V telesu je imel toliko maščobe, da se je kri obarvala belo

Poročilo o nenavadnem primeru, ki so mu bili zdravniki priča v Nemčiji, namiguje, da »puščanje krvi« morda vendarle ni popolnoma preživet postopek, ki nima mesta v sodobni medicini. V preteklosti pri tem seveda ni šlo za znanstveno uporabo. Puščanje krvi, za kar so se nemalokrat uporabljale celo pijavke, pa je večkrat povzročilo več škode kot koristi. Vendar pa se zdi, da vendarle obstajajo izjemni primeri, ko je lahko sodobna oblika tega postopka edina rešitev. Prav »puščanje krvi« je namreč rešilo 39-letnega moškega, čigar kri je vsebovala toliko trigliceridov, da je postala mlečno bele barve …

Klasični pristop ni deloval

Pri moškem je šlo za ekstremni primer t. i. hipertrigliceridemije. Gre za pojav, za katerega je značilna nevarno povišana raven trigliceridov v krvi, kar predstavlja povečano tveganje za zaplete, povezane s srcem in ožiljem. Hipertrigliceridemija je pogosto povezana z diabetesom in metaboličnim sindromom. Tipičen ukrep, za katerega se zdravniki odločijo v tovrstnih primerih, je postopek, imenovan terapevtska plazmafereza. Pri tem postopku je plazma – tekoči del krvi –  najprej ločena od krvnih celic.

Odstranjena plazma se nato nadomesti, v nekaterih primerih pa je ustrezno obdelana in nato ponovno vrnjena v telo. Ta postopek se med drugim uporablja pri različnih avtoimunskih bolezni, pri anemiji srpastih celic in pri določenih oblikah nevropatije. Pri 39-letniku, ki je bil sprejet v bolnišnico v Kölnu, so zdravniki sprva poskusili s plazmaferezo – in to ne le enkrat, ampak dvakrat. Vendar pa je pri obeh poskusih kri moškega zamašila napravo, saj je bila preprosto pregosta in preveč nasičena z maščobami.

Na koncu pomagala moderna različica »puščanja krvi«

Kot sta navedla avtorja poročila, dr. Philipp Koehler in dr. Matthias Kochanek, nihče od zdravnikov, ki so bili prisotni, še ni videl česa podobnega v vsej svoji karieri. Ker se bolnik ni odzival na klasično terapijo, je bilo seveda treba najti drugačno rešitev. Pogost zaplet pri močno povišani ravni trigliceridov je namreč pankreatitis, vnetje trebušne slinavke, ki je lahko usodno. Pri bolniku, ki so ga obravnavali, pa je bilo že mogoče zaznati povečano količino encimov trebušne slinavke, kar je pogost simptom pankreatitisa.  Za povrh pa je nastopila diabetična ketoacidoza, ki je seveda prav tako izjemno nevaren zaplet.

Na podlagi vsega tega so se zdravniki odločili, da je smiselno poskusiti s »puščanjem krvi«, saj so videli v tem edino možnost, da iz telesa moškega odstranijo presežek maščobe oziroma trigliceridov. Pri tem ni šlo za »običajno povišanje«. Pri zdravem človeku naj bi bila količina trigliceridov nižja od 150 miligramov na deciliter krvi, vrednost 500 miligramov na deciliter je mogoče razumeti kot zelo visoko, meritvi pa so razkrile, da je bilo v decilitru krvi moškega v povprečju kar približno 18.000 miligramov trigliceridov. Na koncu so tako zdravniki iz njegovega telesa odstranili 2 litra krvi, ki so jo nadomestili s koncentratom rdečih krvničk, plazmo in solno raztopino. Ta metoda je na srečo delovala in moški, ki je bil pred tem praktično popolnoma neodziven, je uspešno ukrepal. Kljub številnim zapletom pa ni prišlo do resnejših posledic.

Kaj je bilo krivo za tako hud zaplet?

Zdravniki menijo, da je šlo pri primeru za kombinacijo različnih vzrokov. Moški je bil namreč sladkorni bolnik, v preteklosti je imel težave z žolčnimi kamni in z vnetjem žolčnika, poleg tega pa je kasneje priznal, da ni redno jemal zdravil, namenjenih uravnavanju krvnega sladkorja. Za povrh pa je imel tudi povišano telesno težo. A čeprav je šlo resnično za skrajni primer, povišana raven trigliceridov še zdaleč ni redka, v veliki meri pa je povezana z nezdravimi vsakodnevnimi navadami, predvsem z neustrezno prehrano in nezadostno količino gibanja.

Med samoizolacijo pripravila vadbo zumbe za sosede kar na verandi

0

Ukrepi, povezani z omejevanjem širjenja novega koronavirusa, so mnoge pripravili k temu, da so postali precej bolj kreativni. To med drugim pomeni več kreativnosti pri iskanju možnosti za ohranjanje stika z drugimi kljub fizični distanci. Obenem pa kreativnost pri poskusih ohranjanja običajne dnevne rutine – tudi rutine, povezane s telesno aktivnostjo. Videoposnetek, ki je pred nedavnim zaokrožil po družbenih omrežjih in pritegnil ogromno pozornosti, prikazuje Heather Doney, ki je v preteklosti vodila tečaje zumbe. Znanja o tem, kako ostajati v dobri formi tudi v teh časih, je imela torej več kot dovolj. Vendar pa se ni zadovoljila z vadbo v osami svojega doma, ampak se je odločila, da naredi nekaj dobrega tudi za svoje sosede …

