Znanstveniki našli vzrok za zgodnje sivenje las

Najverjetneje ste že kdaj komu zabrusili, da vam povzroča sive lase. Čeprav so takšne izjave običajno mišljene metaforično, pa ima stres vendarle zelo pomemben vpliv na to, kako hitro bo nekdo osivel. Zdi se, da so se znanstveniki zdaj približali natančni razlagi povezave med pogostim stresom in zgodnjim sivenjem las …

Osrednjo vlogo naj bi imela noradrenalin in simpatično živčevje

To, da verjetno obstaja povezava med stresnim življenjem in sivenjem las, je sicer znano že kar nekaj časa. Vendar pa prinaša študija, objavljena v reviji Nature, ki je rezultat raziskave, izvedene na Harvardu, novo razumevanje mehanizma, ki je v ozadju te povezave. Sprva so se znanstveniki osredotočili predvsem na vlogo kortizola – hormona, ki je pogosto imenovan kar stresni hormon. Ko se v našem telesu sproži odziv »boj ali beg«, kar je značilno predvsem za zelo stresne situacije, se začne namreč kortizol sproščati v večjih količinah.

Zakaj lasje postanejo sivi

Dolgotrajno povišane ravni kortizola lahko sicer privedejo do številnih zdravstvenih težav, vendar pa so raziskovalci ugotovili, da se je pri preučevanju vzrokov za zgodnje sivenje las bolj smiselno osredotočiti na simpatično živčevje, ki predstavlja enega izmed sestavnih elementov vegetativnega oziroma avtonomnega živčevja. Simpatično živčevje se razprostira po vsem telesu in sega tudi do lasnih mešičkov. Med stresnim odzivom telesa se sproščajo različne snovi, pri čemer pa je za sivenje las bistven predvsem noradrenalin. Ta lahko namreč povzroči, da se celice, odgovorne za tvorbo pigmenta, aktivirajo prehitro. Posledično pa se »zaloga« lasnega pigmenta zelo hitro izprazni. Škoda, ki nastane pri tem, je trajna, saj vsaj za zdaj ni mogoče ponovno oživiti oziroma aktivirati teh celic.

Glavni krivec večinoma genetika, a na določene dejavnike lahko vendarle vplivate

A čeprav ima stres pomembno vlogo pri tem, kako hitro bo nekdo osivel, to še zdaleč ni edini dejavnik, ki vpliva na hitrost sivenja las. Pri večini tistih, ki zelo zgodaj osivijo, naj bi bil primarni razlogi povezani z genetiko. Gre torej za nekaj, kar je v veliki meri določeno že z geni, na kar ne morete neposredno vplivati. Vendar pa strokovnjaki menijo, da vendarle ne bi smeli zanemariti vpliva dejavnikov, nad katerimi imamo vendarle nadzor. Poleg stresa je tako eden izmed dejavnikov, ki povečujejo možnost za to, da bodo začeli vaši lasje siveti že zelo zgodaj, kajenje. Zelo pomemben vpliv pa ima tudi prehrana. Med snovi, katerih pomanjkanje je povezano s povečano verjetnostjo za zgodnje sivenje las, na primer sodijo beljakovine, vitamin B12, baker in železo. Hitro sivenje las je lahko poleg tega povezano tudi z oksidativnim stresom, ki je posledica prevelikega nakopičenja prostih radikalov. Če želite preprečiti oksidativni stres, s čimer se ne zmanjša zgolj verjetnost za zgodnje sivenje las, ampak tudi za mnoge kronične bolezni, je torej priporočljivo, da vsebuje vaša prehrana čim več antioksidantov.

Zgodnje sivenje las kot opozorilo, da je smiselno spremeniti vsakodnevne navade?

Včasih je lahko zgodnje sivenje las tudi simptom določenih zdravstvenih težav, zato je vsekakor smiseln pregled pri zdravniku, da se izključijo resnejše bolezni. Sivi lasje seveda sami po sebi niso bolezen ali nekaj, česar bi se morali sramovati. Navsezadnje lasje postopoma osivijo večini ljudi. Vsako desetletje po 30. letu naj bi namreč verjetnost za pojav sivih las narastla za približno 10 odstotkov. A če sumite, da bi bil lahko v vašem primeru pomemben krivec za zgodnje sivenje las stres, je vsekakor smiselno, da vzamete to kot znak, ki opozarja, da je najverjetneje čas za določene spremembe.   

Preberite tudi: 4 naravni načini, kako prekrijete sive lase

Imate katero od teh izjemno redkih sposobnosti?

Naši talenti se lahko močno razlikujejo. Seveda zgolj talent pogosto še ni dovolj – če ne razvijate določenih sposobnosti, lahko postopoma »zakrnijo«. A po drugi strani se zdi, da vendarle ni mogoče popolnoma izbrisati razlik, ki so pogojene že z našo genetiko. Težko je zanikati, da imajo nekateri ljudje prirojene sposobnosti, ki jih je praktično nemogoče razviti, ne glede na to, koliko truda in časa bi poskušali vložiti v to. Tokrat izpostavljamo nekaj takšnih sposobnosti – preverite, ali je morda s katero izmed njih narava obdarila tudi vas.

