Berta Cáceres: »Bojijo se nas, ker se jih ne bojimo.«

Berta Cáceres, mati štirih otrok, leta 2015 dobitnica Goldmanove nagrade, prestižnega mednarodnega priznanja za izjemne okoljevarstvene dosežke, je bila namreč marca 2016 zahrbtno umorjena na svojem domu.

Kari s paradižnikom in čičeriko

Indijsko obarvana jed kari s paradižnikom in čičeriko za okusno kosilo.

Tibetanske vaje: 6 obredov za zdravje in mladost

Tibetanske vaje niso le vaje, temveč so starodavni obredi – ključ do večne mladosti, zdravja in življenjske moči.

Na vidiku nova pomoč za osebe z endometriozo

Endometrioza je bolezenska motnja, za katero je značilno pojavljanje tkiva, katerega lastnosti so zelo podobne maternični sluznici, zunaj maternice.

Ne dopustite, da vas zamera razžre od znotraj

Zamera je lahko povezana z zelo konkretnimi dogodki – na primer z izdajo ali ponižanjem.

Govorjenje med spanjem: kaj je krivo za ta pojav?

Govorjenje med spanjem se zdi na prvi pogled predvsem komično. Osebe, za katere se izve, da ponoči rade »poklepetajo same s sabo«.

Psi v povprečju razumejo kar približno 90 človeških besed in fraz

Psi v povprečju razumejo približno 90 človeških besed in fraz.

Popolna nedelja za dober začetek naslednjega tedna

Nedelja je sicer za mnoge ljudi dela prost dan, vendar so osebe, ki nedeljo dojemajo kot svoj najljubši dan v tednu, precej redke.
Zdravje & prehranaJe mogoče predvideti, komu bodo antidepresivi pomagali in komu ne?

Je mogoče predvideti, komu bodo antidepresivi pomagali in komu ne?

MORDA VAS ZANIMA

Preteči mora kar nekaj časa, preden je mogoče ugotoviti, ali so določeni antidepresivi primerni za bolnika, ki so mu bili predpisani, ali ne. Polni učinek antidepresiva se nemalokrat pokaže šele po nekaj tednih. V tem obdobju pa se lahko ljudje spopadajo z zelo hudimi stranskimi učinki. Če se na koncu izkaže, da izbrano zdravilo ni bilo ustrezno, se mora ta proces začeti znova. Tako ni presenetljivo, da poskušajo znanstveniki najti metodo, s pomočjo katere bi bilo mogoče bolj zanesljivo napovedati, kako se bo posameznik odzval na določen antidepresiv. Ena zadnjih študij, povezanih s to problematiko, je bila objavljena februarja, in sicer v reviji Nature Biotechnology. Nastala je na podlagi raziskave, ki so jo izvedli znanstveniki z univerze Stanford, in zdi se, da je ekipa dosegla pomemben preboj …

Znanstveniki so si pomagali z elektroencefalografijo in programom za strojno učenje

- Oglas -

Raziskovalci so pri svojem delu uporabili sistem za strojno učenje. S pomočjo tega programa so analizirali podatke, ki so bili zbrani z elektroencefalografijo – metodo za merjenje električne aktivnosti možganov. Meritve, ki so se izvedle pred začetkom zdravljenja, so bile seveda opravljene pri osebah, pri katerih je bila diagnosticirana depresija. Nekateri bolniki so nato prejeli antidepresiv Zoloft, drugi pa placebo. Znanstveniki so nato spremljali, kako so se sodelujoči v raziskavi odzivali na prejeto zdravilo oziroma »zdravilo«. Pri oceni tega, ali se je stanje pri posameznik bolnikih izboljšalo ali ne, so si pomagali s t. i. Hamiltonovo lestvico depresivnosti.

Ali bodo antidepresivi pomagali

Možganska aktivnost lahko pomaga pri oceni, kakšen bo odziv na antidepresiv

Analiza podatkov, pri kateri je, kot omenjeno, pomagal program za strojno učenje, je razkrila statistično pomembno korelacijo med določenimi možganskimi aktivnostmi in tem, kako močno so se izboljšali simptomi pri posameznih bolnikih. Tako obstaja možnost, da bi lahko prav elektroencefalografija pomagala pri oceni, kakšen bo odziv posameznika na antidepresiv, ki ga namerava predpisati zdravnik.

Upanje, da bo metoda doprinesla k učinkovitejšemu zdravljenju

Elektroencefalografija sicer ne more s popolno gotovostjo napovedati, kakšen bo rezultat zdravljenja, vendar pa je šlo za dovolj izrazito korelacijo, da so lahko znanstveniki izključili možnost zgolj naključnega ujemanja. Skupaj z drugimi metodami oziroma pristopi za napovedovanje bolnikovega odziva na določeno zdravilo bi bila lahko torej v prihodnje elektroencefalografija dragoceno orodje za zdravnike, za katere je lahko iskanje najustreznejšega antidepresiva pogosto prava loterija. Še pomembneje pa je, da lahko tovrstni pristopi močno olajšajo proces zdravljenja tistim, ki trpijo za depresijo. Mogoče si je namreč obetati, da bo farmakološko zdravljenje pri tistih, ki se odločijo za to pot, v prihodnje učinkovitejše in povezano z manj tveganji, predvsem pa z manj nezaželenimi stranskimi učinki.

Zanimivi tudi premiki v farmakogenetiki

Opisana raziskava, ki so jo izvedli znanstveniki s Stanforda, je sicer zgolj ena v množici raziskav, osredotočenih na predvidevanje učinkov posameznega zdravila na določenega pacienta, ki nastajajo v zadnjih letih. Te raziskave niso povezane le z antidepresivi, ampak s številnimi drugimi zdravili. A če ostanemo pri antidepresivih: zanimive uvide na tem področju prinaša tudi  t. i. farmakogenetika. V okviru tega pristopa se namreč razvijajo genetska testiranja, s pomočjo katerih naj bi bilo mogoče napovedati, kateri bolniki z depresijo se bodo najbolje odzvali na določen antidepresiv. Obenem pa naj bi tovrstna testiranja pomagala pri ugotavljanju, pri katerih bolnikih obstaja še posebej velika verjetnost za to, da se v primeru uporabe določenega antidepresiva pojavijo še posebej hudi nezaželeni stranski učinki. Tako bo lahko zdravnik izbral zdravilo, pri katerem bo možnost za takšen odziv čim manjša.

- Oglas -

Preverite tudi: Depresija in naravna pomoč: kateri dodatki so lahko še posebej koristni?

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×