Pridružili so se sosedje vseh starosti, od najmlajših do najstarejših

V zadnjih dneh oziroma tednih smo bili priča številnim videoposnetkom in fotografijam sosedov, ki so se zbrali ob odprtih oknih ali na balkonih in sodelovali v različnih akcijah – od skupnega muziciranja do ploskanja v čast tistim, ki so pri boju z novim koronavirusom najbolj izpostavljeni. Heather Doney, ki živi v ameriški zvezni državi Utah, je sklenila, da tudi sama spodbudi eno izmed tovrstnih akcij. Tako je vzela megafon in začela z vadbo na svoji verandi, med katero je svojim sosedom dajala napotke in jih spodbujala k temu, da se ji pridružijo. Kmalu se je po dvoriščih, balkonih in terasah okoli njenega doma zbrala skupina sosedov vseh starosti, od odraslih do otrok, ki so poplesavali ob ritmih Rihannine pesmi We Found Love. Nekaj, kar bi bilo lahko precej samotna vadba, se je tako spremenilo v priložnost za ohranjanje povezave med sosedi, hkrati pa so se vsi dodobra razmigali in zagotovo tudi zabavali.

Videoposnetek improvizirane vadbe zumbe pritegnil tudi pozornost zvezdnikov

Heather Doney sicer ni razmišljala o tem, da bi vadbo spremljal še kdo drug kot njeni sosedje, vendar pa se je njen mož odločil, da dogajanje posname in ga objavi na spletu. Že kmalu so začeli ljudje posnetek pospešeno deliti med svojimi znanci. Na koncu je posnetek vadbe dosegel tudi mnoge zvezdnike, med njimi tudi Kourtney in Khloe Kardashian, ki sta bili med številnimi, ki so posnetek delili na enem izmed svojih spletnih profilov.

View this post on Instagram

Some light in the darkness

A post shared by FUCKJERRY (@fuckjerry) on

Ne dopustite, da postane samoizolacija izgovor za zanemarjanje telovadbe

Nimate dovolj prostora, da bi kaj takšnega pripravili v svoji soseski? Kljub temu ni treba, da ste med telesno aktivnostjo osamljeni – še posebej če ste sicer navajeni, da vadite v skupini. Moderna spletna orodja vam omogočajo, da se povežete s svojimi prijatelji ali znanci in vadite skupaj, čeprav vsak v svoji dnevni sobi. Če ta možnost za vas ne pride v poštev, pa lahko izberete eno izmed skupin organizirane vadbe, ki v tem času potekajo na daljavo, v obliki videoklicev. Možnosti za to je več kot dovolj, zato samoizolacija ne bi smela biti izgovor za zanemarjanje telesne aktivnosti.

Med drugim tudi zaradi dejstva, da redno gibanje pripomore h krepitvi imunskega sistema, močan imunski sistem pa je seveda izredno pomemben za uspešno obrambo proti virusom. Za povrh pa se med telesno aktivnostjo sproščajo hormoni sreče. V primeru, da opažate, da ste v tem času zelo nemirni in zaskrbljeni, je torej to še razlog več, da ne zanemarite gibanja. Če vam uspe k temu pritegniti še sosede, kot je to storila Heather Doney, ali pa morda svoje prijatelje in družinske člane, pa še toliko bolje!

Vadba doma v obdobju epidemije: kako se izogniti poškodbam?

Zaprti fitnes centri, začasno prekinjene vodene vadbe in podobni ukrepi so povzročili, da smo postali precej bolj omejeni glede možnosti za vadbo. Kljub dogajanju seveda ni pametno, da v tem času popolnoma zanemarite rekreacijo. Del vaše običajne telesne aktivnosti lahko na primer nadomestijo sprehodi, med katerimi boste svojemu telesu obenem pomagali do zadostne količine vitamina D, ki je med drugim pomemben tudi za imunski sistem.

Obenem pa poskušajo mnogi ostajati v formi tudi tako, da določene vaje izvajajo doma. Čeprav se zdi, da gre pri tem za relativno varno obliko vadbe, pa lahko tudi v vašem stanovanju na vas preži precej nevarnosti, ki predstavljajo tveganje za poškodbe. Ker poškodbe najverjetneje niso nekaj, česar si želite, obenem pa je v tem obdobju še posebej pomembno, da zdravstvenega sistema ne obremenjujemo po nepotrebnem, vam ponujamo nekaj nasvetov, kako poskrbeti za to, da bo vadba doma čim bolj varna. 

Vadba doma

Izberite ustrezen prostor in ga primerno pripravite za vadbo

Večina stanovanj seveda ni posebej prilagojena za domačo vadbo. A v teh dneh smo prisiljeni v kar precej improvizacij, zato rahle prilagoditve, s katerimi boste poskrbeli, da se bo delček vašega stanovanja preobrazil v nekakšno mini telovadnico, ne bi smele biti prevelik izziv. Prav primeren prostor je namreč eden osnovnih pogojev varne vadbe. Poiščite torej kotiček, kjer boste imeli zares dovolj prostora za gibe, ki jih nameravate izvajati. Še pred začetkom vadbe počasi iztegnite roke v različne smeri in se prepričajte, da je prostora resnično dovolj. Če se med hitrimi gibi izkaže, da ste napačno ocenili razdalje, lahko namreč pride zelo hitro do poškodb. Po potrebi umaknite kose pohištva, ki so vam v napoto. Hkrati pa preverite, da na tleh ni predmetov, kot so na primer igrače, ki bi vas lahko ovirali med vadbo.