Sinestezija

S sinestezijo ste se morda srečali pri pouku slovenščine. Gre namreč za posebno slogovno figuro, ki so jo nekateri pesniki še posebej radi uporabljali. Verjetno najbolj znan primer pesniške rabe sinestezije je Baudelairov sonet »Sorodnosti«. Vendar pa sinestezija ni nekaj, kar živi le v poeziji. Za nekatere ljudi naj bi bila doživetja, ki bi jih bilo mogoče opisati kot sinestetična, del vsakdana. Za kaj natanko gre? Strnjeno bi bilo mogoče sinestezijo opisati kot prepletanje oziroma mešanje različnih čutnih zaznav. Za ljudi, ki imajo to sposobnost, so na primer barve neločljivo povezane z določenimi okusi, zvoki ali vonji. Tako imajo občutek, da barve dobesedno okušajo, slišijo ali vonjajo. Do podobnih »križanj« čutnih zaznav lahko prihaja tudi pri drugih čutih, pri čemer je seveda možnih nešteto kombinacij. Sinestezija kot nevrološki pojav naj bi bila sicer še posebej razširjena med ženskami.

Sinestezija

Hipertimezija

Tisto, kar se zdi od zunaj kot zavidanja vreden dar, je lahko nemalokrat tudi prekletstvo. Ena izmed sposobnosti, ki imajo zagotovo takšno »dvojno naravo«, je tako imenovana hipertimezija. Za posameznike in posameznice, ki so »obdarjeni« s to sposobnostjo, je namreč značilno, da se izredno dobro spomnijo praktično vsega, kar se jim je zgodilo v življenju. Lahko jim navedete praktično kateri koli datum in skorajda do najmanjše podrobnosti natančno vam bodo znali opisati, kaj se je takrat dogajalo. Včasih se ne spomnijo le dogodkov iz svojega zasebnega življenja, ampak znajo zelo natančno povzeti tudi splošno družbeno dogajanje na določen dan v preteklosti. Ta dar ima seveda svoje prednosti, saj ljudem, ki so bili rojeni z njim, omogoča, da zelo intenzivno podoživljajo najlepše trenutku. Po drugi strani pa hipertimezija pomeni tudi zelo realistično spominjanje tistega, kar bi bilo morda bolje pozabiti.

Nadpovprečno občutljive brbončice

Ta sposobnost sicer ni tako redka kot druge – je pa zanimiva zaradi dejstva, da ponuja znanstveno razlago tistega, kar pogosto odpravimo kot izbirčnost. Zaradi dejstva, da imajo nekateri ljudje bistveno več brbončic od preostanka populacije, tudi okuse zaznavajo mnogo intenzivneje. Ena izmed posledice tega je, da se zdijo tem ljudem živila, kot je na primer brstični ohrovt, popolnoma neužitna – praktično vse, kar lahko zaznavajo, je izjemno intenzivna grenkoba. Tako ne gre za okuse, na katere bi se lahko sčasoma privadili, saj je njihov odpor povezan z genetsko določenimi dejavniki oziroma z drugačno strukturo jezika.

Izjemne sposobnosti

Zaznavanje avre

Nekateri ljudje trdijo, da naj bi bili sposobni videti »avro« – posebno svetlobo, ki naj bi obdajala vsakega človeka. Večina znanstvenikov sicer zanika, da bi bilo mogoče videti »energetsko polje«, ki obdaja ljudi. Tovrstna pričevanja tako razlagajo kot posebno obliko sinestezije ali preprosto kot izmišljotino. Japonski raziskovalci so sicer odkrili, da človeška telesa zares oddajajo majhne količine vidne svetlobe. Vendar pa naj bi šlo pri tem za svetlobe, ki je človeško oko ne more zaznati. To, ali je »zaznavanje avre« nekaj, česar so določeni ljudje zares sposobni, tako ostaja odprto vprašanje, prepuščeno vaši lastni interpretaciji …

Ušesno maslo je večinoma najbolje pustiti pri miru

Kako varno odstraniti ušesno maslo? Ali ga je sploh potrebno čistiti? Vatirane palčke za čiščenje ušes so še vedno zelo prodajane – in to kljub številnim opozorilom strokovnjakov, da je lahko uporaba tovrstnih pripomočkov zelo varna. Čeprav ste najbrž že naleteli na tovrstna opozorila, obstaja velika verjetnost, da tudi sami sodite med tiste, ki si pri čiščenju ušes pomagajo prav z vatiranimi palčkami. Morda pa vas bo razbijanje določenih mitov, povezanih z ušesnim maslo, končno prepričalo, da spremenite svoje navade …

Ali je sploh nujno, da ušesno maslo odstranjujemo?

Podobno kot mnogi drugi organi oziroma sistemi v našem telesu se tudi uho praviloma čisto popolnoma samo, ne da bi pri tem potrebovalo dodatno pomoč. Ušesno maslo (strokovno imenovano cerumen), ki nastaja v ušesnem kanalu, se tako samodejno pomika proti zunanjosti. Po mnenju strokovnjakov tako posebno čiščenje ušes večinoma sploh ni potrebno. Seveda obstajajo tudi tu določene izjeme.

