkov iz gospodinjstv konča na odlagališčih. To je deloma posledica 32-ih sežigalnic po državi, ki s sežiganjem pridobivajo energijo. V teh sežigalnicah sežgejo več kot dva milijona ton smeti na leto, kar je skoraj petdeset odstotkov odpadkov. Sežigalnice so narejene tako, da se pri sežiganju proizvaja para, ki vrti generator turbine, ki proizvaja elektriko.
Te sežigalnice proizvedejo toliko energije, da z njo ogrevajo skoraj milijon gospodinjstev z ogrevanjem in več kot četrt milijona gospodinjstev z električno energijo. Tri tone odpadkov vsebuje toliko energije, kot tona kurilnega olja, tako da z dvema milijonoma ton odpadkov proizvedejo toliko energije, kot bi jo s 670 tisoč tonami kurilnega olja.
Znanstveniki so odkrili, da rastlina Helianthemum squamatum lahko kar devetdeset odstotkov tekočine, ki jo potrebuje za življenje, izčrpa iz kristalizirane vode, ki je ujeta v kamnih iz mavca. To je v tem trenutku edina znana rastlina, ki si pomaga na takšen način, zato je odkritje zelo pomembno.
Voda iz mavca
Skupino raziskovalcev sta vodila biologinja Dr. Sara Palacio z Inštituta za ekologijo v Pirenaicu v Španiji in Dr. Juan Pedro Ferrio z Univerze v Lleidi. Skupina si je pomagala z različno izotopično sestavo vodika in kisika, ki jo imata voda pridobljena iz mavca in navadna voda iz tal. Z analizo rastline so nato ugotovili, koliko odstotkov vode je rastlina dobila iz tal in koliko iz kamna. V poletnem času, si je večinoma pomagala s kamnom in to kar med 70-imi in 90-imi odstotki.
Mavec je bela naravna in mehka kamenina, ki jo v kemiji imenujemo kalcijev sulfat. Nastajal je s sedimentacijo pri izparevanju vode v plitvih morskih zalivih v toplih klimatskih območjih po vsem svetu. Če mavec izgubi kristalno vodo, nastane anhidrit, ki pa se ob stiku z vodo spet spremeni v mavec. Ponavadi je sestavljen iz dvajsetih odstotkov vode. Ker najdemo mavec tudi na drugih planetih, bi lahko rezultati raziskave pomagali tudi pri raziskovanju življenja na drugih planetih.
Zelena fasada ima številne ugodne učinke na bivanje v zgradbi, poleg tega je še prijetnega videza. Zelenje na fasadi izboljšuje toplotno izolativnost fasade. Stavbe v vročini učinkovito ohlajamo s senčenjem in zelena fasada je kot nalašč za to. Zelena fasada izboljšuje toplotno izolativnost fasade, ker se zrak na zeleni fasadi počasneje giblje. Zelenje na fasadi ščiti zunanjo steno pred padavinami, najbolje pred točo, ščiti pred vetrom, veže in filtrira prašne delce, zvok, ohranja zidove suhe in izboljšuje kakovost zraka. Zidovi so tako dlje časa ohranjeni. Zelena fasada namreč ščiti tudi pred sončnimi žarki, ki pospešujejo razpad fasade. Poleg tega je temperaturno nihanje zelene fasade občutno nižje, kot pri ostalih fasadah. Po nekaterih ocenih zelena fasada zmanjša razpon temperature v notranjosti hiše za polovico.
Izbira rastlin za fasado
Rastline izbirajte glede na to, na kateri stran bo zelena fasada ležala, na sončni, polsenčni ali senčni. Za severno fasado so najprimernejše zimzelene rastline. Na južni fasadi bodo najboljša izbira listopadne rastline. Listi namreč pomagajo uravnavti temperature fasade.