Uporabljajte obutev, v kateri vam ne bo drselo

Za zagotavljanje varnosti med vadbo je zelo pomembna tudi ustrezna obutev. To seveda velja tudi za vadbo doma. Tako je priporočljivo, da tudi doma uporabljate superge oziroma primerno športno obutev, kakršno tudi sicer uporabljate med vadbo, kar bo zmanjšalo nevarnost za zdrse. Seveda je pomembno, da gre za obutev, ki jo uporabljate izključno v zaprtih prostorih. Zadnje, česar bi si najbrž želeli v tem obdobju, je vnašanje nepotrebnih mikrobov v stanovanje. Če ste navajeni, da vadite bosi, pa poskrbite za primerno blazino, na kateri vam ne bo drselo.

Vadba naj bo čim bolj raznolika

Pretirano monotoni gibi lahko preobremenijo sklepe oziroma posamezne dele telesa, kar prav tako povečuje nevarnost za poškodbe. Čeprav je vadba doma nedvomno povezana z določenimi omejitvami, se potrudite in poskušajte oblikovati karseda razgiban načrt, ki bo vključeval raznolike vaje za enakomerno obremenitev različnih delov telesa. Pomagate si lahko tudi z videoposnetki vodenih vadb ali pa se vključite v eno izmed skupin za vadbo na daljavo s pomočjo videoklica, ki so postale v zadnjem času močno razširjene.

Ne pozabite na čas za počitek

Podobno kot pri običajni vadbi tudi v primeru vadbe doma velja, da ne smete pretiravati. Ne pozabite torej na dneve, ko svojemu telesu dovolite, da si odpočije, saj lahko s tem močno zmanjšate možnost za poškodbe. Obenem pa je seveda zelo pomembno tudi ogrevanje pred začetkom izvajanja intenzivnejših vaj in primerno raztezanje po koncu vsake vadbe. Upoštevanje teh nasvetov bo pripomoglo k temu, da boste brez večjih težav ostajali v dobri formi, ne da bi ob tem po nepotrebnem povečevali nevarnost za to, da se poškodujete.

Preverite tudi: Preproste vaje za bolj zdravo srce, ki jih lahko delate kar doma

Ste vedeli, da povprečna človeška temperatura postopoma upada?

Znanstvenike s priznane ameriške univerze Stanford je presenetila ugotovitev, do katere so prišli s primerjavo podatkov telesnih temperatur posameznikov v različnih zgodovinskih obdobjih. Izkazalo se je namreč, da je povprečna telesna temperatura ljudi v sodobnosti nekoliko nižja, kot je bila denimo pred 50 leti, in še malce nižja od povprečne temperature ljudi pred 150 leti. Kaj je razlog za to?

Upad pri moških večji kot pri ženskah

Že pred tem je obstajalo nekaj podatkov, ki so pričali o tem zanimivem fenomenu, povezanem s telesno temperaturo ljudi. Vendar pa je bila omenjena študija ena najobsežnejših na to temo, saj so znanstveniki preučili zelo zajetne baze podatkov. Pri prvi bazi je šlo za izmerjene telesne temperature iz obdobja državljanske vojne v ZDA, druga baza je zajemala podatke o telesni temperaturi ljudi v 70. letih prejšnjega stoletja, tretja baza pa je vsebovala podatke od leta 2007 do 2017. Kot so raziskovalci poročali v študiji, objavljeni v reviji eLife, so opazili, da je bila telesna temperatura moških, rojenih na začetku 19. stoletja, v povprečju za dobre pol stopinje Celzija višja od povprečne temperature moških, živečih danes.

Razlika pri ženskah je bila nekoliko manjša, a vendarle je bila povprečna telesna temperatura žensk v 19. stoletju višja kot danes. Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da je za ta odstopanja krivo dejstvo, da imamo danes možnost natančnejših meritev. Vendar pa so raziskovalci na podlagi primerjave podatkov znotraj posameznih baz izključili to možnost.

Telesna temperatura

Obstaja nekaj hipotez o vzrokih, ki bi lahko pojasnili ta fenomen

Znanstveniki sicer niso povsem prepričani, zakaj prihaja do zniževanja telesne temperature, imajo pa nekaj hipotez, ki bi lahko razložile ta pojav. Eden izmed razlogov bi bilo lahko boljše splošno zdravje prebivalstva, kar je povezano z višjimi higienskimi standardi, razvojem novih zdravil in cepiv ter nasploh z razvojem na področju medicine. Vse to prispeva k zmanjšanju vnetij v telesu. Ena izmed posledic vnetij pa je prav nekoliko višja telesna temperatura.

Obstaja tudi teorija, da je lahko vzrok za upadanje telesne temperature moderno ogrevanje. Zaradi prijetno toplih stanovanj v zimskem času ni več potrebnega toliko napora za vzdrževanje stabilne telesne temperature. Med zdravili, ki naj bi imela še posebej velik vpliv na zniževanje telesne temperature, se izpostavljajo nesteroidna protivnetna zdravila, ki so postala splošno razširjena. Strokovnjaki kljub tem hipotezam priznavajo, da je telesna temperatura kompleksno področje, zato sprememb ni mogoče razložiti zgolj z enim dejavnikom.

Obstajajo tudi številni individualni dejavniki, ki vplivajo na telesno temperaturo

Do sprememb pa ne prihaja samo v povezavi s povprečno temperaturo prebivalstva v različnih časovnih obdobjih, ampak obstajajo tudi številni individualni dejavniki, ki lahko povzročijo odstopanja na ravni posameznika. Tako je težko natančno določiti, kaj je »normalna« telesna temperatura. Temperatura, ki je lahko za nekoga popolnoma zdrava, je lahko pri nekom drugem znak bolezni. Med dejavnike, ki vplivajo na telesno temperaturo posameznikov in posameznic, na primer sodi indeks telesne mase.