Sem sodijo na primer ljudje, pri katerih je tvorba ušesnega masla močno povečana. Poleg tega se lahko določene težava pojavijo tudi pri tistih, katerih ušesno maslo je nadpovprečno suho – običajno je ta pojav še posebej pogost pri starostnikih. Vendar pa tudi v tovrstnih primerih uporaba vatiranih palčk za čiščenje ušes ni prava rešitev. Obstajajo namreč precej boljše oziroma varnejše metode (več o tem v nadaljevanju).

Ušesno maslo in Pregled pri zdravniku

Zakaj je lahko uporaba vatiranih palčk tako problematična?

Na prvi pogled se zdijo vatirane palčke za čiščenje ušes povsem nedolžne, zato je to najpogostejši pripomoček, s katerim si posameznik čisti ušesno maslo. To je tudi razlog, zaradi katerega večina pri nakupu in poznejši uporabi ne pomišlja posebej. Vendar pa bo morda bolje, da ta izdelek naslednjič pustite na polici, namesto da ga položite v nakupovalni voziček.

Z vatirano palčko je namreč mogoče hitro poškodovati ušesni kanal ali bobnič, kar lahko seveda privede celo do izgube sluha. Poleg tega pa se rado zgodi, da z vatirano palčko ušesno maslo potisnete še globlje – učinek je torej povsem nasproten od želenega. Posledično v ušesu občutite močan pritisk, zaradi česar pride do poslabšanja sluha. Razvije pa se lahko tudi zelo boleče ušesno vnetje.

Je ušesno maslo zares »umazanija«?

Nihče seveda ne želi, da bi bil dojet kot oseba, ki slabo skrbi za higieno. Prav zato je uporaba vatiranih palčk za ušesa še vedno tako močno razširjena. Eden največjih mitov, povezanih z ušesnim maslom, je namreč ta, da gre za umazanijo. Vendar pa strokovnjaki o ušesnem maslu raje govorijo kot o pomembni zaščitni snovi, ki ima seveda svoj namen.

Tako ušesno maslo deluje kot naravno vlažilno sredstvo, ki preprečuje pretirano izsuševanje notranjosti ušesa. Obenem pomaga ujeti delce umazanije in prahu, s čimer se zmanjša nevarnost za to, da bi ti delci zašli pregloboko v uho. Podobno velja tudi za bakterije in druge mikroorganizme. To pomeni, da ima ušesno maslo pomembno vlogo pri preprečevanju vnetij. Za povrh pa absorbira odmrle kožne celice in podobne neuporabne delce.

Kaj pa če je odstranjevanje vendarle nujno?

Kot je bilo omenjeno, lahko ušesno maslo pri nekaterih ljudeh nastaja v večjih količinah kot pri drugih. To je med drugim povezano s starostjo, okoljem in celo z našo prehrano. Če je tvorba ušesnega masla tako močno povečana, da povzroča neprijetne simptome, je seveda nujno ukrepanje. Ker pa lahko tudi v tovrstnih primerih z vatiranimi palčkami povzročimo več škode kot koristi, strokovnjaki priporočajo, da izberete varnejše, obenem pa učinkovitejše metode.

Pri čezmernih količinah ušesnega masla, ki je obenem zelo suho, zato se težko izloča samo, se na primer priporočajo izdelki, kot so posebne kapljice, ki pomagajo pri mehčanju ušesnega masla. Če gre za še posebej trdovratno obliko te težave, pa je najbolje, da se obrnete na svojega zdravnika, ki bo poskrbel za varno odstranjevanje s posebnimi sterilnimi pripomočki.

Preberite tudi: Vnetje ušes: Kateri domači pripravki pomagajo?

5 nasvetov za lažje obvladovanje jeze

Občutki jeze so popolnoma naravni. Gre za nekaj, s čimer se vsaj občasno srečujemo vsi. Vendar pa imajo nekateri ljudje zelo hude težave z obvladovanjem jeze, kar lahko vodi v zelo agresivne, nemalokrat pa tudi samodestruktivne odzive. Seveda pa lahko vse to privede tudi do mnogih težav z zdravjem, na primer do kronično povišanega krvnega tlaka. Če ugotavljate, da tudi sami nimate najboljšega nadzora nad svojo jezo, vam ponujamo nekaj koristnih napotkov, s pomočjo katerih boste lažje obvladovali to čustvo.

Pomagajte si z vizualizacijo

Vizualizacija je tehnika, s pomočjo katere se v mislih prestavimo v pomirjajoče okolje, ki v nas vzbuja prijetne občutke. To nam omogoča, da vsaj za nekaj časa pozabimo na realne okoliščine, v katerih smo se znašli. Pomembno je, da redno vadite, saj se boste lahko le tako v kriznih trenutkih »prestavili« v okolje, ki vam bo pomagalo pri tem, da se vaša jeza poleže. Zamislite si torej svojo sanjsko pokrajino, do najmanjše podrobnosti. Kaj vidite, kaj slišite, kaj vonjate? Bolj ko se boste vživeli, bolj pomirjajoč učinek bo imela vizualizacija na vas.

Obvladajte jezo z mantro

Ponavljajte pomirjajočo mantro

Podoben vpliv kot vizualizacija ima lahko tudi ponavljanje vnaprej izbrane mantre. Pri tem je mišljena mantra v zelo širokem pomenu te besede. Tako ni nujno, da gre za besede z globljim pomenom. Izberete lahko preprost stavek, kot je na primer: »Vse bo v redu.« Ko opazite, da jeza v vas vse bolj narašča, začnite s ponavljanjem izbrane mantre, dokler se ne umirite. Če je mogoče, mantro ponavljajte na glas, seveda pa ima lahko podoben učinek tudi ponavljanje v mislih.