Sicer pa je izbor zelo pomemben tudi od vašega časa in finančnih zmožnosti. Če nimate veliko časa za skrb za fasado in niti dovolj denarja, so najboljša izbira plezalke, ki bodo imele prav tako ogromno pozitivnih učinkov, tako estetske kot bivanjske. Številne sadike za plezalke lahko naredite sami, poleg tega boste plezalke lahko lepo usmerjali, kje naj rastejo. Plezalke so primerne tudi, če bi želeli prekriti celotno fasado. Najpogosteje se odločamo kar za bršljan, ki bo zimzelen celo leto. Poleg tega ima dovolj goste liste.
Več časa in denarja vam bo vzela fasada z vzepnjalkami, ki za rast potrebujejo konstrukcijo. Konstrukcijo lahko kupite ali jo narediti sami, njena velikost in gostota pa sta odvisni tudi od rastline ki jo želite posaditi. Opore za vzpenjalke so lahko mrežaste, iz vrvi, železa, lesa, plastike, žice, … Pazite pa, da bo konstrukcija vedno dovolj močna in napeta. Če boste uporabili vrvi, jih boste morali denimo dokaj pogosto napenjati. Konstrukcije in opor ne bodo obremenile samo težke rastline, pač pa tudi sneg v zimskih mesecih. Za optimalno rast boste morali konstrukcijo odmakniti od stene od deset do dvajset centimetrov, odvisno kako gosta je rastlina.
Zelena stena
Če pa imate dovolj denarja in če bi radi zeleni fasadi namenili več časa, izberite tako imenovano zeleno steno, ki je celoten sistem, v katerega lahko sadimo in sejemo različne rastline, majhne in večje, uredimo sistem namaknja in podobno. Ponavadi panele kupujemo in jih po želji dopolnjujemo oziroma dodajamo. Z zeleno steno lahko veliko eksperimentirate. V njej lahko rastejo denimo same jagode ali borovnice. V njih lahko gojite zelenjavo ali naredite čudovit in dišeč zeliščni vrt. Lahko je le okrasna fasada, lahko sadite rastline, ki bodo privabljale razne žuželke in številne ptice. Nekatere ptice bodo v zeleni fasadi tudi gnezdile ali spale. Možnosti je nešteto. Zeleno steno lahko uporabimo tudi na notranji strani stavbe, se pravi v notranjosti.
Ozonski plašč okoli Zemlje se je začel po dolgih letih spet obnavljati, so ugotovili raziskovalci iz Svetovne meteorološke organizacije (World Meteorological Organization – WMO) in Okoljskega programa ZN (UN Environment Programme – Unep).
Po njihovih ocenah je to zaradi odstranitve škodljivih kemikalij, ki so se uporabljale v hladilnikih in razpršilih. Izvršni direktor Unepa Achim Steiner je podatke označil za eno največjih zgodb o uspehu pri mednarodni kolektivni akciji glede fenomena okoljskih sprememb.
nski plašč
Vseeno je tanjši
Leta 1987 so države sprejele pogodbo o neuporabi kloroflorogljikov (CFC), ki uničuje molecule ozona v stratosferi in s tem se je do danes odstranilo kar 98 odstotkov vseh snovi. Ozonski plašč je kljub obnavljanju še vedno za šest odstotkov tanjši, kot je bill eta 1980, nad južnim tečajem pa še vedno vsako leto nastaja ozonska luknja. Po oceni Steinerja pa bi se lahko ozonski plašč popolnoma okrepil do sredine stoletja.
“Ozonski sloj je vitalen zaščitni plašč okrog Zemlje, ki nastaja med 10 in 50 kilometri nad njeno površino, največjo gostoto pa doseže pri 25 km višine nad morsko gladino,” pravijo na Agenciji RS za okolje. Ker je ozon v ozračju redek, bi za dva do štiri milimetre debelo ozonsko plast, merjeno na površini morske gladine pri temperaturi nič stopinj Celzija, morali zbrati ves ozon iz ozračja. “Vendar je njegova vloga za življenje na Zemlji izredno pomembna, ker nas varuje pred nevarnimi sončnimi žarki kratkih valovnih dolžin. Stratosferska plast ozona tako ščiti žive organizme pred genetskimi poškodbami, kožnim rakom in slepoto,” dodajajo.