Višji indeks namreč običajno pomeni tudi nekoliko višjo telesno temperaturo. Pomemben vpliv ima tudi naša starost. Običajno namreč z leti naša telesna temperatura nekoliko upade. Znano je tudi, da je telesna temperatura žensk v povprečju nekoliko višja kot pri moških. Pri ženskah ima sicer pomemben vpliv tudi menstrualni cikel. Do rahlih sprememb, ki so povsem normalne, pa prihaja že na dnevni ravni. Telesna temperatura je običajno najnižja ponoči, ko spimo, zjutraj pa potrebuje nato telo nekaj časa, da se ponovno segreje.

Žlička olivnega olja na dan zmanjša verjetnost za bolezni srca

Mnenja glede tega, katera vrsta maščob naj bi bila najboljša za naše srce oziroma zdravje nasploh, so pogosto precej deljena. Ugotovitve raziskovalcev, ki so bile na začetku marca predstavljene na konferenci Ameriškega združenja za srce, potrjujejo tezo, ki je bila dokazana že s kar nekaj raziskavami. Eden najboljših virov maščob za zaščito srca naj bi predstavljalo olivno olje ….

Zmanjšano tveganje za različne bolezni srca in ožilja 

Ugotovitve, ki so jih znanstveniki predstavili na omenjeni konferenci, so nastale na podlagi analize obsežne količine podatkov, ki so se nanašali na daljše časovno obdobje. Analiza je namreč zajela podatke, ki so segali vse do leta 1990. Na podlagi natančne preučitve teh podatkov so prišli znanstveniki do ugotovitve, da je obstajala pri ljudeh, ki so dnevno zaužili žličko olivnega olja ali več, za 15 odstotkov manjša verjetnost za  bolezni srca in ožilja. Ko so se osredotočili posebej na povezavo med uživanjem olivnega olja in t. i. koronarnimi boleznimi srca, pa je bila ta številka še višja. V tem primeru je bila namreč verjetnost za to, da ljudje, ki na dan zaužijejo vsaj žličko olivnega olja, zbolijo za koronarnimi boleznimi srca, manjša za 21 odstotkov.

Žlica olivnega olja na dan

Podobne raziskave pogosto osredotočene predvsem na evropsko prebivalstvo

Čeprav so raziskave, ki pričajo o pozitivnih vplivih uporabe olivnega olja na srce, vse prej kot redke, pa je bila ta vendarle posebna. Tovrstne raziskave so namreč večinoma osredotočene predvsem na prebivalce in prebivalke Evrope, še posebej pa Sredozemlja. Navsezadnje je prav olivno olje eden izmed zaščitnih znakov t. i. sredozemske prehrane. Tokratna raziskava pa naj bi bila prva, ki je razkrila povezavo med uživanjem olivnega olja in zmanjšano nevarnostjo za srčno-žilna obolenja pri prebivalcih in prebivalkah Združenih držav Amerike. Raziskavo so sicer izvedli strokovnjaki s harvardske šole za javno zdravje, ekipo pa je vodila Marta Guasch-Ferre, doktorica nutricionistike.

Kaj pa druga rastlinska olja?

Še posebej zanimiva je bila ugotovitev znanstvenikov, da morda ni zgolj olivno olje tisto, ki ima tovrsten vpliv na srce, ampak je bila pozitivna korelacija zaznana tudi pri drugih rastlinskih oljih. Čeprav je primerjalna analiza razkrila, da naj bi imelo olivno olje bolj pozitiven vpliv na srce od živalskih maščob, pa se ni odrezalo bistveno bolje od drugih vrst olj, pridobljenih iz rastlin. Vendar pa naj bi bile tu za potrditev izsledkov potrebne nadaljnje študije.

Olivno olje

Lahko vpliva tudi kakovost olivnega olja?

Obenem pa so raziskovalci naleteli še na nekaj dodatnih vprašanj oziroma področij, ki jih želijo raziskati v prihodnosti. Pri tokratni raziskavi na primer niso imeli dostopa do podatkov o tem, kakšno vrsto olivnega olja so uporabljali ljudje, katerih podatki so bili zajeti. Tako menijo, da bi bilo v prihodnje zanimivo raziskati, ali prihaja do razlik med »običajnim olivnim oljem« in tako imenovanimi ekstra deviškimi olji. Slednja naj bi namreč, sodeč po nekaterih dokazih, vsebovala še posebej veliko količino polifenolov, ki imajo pozitiven vpliv na raven različnih vrst maščob v krvi in na ublažitev vnetij.

Odkrita zgolj korelacija, ne nedvoumna vzročno-posledična povezava

Poudariti je sicer treba, da je šlo tu za t. i. opazovalno študijo, kar pomeni, da ni mogoče govoriti o nedvoumni vzročno-posledični povezavi. Obstaja na primer tudi možnost, da ljudje, ki so zaužili več olivnega olja (namesto drugih vrst maščob), tudi sicer živijo bolj zdravo, kar pomeni tako uživanje bolj zdrave hrane kot to, da več časa namenijo gibanju.

Preberite tudi:

Ročno pomivanje posode ali pomivalni stroj – kaj je bolj eko?