Izrazite svoje frustracije z besedami

Za težavami z obvladovanjem jeze se pogosto skrivajo nerazrešene frustracije oziroma občutki, ki jih nenehno potlačujete, namesto da bi jih ubesedili. Četudi vaši izbruhi na prvi pogled niso povezani s tistim, kar vas zares muči, pa bo malce brskanja po sebi najverjetneje razkrilo, da je v resnici marsikaj povezano prav s temi potlačenimi čustvi. Obvladovanje jeze postane tako mnogo bolj preprosto, če se lotite predelave teh težav. Pogosto najbolj pomaga to, da tisto, kar doživljate, izrazite z besedami. Pogovor – z osebo, ki ji zaupate, ali s strokovnjakom – sicer ne pomeni nujno takojšnje rešitve, a na dolgi rok je to pogosto edina zanesljiva pot do tega, da dobite nadzor nad jezo.

Kako obvladati jezo

Izkoristite moč humorja

V še tako resni situaciji je pogosto mogoče najti vsaj kanček komičnosti. To spoznanje je lahko zelo koristno tudi za tiste, ki imate hude težave pri krotenju jeze. Če boste poskušali na situacije, ki bi vas sicer močno razjezile, pogledati z malce humorja, kot zunanji opazovalec, boste zagotovo ugotovili, da vse skupaj ni tako strašno, kot se vam je zdelo sprva.

Spravite svoje telo v pogon

»Stanje v kotu«, dokler se ne pomirite, ni najbolj koristna tehnika za obvladovanje jeze. Med mirovanjem se občutki jeze pogosto le še kopičijo. Presežek negativne energije, ki se je nakopičila v vas, je tako najbolje sprostiti na povsem telesni ravni. Ne nazadnje jeza pogosto povzroči, da postane telo zelo zakrčeno, zato je nujno, da prekinete to povezavo med čustvi in telesnim odzivom. Preden v jezi naredite ali rečete nekaj, kar bi kasneje najverjetneje obžalovali, je zato pametno, da naredite vsaj nekaj počepov ali pa da se morda odpravite na krajši sprehod. Če jeza v vašem primeru ni nekaj, kar se pojavi zgolj občasno, ampak se spopadate s koničnimi občutki jeze, pa je seveda za vas še posebej pomembno, da skrbite za redno telesno aktivnost. 

Onesnažen zrak – eden izmed razlogov za vse več duševnih težav pri otrocih?

Dobro vemo, kako negativen vpliv na naše zdravje ima lahko pogosta izpostavljenost onesnaženemu zraku. V povezavi s to problematiko se pogosto omenjajo bolezni dihal, težave s srčno-žilnim sistemom in podobno. Kaj pa duševno zdravje? Na prvi pogled se zdi, da onesnaženost zraka ne more bistveno vplivati na težave z duševnim zdravjem. Vendar pa ugotovitve znanstvenikov razkrivajo drugačno sliko. Dve novi študiji, ki so ju pripravili znanstveniki iz otroške bolnišnice in univerze v ameriškem mestu Cincinnati, usmerjata pozornost predvsem k negativnemu vplivu onesnaženega zraka na duševno zdravje otroke …

Obdobju hudega onesnaženja pogosto sledi takojšnji porast težav z duševnim zdravjem

Prva študija zajema podatke za dobrih 6.800 otrok, ki so v zadnjih petih letih skupno potrebovali nujno psihiatrično pomoč nekaj več kot 13.000-krat. Analiza podatkov je pokazala, da se lahko negativen vpliv izpostavljenosti močno onesnaženemu zraku pokaže že zelo hitro. V obdobju začasne nadpovprečne onesnaženosti zraka je že dan ali dva pozneje močno narastlo število otrok, pri katerih so se simptomi duševnih težav poslabšali.

Onesnažen zrak vpliv na zdravje

Smiselni zaščitni ukrepi za najobčutljivejše, a tudi dolgoročne rešitve

To naj bi bila prva študija, ki je razkrila neposredno povezavo med stopnjo dnevne onesnaženosti zraka v določenem okolju in takojšnjim poslabšanjem v primeru težav, kot sta anksioznost in suicidalnost pri otrocih. Za to, da se dokončno potrdi ta povezava, bodo seveda potrebne nadaljnje raziskave. Vendar pa lahko ta spoznanja znanstvenikov pripomorejo k implementaciji preventivnih ukrepov, ki bi zaščitili najbolj občutljive otroke in mladostnike, ko gre za vprašanje duševnega zdravja. Seveda bi bila to zgolj začasna, nadomestna rešitev, ki ne odpravlja osnovnega vzroka oziroma težave, torej vse večje onesnaženosti, ki ima številne negativne vplive na celotno populacijo, ne glede na starost ali predhodno obstoječe zdravstvene težave.