Z dobro novice o ozonu pa prihaja tudi slaba novice. Znanstveniki z WMO namreč opozarjajo, da je ta teden koncentracija toplogrednih plinov dosegla najvišje, rekordne številke.
Nova raziskava Eurobarometra o okolju je pokazala, da smo Evropejci bolje ozaveščeni o okolju. Anketirali so 27.998 ljudi iz različnih družbenih slojev in demografskih skupin iz 28-ih držav Evropske unije.
Večina anketirancev je dejala, da jim veliko pomeni varstvo okolja in da lahko tudi sami vplivajo na okolje. Pri ukrepih, ki jih za okolje lahko naredijo sami, je bilo najvišje rangirano recikliranje odpadkov z 72-imi odstotki in zmanjšanje porabe energije z 52-imi odstotki. Več anketirancev, kot v raziskavi o okolju izpred treh let je dejalo, da so pripravljeni kupiti okolju prijazne proizvode, tudi če bi bili ti dražji.
Anketiranci so bili večinoma prepričani, da bi za naše okolje lahko storili še več. Kar tri četrtine anketirancev je bilo mnenja, da velika podjetja in industrija naredijo premalo za varstvo okolja. Bili so tudi samokritični, saj jih je kar 65 odstotkov menilo, da bi lahko storili tudi sami kaj več za okolje. Kar osemdeset odstotkov anketirancev je bilo mnenja, da ima gospodarstvo pomemben vpliv na kakovost njihovega življenja.
Slovenci smo v primerjavi z evropskim povprečjem bolj zaskrbljeni za onesnaženje zraka in nenehno povečevanje količin odpadkov. Bolj nas skrbi tudi kmetijsko onesnaževanje, kot je denimo uporaba pesticidov. Tudi skrb za okolje je sodeč po raziskavi za Slovence občutno pomembnejša kot za povprečnega Evropejca.
V energetsko svetovalni mreži ENSVET poskusno uvajajo novo obliko brezplačnega svetovanja občanom s pomočjo elektronske pošte. “Za energetsko svetovanje je sicer najbolj primeren osebni razgovor občana z energetskim svetovalcem, ki se odvija v eni od svetovalnih pisarn,” ocenjujejo v ENSVET. Zavedajo pa se, da včasih ne moremo priti v pisarno ali potrebujemo le hitro informacijo ali rešitev strokovne dileme. “V ta namen je omogočeno zastavljanje vprašanj občanov tudi preko elektronske pošte,” pravijo.
Po elektronski pošti lahko sprašujete o različnih področjih v segmentu energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, ki so obenem enaka področjem svetovanja v pisarni. “Kompleksnejša oziroma poglobljena obravnava strokovnih vsebin je možna v svetovalni pisarni. Za elektronsko svetovanje pa izpostavljamo predvsem ciljno že bolj definirana vprašanja oziroma vsebine,” svetujejo v mreži.
Če imate vprašanje, v elektronskem sporočilu podrobno opišite energetsko situacijo, problem ali dilemo za vašo obstoječo stanovanjsko stavbo ali za planirano novogradnjo. Na podlagi tega podrobnega opisa nato zastavite konkretno vprašanje oziroma vprašanja, ki jih bodo poslali specializiranemu energetskemu svetovalcu. “V kolikor želite svetovanje z izbranim energetskim svetovalcem, ki ste ga na primer spoznali na predavanju ali ob prebiranju člankov, nam to prav tako navedite v sporočilu,” dodajajo. V sporočilu morate napisati tudi vaše osebne podatke in kontakt. Sporočila pošiljate na naslov [email protected].