Pomivanje posode je eno izmed tistih področij, kjer lahko vsaj v določeni meri vplivamo na to, kako močno bomo obremenili oziroma razbremenili okolje. Zdi se, da je osnovna dilema, ki jo moramo razrešiti, ta, ali je bolje ostati pri ročnem pomivanju posode ali se odločiti za pomivanje posode v pomivalnem stroju. Pri iskanju odgovora na to vprašanje nam lahko pomaga študija, ki je bila pred kratkim objavljena v reviji Environmental Research Communications

Pomivalni stroji v povprečju varčnejša izbira

Raziskav, ki so primerjale porabo energije in porabo vode pri ročnem pranju posode ter pri pranju v pomivalnem stroju, je bilo sicer že kaj nekaj. Eno izmed njih so na primer leta 2005 izvedli raziskovalci z nemške Univerze v Bonnu. Takrat so ugotovili, da naj bi bil pomivalni stroj okolju prijaznejša izbira. V primerjavi z ročnim pranjem posode naj bi porabil pol manj energije, razlike pri porabi vode pa naj bi bile celo izrazitejše. Nemški strokovnjaki so takrat prišlo do podatka, da pri pomivanju posode v povprečju porabimo le eno šestino vode, ki je sicer potrebna za ročno pomivanje.

A ker je od te raziskave minilo že 15 let, je smiselno preveriti, ali je prišlo na tem področju vendarle do kakšnih bistvenih sprememb. Glede na študijo, omenjeno na začetku, naj bi še vedno veljalo, da so pomivalni stroji v povprečju učinkovitejši – tako pri porabi energije kot pri porabi vode. Vendar pa je treba pri tem upoštevati, da lahko nastanejo velike razlike pri tem, kako uporabljamo pomivalni stroj. Podobno pa velja tudi za pomivanje posode …

Pomivalni stroj

Kako je potekala raziskava?

V raziskavi, katere izsledki so bili letos objavljeni v reviji Environmental Research Communications, je sodelovalo 40 ljudi. Ti so morali najprej napolniti pomivalni stroj in ga zagnati. Nato so bili naprošeni, naj ročno pomijejo nekaj posode, pri čemer naj uporabijo enak postopek kot doma. Del raziskave pa je bil še izpolnjevanje vprašalnika, povezanega s siceršnjimi navadami pri pomivanju posode. Na koncu so bili vključeni še trije sodelujoči, ki so morali prav tako napolniti in zagnati pomivalni stroj ter ročno pomiti posodo. Le da so v tem primeru sodelujoči dobili navodila glede tega, kako naj se lotijo obeh opravil.

Šlo je za napotke, ki so namenjeni optimiziranju porabe vode in energije. V primeru polnjenja pomivalnega stroja je to na primer pomenilo izogibanje predhodnemu izplakovanju posode, izbira običajnega cikla in uporaba najkakovostnejšega detergenta. Hkrati pa je seveda pomembno tudi to, da je pomivalni stroj pred zagonom čim bolj napolnjen. Pri ročnem pomivanju posode pa je bila svetovana uporaba postopka, pri katerem posodo najprej namočimo v toplo vodo z detergentom, nato pa jo izplaknemo pod hladno vodo.

Pravilna tehnika je izredno pomembna

Izkazalo se je, da običajne navade pogosto precej odstopajo od idealnih praks, ki zmanjšajo porabo energije in vode na minimum. To je veljalo tako za ročno pomivanje posode kot za uporabo pomivalnega stroja. Mnogi ljudje na primer pomivajo posodo tako, da voda vseskozi teče. Čeprav se je izkazalo, da je tudi pri uporabi tehnik, ki niso najbolj optimalne, pomivalni stroj v povprečju okolju prijaznejša izbira, lahko torej tudi v primeru, da ostanete pri ročnem pomivanju, prihranite kar nekaj energije in vode, če se odločite za varčnejše metode.

Že ta sprememba naj bi pomenila zmanjšanje negativnega vpliva na okolje za kar 249 odstotkov. Upoštevati je sicer treba tudi to, da so sicer zbrane podatke analizirali neodvisni raziskovalci, vendar pa je raziskavo v veliki meri omogočilo podjetje Whirlpool. Razlike so tako morda še manjše, kot je videti na papirju – a seveda le v primeru, da pazite na to, kako se lotevate ročnega pomivanja.  

Medicinska sestra 8-letniku podarila del svojih jeter in mu s tem rešila življenje

0

Ruth in James Auten, ki prihajata iz ameriške zvezne države Wisconsin, sta bila povsem obupana, ko sta izvedela, da bo njun 8-letni sin Brayden za preživetje potreboval presaditev jeter oziroma delno presaditev. Njegova jetra so namreč odpovedovala, zato je bilo nujno takojšnjo ukrepanje. Zaradi poslabševanja stanja je bil deček konec aprila lansko leto sprejet v otroško bolnišnico v Milwaukeeju, vendar pa ni nič kazalo, da bo družina pravočasno našla primernega darovalca. Po več tednih čakanja oziroma iskanja pa se je zgodil nekakšen čudež. Popolna neznanka, ki jo je dečkova zgodba presunila, je sklenila, da naredi nekaj, za kar ji bo družina Auten zagotovo hvaležna vse življenje …