Močno onesnažen zrak naj bi povzročil vnetne odzive v možganih

Pri drugi raziskavi so si znanstveniki pomagali s podatki, zbranimi s pomočjo slikanja možganov. Te podatke so primerjali s podatki o nedavni nadpovprečni onesnaženosti zraka zaradi povečanega prometa v neposredni okolici otrok. Primerjava teh podatkov je razkrila, da obstaja povezava med povečanjem gostote prometa, katerega posledica je povečana onesnaženost zraka, in motenimi presnovnimi procesi v možganih. Poleg tega pa se v obdobjih nadpovprečne onesnaženosti zraka zaradi gostejšega prometa poveča razširjenost simptomov generalizirane anksiozne motnje pri otrocih, ki pred tem niso imeli težav z duševnim zdravjem. Glavni razlog za to povezavo naj bi bil, vsaj na podlagi rezultatov izvedenega slikanja, vnetni odziv možganov v primeru izpostavljenosti močno onesnaženemu zraku.

Kako velik vpliv na duševno zdravje otrok ima v resnici onesnažen zrak?

To sicer nista edini študiji, ki odkrivata povezave med duševnim zdravjem najmlajših in onesnaženim zrakom. Poleg anksioznih občutkov, ki postanejo precej bolj izraziti v obdobjih povečanega onesnaženja, obstaja tudi povezava med onesnaženim zrakom ter porastom depresije pri otrocih in najstnikih. Čeprav so težave z duševnim zdravjem vsekakor kompleksna problematika, na katero vplivajo najrazličnejši dejavniki, pa se zdi, da gre vendarle za pomemben košček v mozaiku, ki lahko pomaga pri razumevanju duševnih motenj. Te so v zadnjih letih v porastu med praktično vsemi skupinami prebivalstva, pri čemer na žalost niso izključeni niti najmlajši.

Zametki za tovrstne težave pa se lahko pogosto razvijejo že v zgodnjem otroštvu. To velja tudi za vpliv onesnaženega zraka. Pri otrocih, ki so bili v zgodnjem otroštvu izpostavljeni hudemu onesnaženju, naj bi namreč obstajala povečana verjetnost za razvoj duševnih motenj v obdobju pubertete. Vsekakor gre torej za zanimivo področje raziskovanja in še razlog več, zaradi katerega je nujno globalno naslavljanje problema vse večje onesnaženosti zraka na mnogih območjih.

Vsak peti Evropejec izpostavljen nevarnemu zvočnemu onesnaženju

Razprave o težavi, ki jo predstavlja vse večja onesnaženost, se pogosto osredotočajo predvsem na onesnaženost zraka. Pri tem pa se pozablja, da lahko predstavlja tudi t. i. zvočno onesnaževanje veliko težavo za človeško zdravje, tako fizično kot psihično. Glede na izsledke poročila, ki ga je pred nedavnim objavila Evropska agencija za okolje, je zvočna onesnaženost precej večja težava, kot bi se morda zdelo na prvi pogled. Sodeč po teh podatkih naj bi bil namreč kar vsak peti Evropejec izpostavljen hrupu, ki lahko resno ogrozi zdravje.

Zvočno onesnaženje v največji meri povezano s cestnim prometom, sledijo vlaki in letala

Največji krivec za zvočno onesnaženost je, pričakovano, cestni promet. Po ocenah Evropske agencije za okolje naj bi bilo namreč kar približno 113 milijonov Evropejcev in Evropejk izpostavljenih nevarnemu hrupu, ki ga povzročajo vozila na cesti. Govorimo o hrupu, ki presega 55 decibelov, kar je meja, ko naj bi postal hrup glede na navedbe Svetovne zdravstvene organizacije škodljiv za zdravje. Težava sicer ni samo cestni promet. Poleg omenjenih 113 milijonov ljudi, ki trpijo zaradi hrupa, povezanega z dogajanjem na cestah, je dodatnih 22 milijonov Evropejk in Evropejcev izpostavljenih nevarnemu hrupu, ki ga povzročajo vlaki, nadaljnji 4 milijoni ljudi, ki živijo v Evropi, pa hrupu letalskega prometa. K vsemu temu pa je treba prišteti še milijon tistih, ki trpijo zaradi zvočnega onesnaženja, za katero so krive druge »hrupne industrije«.

Zvočno onesnaževanje v Evropi

Od motenj spanja in učnih težav do povečanega tveganja za srčno-žilna obolenja

Kot omenjeno, čezmeren hrup povzroča tako fizične kot psihične težave. Med drugim je zvočno onesnaženje povezano s povečanim številom bolezni srca in ožilja med prebivalstvom. Poleg tega pa prispeva k povečanemu stresu, ki lahko prav tako pušča fizične posledice, in k motnjam spanca. Podatki kažejo, da naj bi bilo v Evropi kar 12.000 prezgodnjih smrti na leto povezanih prav z izpostavljenostjo ljudi čezmernemu hrupu oziroma zvočnemu onesnaženju. Obenem pa naj bi hrup prispeval k približno 48.000 primerom ishemičnih bolezni srca. Zvočno onesnaženje ima lahko tudi zelo negativen vpliv na otroke oziroma na šolajočo se mladino. Za vsaj 12.500 primerov učnih težav med mladimi Evropejkami in Evropejci naj bi bil vsaj v določeni meri kriv tudi čezmeren hrup.