ENSVET je sicer svetovalna dejavnost s področja učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE). Izvajanje svetovalne dejavnosti financira Eko sklad, svetovalno dejavnost URE in OVE občanov izvaja Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane, v sodelovanju z energetskimi svetovalci in lokalnimi skupnostmi.
Tresenje rok smo najbrž doživeli že vsi. Če se nam roke tresejo ob večjem stresu, močnejšem razburjenju, izčrpanosti, večjih naporih, tremi, je to normalno. Tresenje rok ali tremor pa se lahko pojavi tudi v bolezenski obliki. Bolniki s tremorjem imajo lahko zaradi tega velike težave v življenju. Ne morejo opravljati natančnejših opravil, težko rišejo, tipkajo, pijejo, se hranijo in podobno. Zaradi tega jih je sram in se najpogosteje raje zadržujejo v samoti. In ni redek pojav, ko se družijo z alkoholom.
Lahko se pojavi ob zlorabi nekaterih zdravil kot so na primer zdravila za astmatike, zdravila za hitrejše praznjenje zgornjih prebavil, zdravila za zdravljenje srčnih aritmij, zdravila za zdravljenje motenj razpoloženja ali zdravila zoper oslabelo srce. Tresenje rok je lahko tudi posledica zlorabe drog ter alkohola ali poškodbe jeter. Zaznamo ga lahko tudi ob pomanjkanju vitaminov in ob neprespanosti. Nevrološki problemi, ki so lahko vzrok za tremor, so tumorji v možganih, možganska kap, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, poškodbe možganov zaradi udarcev in krvavitve. Najpogosteje se tresenje začne pojavljati le redko, sčasoma pa postane vse pogostejše. Tresenje je lahko čisto majhno in nas ovira le pri natančnih opravilih, lahko pa je tudi bolj izrazito in bolnika prikrajša za normalno življenje.
Veliko lahko naredite sami. Tudi, če se vam roke tresejo zaradi bolezni, lahko tresenje omilite s tem, da se izogibate sprožilcem tresenja. Da ne pijete preveč alkohola, kave, da ne kadite, zdravo živite, da se dovolj naspite in poskrbite, da imate v življenju čim manj stresa. Lahko vam pomagata tudi aktivnost in sproščanje. Tresenje rok boste lahko zmanjšali, če boste držali komolce ob telesu. Pri pitju pa raje uporabljajte slamico. V vsakem primeru morate obiskati zdravnika, da bo ugotovil pravi vzrok in izključil ali potrdil kakšno resnejšo bolezen.
Esencialni tremor
Pri esencialnemu tremorju se roke najpogosteje tresejo, ko so v napetem položaju, ko jih denimo iztegnemo predse. Pri tej bolezni lahko opazimo tudi tresenje glave in tresenje jezika, ki je najbolj opazno pri stresu, strahu in napetosti. Zanimivo je, da alkohol v manjših količinah pomaga in olajša tresenje. Esencialni tremor ima okoli pet odstotkov ljudi in pri vsaj polovici bolnikov je to dedna bolezen. Pojavlja se tako pri mlajših kot pri starejših, saj je kar polovica bolnikov mlajših od štirideset let.
Lahko ga zdravimo z zdravili, čeprav v osnovi nobeno izmed uporabljenih zdravil ni namenjeno za ta namen. Se je pa izkazalo, da različna zdravila blažijo težave, povezane s tresenjem. Med taka zdravila spadajo nekatera zdravila za zdravljenje bolezni srca in povišanega krvnega tlaka, zdravila za zdravljenje epileptičnih napadov, pomirjevala benzodiazepinskega tipa ter nekatera zdravila za zdravljenje depresivnih stanj. Esencialni tremor poskušajo včasih odpraviti ali vsaj omiliti celo s kirurškimi posegi ali injiciranjem botulin toksina.