Bitka s časom, v kateri so bile možnosti za uspeh zelo majhne

Po dečkovem sprejemu v bolnišnico se je družina lotila intenzivnega iskanja primernega darovalca. Pomembno vlogo pri tem je imela teta malega Braydena, ki je organizirala spletno akcijo, s pomočjo katere je poskušala družina najti osebo, ki bi bila pripravljena dečku z vse resnejšim odpovedovanjem jeter podariti del svojih. Vedeli so sicer, da je verjetnost za to, da bo neznanec pripravljen storiti nekaj tako altruističnega, zelo majhna. Še manjša pa je bila verjetnost, da bo oseba, ki bi bila dečku potencialno pripravljena odstopiti del svojih jeter, primeren darovalec. Šlo je torej za bitko s časom, ki ga je začenjalo počasi zmanjkovati, že na začetku precej majhne možnosti za uspeh pa so postajale vse manjše. Braydenova teta je maja lani – torej po tem, ko je bil deček že hospitaliziran – ljudem, ki so se pridružili njeni akciji iskanja, sporočila, da je dečkovo stanje sicer stabilno, vendar pa se postopoma vse bolj poslabšuje …

Brayden Lauten GoFundMe 828x464 1

Žarek upanja, ki je nenadoma razsvetlil vse bolj črno nebo

Družina je sicer prejela kar nekaj sporočil ljudi, ki so razmišljali o tem, da bi priskočili na pomoč. Vendar pa se je vsakič znova izkazalo, da oseba ne bi bila primeren darovalec. Zdelo se je, da je edina možnost, ki ostaja staršema, ta, da gledata, kako postaja Brayden z vsakim dnem bolj bolan. Šok je bil še večji, ker Ruth in James Auten še nemalo pred tem sploh nista pričakovala, da bo prišlo do takšnega poslabšanja, da bo edina rešitev za dečka presaditev. A potoke solz, ki so se vili iz oči, je nenadoma osvetlil nežen žarek upanja. Pojavila se je Cami Loritz, po poklicu medicinska sestra, ki je bila zaposlena na oddelku za intenzivno nego nedaleč od bolnišnice, v kateri je bil hospitaliziran mali Brayden. Stvari so se začele kot po čudežu postavljati na svoje mesto in 19. maja je bila delna presaditev jeter uspešno izvedena.

Čisto prava junakinja z neizmerno velikim srcem

Šele dober teden dni po presaditvi je družina Auten izvedela, kdo je bila dobrotnica, ki je rešila življenje njihovemu malemu borcu. Pred tem je bila namreč Cami Loritz znana le kot »anonimna darovalka«. Ko je velikodušna medicinska sestra končno razkrila svojo identiteto, je bilo organizirano tudi srečanje z Braydenom. Ta je lahko tako spoznal svojo junakinjo – zagotovo mnogo pogumnejšo od tistih, ki jih je lahko morda pred tem občudoval v risankah. Čeprav Cami Loritz dečka pred tem sploh ni poznala, se je nesebično in praktično v hipu odločila, da mu odstopi del svojega organa. A čeprav je medicinska sestra »izgubila« del svojih jeter, ji je nedvomno ostalo neizmerno veliko srce.

Happy birthday Brayden!! It sure it a special one! It’s one we almost didn’t have and I’m forever thankful for these moments! I will never take these for granted again!

Gepostet von James Auten am Montag, 1. Juli 2019

Skrb za duševno zdravje med samoizolacijo

Zdi se, da se je svet, kot smo ga poznali doslej, v zelo kratkem času drastično spremenil. Trenutna situacija tako v marsikom vzbuja občutke tesnobe, žalosti in popolne izgube nadzora nad dogajanjem. Samoizolacija lahko tako sproži ogromno stisk, tudi če doslej niste imeli posebnih težav z duševnim zdravjem. Tako je zelo pomembno, da poskušate v tem obdobju storiti vse, kar je v vaši moči, da ohranite mirno kri. Nekaj nasvetov, ki so vam lahko v pomoč pri tem, boste našli v nadaljevanju.

Omejite spremljanje novic na določen del dneva

Spremljanje aktualnega dogajanja in seznanjenost z aktualnimi priporočili znanstvenikov sta seveda pomembna, vendar pa morate paziti, da vas ne posrka popolnoma v nenehno preverjanje novic. Določite čas dneva, ko boste pregledovali novice, in se nato držite vnaprej določenega urnika.

Ne pozabite na telesno aktivnost

Telesno in duševno zdravje gresta pogosto z roko v roki. Redna telesna aktivnost lahko tako pripomore k obvladovanju občutkov tesnobe in panike ter depresivnih občutkov. Čeprav so možnosti za vadbo trenutno nekoliko omejene, lahko vendarle poiščete načine za redno, vsakodnevno gibanje, ki vam bo pomagalo pri zbistritvi misli.

Koronavirus duševno zdravje v izolaciji

Poskušajte ohranjati običajno rutino

Ste zaradi dogajanja začeli delati od doma, zaradi česar se je vaš urnik nenadoma obrnil na glavo? Pomembno je, da poskušate v čim večji meri ohranjati svoje siceršnje navade. To pomeni, da hodite spat in se zbujate ob približno podobnem času kot prej, da se zjutraj preoblečete in podobno. Tudi če ne delate od doma, je pomembno, da ne dopustite, da vaša običajna rutina popolnoma razpade. Vsaj okvirna predvidljivost glede tega, kako bo potekal vaš dan, vam bo pomagala pri ohranjanju občutka, da situacija vendarle ni popolnoma neobvladljiva.

Osredotočite se na pozitivne plati

Namesto da razmišljate o tem, česa vse med samoizolacijo ne morete početi, se osredotočite na tisto, za kar imate morda trenutno precej več časa kot sicer. Posvetite pozornost hobijem, ki ste jih morda že dolgo zanemarjali, ali pa odkrijte nove hobije, ki ste se jih že nekaj časa nameravali lotiti, vendar ste morali to zaradi pomanjkanja časa in energije vedno prestaviti.