Zvočno onesnaženje je zelo problematično tudi za mnoge ptice

Zaradi zvočnega onesnaženja pa seveda ne trpijo le ljudje, ampak tudi mnoge druge živali. Lani je bila na primer objavljena študija, katere izsledki so pokazali, da hrup še posebej močno vpliva na ptice. Zaradi zvočnega onesnaženja je namreč močno otežena zmožnost njihove medsebojne komunikacije, poleg tega pa lahko hrup ovira parjenje, kar lahko prispeva k izumiranju posameznih vrst.

Težava, ki zahteva sistemsko ukrepanje

Možnosti, kako omejiti zvočno onesnaževanje, je kar nekaj. Najpreprostejši ukrep je izbira hoje ali kolesarjenja, kadar je to seveda mogoče. Pomembno vlogo ima lahko tudi urejen javni promet, ki zmanjša število vozil na cesti. Obenem vidi marsikdo rešitev v električnih vozilih, ki so tišja od vozil na bencinski ali dizelski pogon, v strožjih omejitvah hitrosti na določenih območjih in v uporabi bolj gladkega asfalta oziroma obnovi načetih cest. Mnogi izmed naštetih ukrepov so lahko seveda koristni tudi za zmanjševanje onesnaženosti zraka. Kot v primeru poskusov zajezitve onesnaženosti zraka pa tudi pri zvočnem onesnaženju ne bo zadostoval en sam ukrep, ampak gre za težavo, ki zahteva sistemski pristop. Čeprav se je zaradi dogajanja, povezanega s pandemijo oziroma s koronavirusom, tudi zvočno onesnaženje močno zmanjšalo, gre najverjetneje zgolj za začasno »rešitev«, ki ne odpravlja potrebe po dolgoročnejših in trajnejših ukrepih na tem področju.

Najboljše univerzalno eko čistilo za kuhinjo, katerega izdelava je zelo preprosta

Univerzalno ekološko čistilo za kuhinjo bo poskrbelo za čiste površine z le tremi sestavinami. Pogosto je prav kuhinja največji izziv pri čiščenju. Pri pripravi obrokov nemalokrat nastanejo trdovratni madeži, katerih odstranjevanje je lahko zelo naporno. To velja še posebej za zasušene mastne madeže in podobne nadloge.

Mnogi zato pri čiščenju kuhinje posegajo po precej agresivnih čistilih, kar pa seveda ni najboljša rešitev, saj obstaja možnost, da pridejo ta čistila v stik z živili, ki jih kasneje zaužijete. Morda ste sicer že preizkusili nekaj naravnih, doma narejenih čistil, vendar nobeno izmed teh čistil ni bilo natanko tisto, kar ste iskali, vendar vam svetujemo, da ne obupate prehitro. Ko boste preizkusili čistilo, predstavljeno v nadaljevanju, si boste zagotovo premislili. Gre za navidezno zelo preprosto domače čistilo, za izdelavo katerega potrebujete le tri sestavine. Vendar pa je čistilo izjemno učinkovito in vsestransko uporabno pri najrazličnejših oblikah čiščenja v kuhinji …

Eko čistilo za kuhinjo s sodo bikarbono

Katere so torej tri glavne sestavine za univerzalno eko čistilo za kuhinjo?

Skrivnostna formula za univerzalno eko čistilo za kuhinjo, ki bo rešila številne nevšečnosti pri čiščenju kuhinje, vključuje naslednje tri sestavine:

  • sodo bikarbono,
  • nežen ekološki detergent za pomivanje posode in
  • sol.

Soda bikarbona je seveda ena najbolj priljubljenih sestavin med tistimi, ki pri čiščenju prisegajo na uporabo naravnih sestavin. Priljubljenost je popolnoma zaslužena, vendar pa se včasih zgodi, da zgolj soda bikarbona preprosto ne zadostuje. A če jo boste kombinirali s soljo in detergentom za posodo, boste dobili zmagovalno kombinacijo – zdravju in okolju prijazno naravno čistilo, ki je nežno, a obenem izjemno učinkovito. Kombinacija ravno prav grobe teksture in alkalnega učinka sode bikarbone in čistilnega učinka detergenta za pomivanje posode, nadgrajena z nekaj dodatne pomoči soli, ki olajša čiščenje najbolj umazanih območij v kuhinji, bo navdušila celo tiste največje skeptike, ki so prepričani, da naravna čistila preprosto ne delujejo.

Metoda 1: čiščenje pomivalnega korita ter loncev in ponev

Čeprav gre povsod za uporabo istih treh sestavin, pa vam priporočamo, da pri posameznih površinah oziroma predmetih uberete nekoliko drugačen postopek. Tako boste dosegli zares optimalne rezultate. Če se lotevate čiščenja loncev ali ponev z zasušenimi ostanki hrane, ki jih je težko odstraniti, ali z zažganim dnom, vam svetujemo, da vanje najprej nakapljate nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode. Po dnu nato posujte sodo bikarbono in sol ter sestavine kar v loncu ali ponvi zmešajte v pasto. Če gre za zelo trdovratno umazanijo, pustite pasto učinkovati vsaj kakšno uro, preden se lotite čiščenja z gobico ali s ščetko. Če se pasta vmes zasuši, dodajte še malce detergenta ali vode. Podoben postopek pride v poštev tudi pri čiščenju pomivalnega korita.