Ohranjajte stike z najbližjimi

Medčloveška bližina ima zelo velik vpliv na duševno zdravje. Še toliko bolj v obdobju negotovosti, ko lahko pogovor močno pripomore k vsaj začasnemu olajšanju. Čeprav se z mnogimi ljudmi, ki jih imate radi, trenutno morda ne morete videti v živo, pa obstaja na srečo kar nekaj možnosti za ohranjanje stikov kljub fizični oddaljenosti. Izkoristite možnosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija, in negujte dragocene stike tudi med samoizolacijo.

Pogovor z bližjimi

Raziščite možnosti terapije na daljavo

Za ljudi, ki so imeli že pred začetkom širjenja novega koronavirusa težave z duševnim zdravjem, je lahko to obdobje še posebej naporno. Težave, kot sta na primer depresija ali anksioznost, se lahko zaradi trenutnega dogajanja še poglobijo. Če ste pred epidemijo obiskovali terapijo, preverite, ali obstaja morda možnost, da s seansami nadaljujete na daljavo, na primer v obliki videoklica. Seveda pa pride ta opcija v poštev tudi za tiste, ki morda še nimate izkušenj s psihoterapijo, vendar potrebujete v tem obdobju dodatno podporo. V primeru večjih stisk pa so vam na voljo tudi linije za brezplačno psihološko pomoč.

Preverite, kako lahko pomagate drugim

Pogosto lahko s tem, ko pomagamo drugim, obenem pomagamo sebi. Nenehno osredotočanje na lastne težave lahko namreč zgolj poglobi stiske. Del skrbi za lastno duševno zdravje je lahko tako tudi to, da se ozrete okoli sebe in razmislite, komu oziroma kje vse bi lahko prišla v tem obdobju vaša pomoč še posebej prav.

Preberite tudi: Kako preprečiti izsuševanje rok zaradi pogostega umivanja?

Je mogoče predvideti, komu bodo antidepresivi pomagali in komu ne?

Preteči mora kar nekaj časa, preden je mogoče ugotoviti, ali so določeni antidepresivi primerni za bolnika, ki so mu bili predpisani, ali ne. Polni učinek antidepresiva se nemalokrat pokaže šele po nekaj tednih. V tem obdobju pa se lahko ljudje spopadajo z zelo hudimi stranskimi učinki. Če se na koncu izkaže, da izbrano zdravilo ni bilo ustrezno, se mora ta proces začeti znova. Tako ni presenetljivo, da poskušajo znanstveniki najti metodo, s pomočjo katere bi bilo mogoče bolj zanesljivo napovedati, kako se bo posameznik odzval na določen antidepresiv. Ena zadnjih študij, povezanih s to problematiko, je bila objavljena februarja, in sicer v reviji Nature Biotechnology. Nastala je na podlagi raziskave, ki so jo izvedli znanstveniki z univerze Stanford, in zdi se, da je ekipa dosegla pomemben preboj …

Znanstveniki so si pomagali z elektroencefalografijo in programom za strojno učenje

Raziskovalci so pri svojem delu uporabili sistem za strojno učenje. S pomočjo tega programa so analizirali podatke, ki so bili zbrani z elektroencefalografijo – metodo za merjenje električne aktivnosti možganov. Meritve, ki so se izvedle pred začetkom zdravljenja, so bile seveda opravljene pri osebah, pri katerih je bila diagnosticirana depresija. Nekateri bolniki so nato prejeli antidepresiv Zoloft, drugi pa placebo. Znanstveniki so nato spremljali, kako so se sodelujoči v raziskavi odzivali na prejeto zdravilo oziroma »zdravilo«. Pri oceni tega, ali se je stanje pri posameznik bolnikih izboljšalo ali ne, so si pomagali s t. i. Hamiltonovo lestvico depresivnosti.

Ali bodo antidepresivi pomagali

Možganska aktivnost lahko pomaga pri oceni, kakšen bo odziv na antidepresiv

Analiza podatkov, pri kateri je, kot omenjeno, pomagal program za strojno učenje, je razkrila statistično pomembno korelacijo med določenimi možganskimi aktivnostmi in tem, kako močno so se izboljšali simptomi pri posameznih bolnikih. Tako obstaja možnost, da bi lahko prav elektroencefalografija pomagala pri oceni, kakšen bo odziv posameznika na antidepresiv, ki ga namerava predpisati zdravnik.

Upanje, da bo metoda doprinesla k učinkovitejšemu zdravljenju

Elektroencefalografija sicer ne more s popolno gotovostjo napovedati, kakšen bo rezultat zdravljenja, vendar pa je šlo za dovolj izrazito korelacijo, da so lahko znanstveniki izključili možnost zgolj naključnega ujemanja. Skupaj z drugimi metodami oziroma pristopi za napovedovanje bolnikovega odziva na določeno zdravilo bi bila lahko torej v prihodnje elektroencefalografija dragoceno orodje za zdravnike, za katere je lahko iskanje najustreznejšega antidepresiva pogosto prava loterija. Še pomembneje pa je, da lahko tovrstni pristopi močno olajšajo proces zdravljenja tistim, ki trpijo za depresijo. Mogoče si je namreč obetati, da bo farmakološko zdravljenje pri tistih, ki se odločijo za to pot, v prihodnje učinkovitejše in povezano z manj tveganji, predvsem pa z manj nezaželenimi stranskimi učinki.

Zanimivi tudi premiki v farmakogenetiki

Opisana raziskava, ki so jo izvedli znanstveniki s Stanforda, je sicer zgolj ena v množici raziskav, osredotočenih na predvidevanje učinkov posameznega zdravila na določenega pacienta, ki nastajajo v zadnjih letih. Te raziskave niso povezane le z antidepresivi, ampak s številnimi drugimi zdravili. A če ostanemo pri antidepresivih: zanimive uvide na tem področju prinaša tudi  t. i. farmakogenetika. V okviru tega pristopa se namreč razvijajo genetska testiranja, s pomočjo katerih naj bi bilo mogoče napovedati, kateri bolniki z depresijo se bodo najbolje odzvali na določen antidepresiv. Obenem pa naj bi tovrstna testiranja pomagala pri ugotavljanju, pri katerih bolnikih obstaja še posebej velika verjetnost za to, da se v primeru uporabe določenega antidepresiva pojavijo še posebej hudi nezaželeni stranski učinki. Tako bo lahko zdravnik izbral zdravilo, pri katerem bo možnost za takšen odziv čim manjša.

Preverite tudi: Depresija in naravna pomoč: kateri dodatki so lahko še posebej koristni?

Med operacijo čutila vsak rez, a nihče ni slišal njenih krikov

0

Tisto, kar bi moral biti precej rutinski ginekološki poseg, se je za Britanko v poznih tridesetih spremenilo v pravo nočno moro, zaradi katere trpi še danes, dve leti po dogodku. Anestezija, ki jo je prejela, namreč ni učinkovala, zato je čutila čisto vse, kar je počel kirurg – vključno z začetnim rezom v njen trebuh …

Zaradi dogodka se je razvila huda oblika posttravmatske stresne motnje

Incident se je zgodil v bolnišnici v britanskem mestu Yeovil. Ženska, ki ni želela biti imenovana, se je sicer šele pred kratkim odločila, da svojo zgodbo deli z mediji. Še pred tem pa je sklenila, da poišče pravno pomoč in toži bolnišnico zaradi zdravniške malomarnosti, saj naj bi dogodek povzročil hudo travmo. Tako naj bi Britanka danes trpela za t. i. posttravmatsko stresno motnjo. A kaj natančno se je sploh zgodilo? Pred načrtovanim operativnim posegom je ženska prejela spinalno anestezijo, ki naj bi omrtvičila abdominalni predel oziroma območje posega. Vendar pa je Britanka precej hitro ugotovila, da je šlo nekaj hudo narobe. Dobro je čutila, da ni prišlo do omrtvičenja. Kot je pred kratkim zaupala medijem, se spomni, da je medtem, ko so jo peljali v operacijsko sobo, kričala, vendar pa so ji pred tem že nadeli masko za kisik, zato zdravstveno osebje ni slišalo njenih klicev na pomoč.

Med operacijo čutila bolečine

Od začetnega reza do napolnjevanja trebuha s plinom …

Čeprav je bila torej Britanka popolnoma zavestna in je čutila vse, kar se je dogajalo z njenim telesom, ni mogla nikakor ustaviti kirurga, ki je zarezal v njen trebuh. Nato se je začel laparoskopski postopek. Da pa bi bila agonija popolna, je ženska začutila, kako so začeli njen trebuh postopoma napolnjevati s plini. Kot omenjeno, je sicer Britanka že pred začetkom postopka vedela, da anestezija ni delovala. Ker je pred tem že rodila in ker je bila pri porodu uporabljena epiduralna anestezija, je poznala učinek, ki bi ga moral imeti vbrizgani anestetik. Vendar pa pred operativnim postopkom, ki ga je ženska prestala leta 2018, ta učinek preprosto ni nastopil.

V bolnišnici so se opravičili – šlo naj bi za »komunikacijski šum«

Predstavniki bolnišnice v Yeovilu so se sicer za dogodek in za trpljenje, ki ga je povzročil, opravičili. Pojasnili so, da je šlo za posledico komunikacijskega šuma, zaradi katerega je bil uporabljen napačen anestetik. V bolnišnici so priznali, da glede na načrtovani poseg niti ne bi smela biti uporabljena zgolj lokalna anestezija, saj gre za postopek, pri katerem se sicer vedno odločijo za lokalno anestezijo. Zdi se, da bi lahko kljub temu nesporazumu medicinsko osebje ženski prihranilo vsaj del trpljenja. Med operativnim posegom je namreč ekipa opazila, da je krvni tlak pacientke močno narastel, kar je bilo seveda odraz stresa, ki ga je doživljala. Vendar so se kljub temu odločili, da zaključijo poseg.

Ponavljajoče se nočne more in strah pred obiski zdravnika

Po besedah Britanke, ki je bila žrtev opisanih napak in komunikacijskih šumov, naj bi travmatični dogodek pustil resne posledice. Ena izmed njih so grozljive nočne more, ki jo v povprečju zbudijo približno trikrat tedensko. Vsebina teh nočnih mor je običajno precej podobna. Večinoma namreč sanja o tem, kako leži na mizi, medtem ko jo ljudje opazujejo, vendar pa se nihče ne odziva na njene krike. Poleg tega pa naj bi postala ženska zelo paranoična vsakič, ko mora obiskati zdravnika. Čeprav se zaveda, da njene izkušnje ne bo mogoče izbrisati, pa upa, da lahko z deljenjem svoje zgodbe pripomore k temu, da česa takšnega ne doživi nihče drug.

Preberite tudi: Mladi zdravnik šele ob usodni diagnozi spoznal, da denar ne more kupiti sreče