Domace čistilo za kuhinjo

Metoda 2: čiščenje štedilnika, pultov in drugih večjih površin

Za čiščenje štedilnika, pečice, pultov in različnih večjih površin je boljša izbira vnaprej pripravljena pasta. Pripravite jo tako, da preprosto zmešate sodo bikarbono in detergent za pomivanje posode, nato pa dodate še ščepec soli. S soljo ne pretiravajte, saj lahko čistilo sicer poškoduje nekoliko bolj občutljive površine. Tudi tu sicer ni potrebno natančno merjenje sestavin. Zanašajte se na svoj občutek – če je pasta preredka, dodajte še malce sode bikarbone, če je pregosta, pa še malo detergenta za posodo, dokler ne dosežete primerne konsistence.

Kot omenjeno, morate biti pazljivi predvsem pri dodajanju soli. Gre sicer za pomembno sestavino, ki ima velik vpliv na učinkovitost čistila, vendar soli ne sme biti toliko, da bi lahko poškodovala bolj občutljive materiale. Pri takšnih materialih je sicer pametno, da čistilo najprej preizkusite na manjšem območju. Šele ko se prepričate, da material dobro prenaša čistilo, pa se lahko lotite čiščenja celotne površine.

Preberite tudi: Zdravju prijazno dezinfekcijsko čistilo iz samo dveh sestavin

Povezava med bolečino v posameznem zobu in drugimi zdravstvenimi težavami

Težave z zobmi naj bi včasih opozarjale tudi na druge težave z zdravjem. Preverite, s katerimi notranjimi organi in deli telesa naj bi bili še posebej povezani posamezni zobje.

Zob 1 in 16

Zgornja modrostna zoba sta povezana s hipofizo, osrednjim živčnim sistemom in z limbičnim sistemom. Poleg tega pa lahko težave s tema dvema zoboma opozarjajo tudi na to, da nekaj ni v redu z vašim notranjim ušesom, jezikom, srcem ali končnim delom tankega črevesa – oziroma tistim delom, ki povezuje tanko in debelo črevo.

Zob 2 in 3

Zgornja kočnika na desni strani ust naj bi bila povezana s trebušno slinavko, požiralnikom, dojkami, grlom, sprednjim delom kolka in s čeljustjo. Prvi kočnik (zob številka 2) je poleg tega povezan še s trebušno mišico in z obščitničnimi žlezami, drugi kočnik (zob številka 3) pa s ščitnico.

Zobje in organi

Zob 4 in 5

Gre za zoba, ki se povezujeta z nosom, stopali, pljuči in debelim črevesom. Obenem obstaja povezava med zobom 4 ter timusno žlezo (priželjcem), trebušno predpono in prsnim košem ter med zobom 5 in hipofizo.

Zob 6

Ta zob lahko opozarja predvsem na težave z jetri, hipotalamusom, žolčnikom, hipofizo, kolkom, gležnjem, sfenoidnim sinusom in mandlji.

Zob 7, 8, 9 in 10

Pri vseh štirih zobeh naj bi obstajala povezava z ledvicami, mehurjem, jajčniki, maternico, testisi, prostato, anusom in nosom. Poleg tega lahko težave s temi zobmi opozarjajo, da morda nekaj ni v redu z vašo češariko – žlezo v možganih, ki je odgovorna za tvorbo melatonina, torej hormona, ki uravnava naše spanje.

Zob 11

Težave s tem zobom so lahko povezane predvsem z vašimi jetri, mandlji, hipotalamusom, hipofizo ter kolčnim in kolenskim sklepom in gležnjem.

Zobje in povezava z bolečinami

Zob 12 in 13

V primeru težav s tema dvema zoboma obstaja tudi povečana verjetnost za težave s pljuči, palcem na nogi in nosom. Hkrati je zob 12 povezan še s hipofizo, zob 13 pa s timusno žlezo, levim delom prsnega koša in trebušno votlino.

Zob 14 in 15

Zoba se povezujeta z vranico, požiralnikom, želodcem, ščitnico, jezikom, čeljustjo in žrelom. Pri zobu 14 naj bi obstajale še povezave s hrbtnimi in trebušnimi mišicami.

Zob 17 in 32

Tako levi kot desni spodnji modrostni zob naj bi bila povezana z jezikom, srednjim ušesom, srcem, perifernim živčevjem, prsti na nogi in z nartom.

Zob 18 in 19

Med dele telesa, ki si ju zoba »delita«, sodijo nos, noge, ramena in komolec. Poleg tega naj bi bil zob 19 povezan s celotnim ožiljem, zob 18 pa predvsem z arterijo.

Zob 20 in 22

To sta zoba, ki se povezujeta s požiralnikom in želodcem, čeljustjo in jezikom, mlečnimi žlezami pri ženskah ter vranico in tetivami. Hkrati je lahko zob 20 povezan še z limfnim sistemom, zob 21 pa z jajčniki ali testisi.

Povezava med zobmi in organi

Zob 22

Bolečinam v tem zobu se rade pridružijo tudi bolečine v različnih sklepih – v kolenih, kolku, gležnju, komolcu itn. Pozorni bodite tudi na morebitne težave z jetri ali s sinusi.

Zob 23, 24, 25 in 26

Gre za štiri zobe, ki so še posebej močno povezani z mehurjem, ledvicami in nadledvično žlezo. Obenem obstaja tudi povezava z maternico in prostato.

Zob 27

Podobno kot pri nekaterih drugih zobeh gre tudi v tem primeru za zob, ki lahko opozarja, da vaši sklepi niso v najboljšem stanju. Hkrati obstaja možnost, da težave z zobom 27 odražajo težave z jetri ali z žolčnikom.

Zob 28 in 29

Del telesa, ki je tu še posebej izpostavljen, je trebušna slinavka. Poleg tega se zoba povezujeta še s prebavili in z jezikom.

Zob 30 in 31

Zoba naj bi bila najbolj povezana z debelim črevesom in pljuči. Obenem lahko odražata tudi določene težave, povezane z ožiljem.

Preberit tudi: Slabe vsakodnevne navade, s katerimi uničujete svoje zobe

Kako so v Wuhanu zgradili bolnišnico v zgolj 10 dneh?

Projekti, kot je gradnja nove bolnišnice, nemalokrat trajajo zelo dolgo. Gradnja, ki je že stekla, se na primer ustavi zaradi težav s financiranjem in podobnih zapletov. A tudi ko gre vse po načrtih, je že sam gradbeni proces precej zahteven in zamuden. Tako se zdi skorajda nemogoče tisto, kar je na začetku februarja uspelo Kitajcem. Kot vam je najbrž že znano, so v pičlih 10 dneh postavili vse prej kot majhno bolnišnico, namenjeno oskrbi bolnikov, okuženih z novim koronavirusom. Kako natančno jim je uspela tako hitra izvedba tako zahtevnega projekta?

Potek gradnje je bilo mogoče na spletu spremljati v obliki neposrednega prenosa

Svetovna javnost je postala na dogajanje, povezano z gradnjo nove bolnišnice v Wuhanu, pozorna 23. januarja. Takrat so se namreč začele po družbenih omrežjih širiti fotografije gradbišča, preplavljenega s številnimi bagri in drugimi gradbenimi stroji. Tisti najbolj zagreti so lahko v naslednjih dneh napredovanje del spremljali v živo, saj je bilo na spletu poskrbljeno za prenos dogajanja (še vedno lahko seveda dostopate do številnih videoposnetkov, ki podrobneje prikazujejo postopek izgradnje). Uradno odprtje bolnišnice Huoshenshan, katere ime bi bilo mogoče prevesti kot »gora boga ognja«, je sledilo le 10 dni pozneje, in sicer v nedeljo, 2. februarja. Prvi bolniki, ki so zboleli za covidom-19, pa so bili sprejeti v torek, 4. februarja.

Montažni princip gradnje je imel izjemno pomembno vlogo pri hitrosti izvedbe

Skupna površina objekta Huoshenshan, ki ima dve nadstropji, je sicer skoraj 60.000 kvadratnih metrov. Ob uradnem odprtju je bilo na voljo 1000 postelj in 30 intenzivnih enot, poskrbljeno pa je bilo tudi za posebne oddelke za popolno izolacijo okuženih. Ne gre torej za manjši, zasilni objekt, ampak za čisto pravo bolnišnico, zaradi česar je primer pritegnil še posebej veliko pozornosti. Eden glavnih razlogov, zaradi katerih je bil lahko projekt zaključen tako hitro, naj bi se skrival v prefabrikaciji oziroma v montažnem principu gradnje.

Namesto da bi se najprej poskrbelo za temelje, čemur bi nato sledilo ukvarjanje z osnovno konstrukcijo zgradbe (jeklena konstrukcija, nosilne stene itn.), so se uporabili montažni, predhodno izdelani elementi, katerih izdelava je lahko v tovarnah potekala vzporedno z izdelavo temeljev na samem gradbišču. Tako je bilo torej mogoče pridobiti kar nekaj dragocenega časa.  In prav čas je bil tisto, česar je pri poskusih zajezitve širjenja okužb in ustrezne oskrbe že okuženih v Wuhanu najbolj primanjkovalo.

Pretekle izkušnje, številni delavci in javno zdravstvo

Pri načrtovanju in izgradnji nove wuhanske bolnišnice je bilo sicer zelo koristno tudi izhajanje iz izkušenj pri realizaciji podobnega projekta. Leta 2003 so morali namreč Kitajci ob naglem širjenju virusa SARS-CoV v Pekingu že postaviti objekt za zdravstveno oskrbo v zelo kratkem času. Izkušnje tistih, ki so leta 2003 sodelovali pri gradnji, so bile zagotovo v veliko pomoč. Seveda pa vse to ne bi bilo mogoče brez delavcev, ki so 10 dni delali praktično od zore do mraka. Pri postavitvi bolnišnice Huoshenshan je sodelovalo kar 7500 delavcev.

Mnogi izmed njih so medijem takrat povedali, da spijo praktično le 2–3 ure na noč. Obenem pa številni strokovnjaki za javno zdravje poudarjajo, da je rekordno hitra postavitev wuhanske bolnišnice eden najboljših dokazov za to, da je za splošno blagostanje prebivalstva nujen močan javni zdravstveni sistem. Projekti, kot je ta, so zagotovo zelo težko izvedljivi – vendar pa naj bi bili v primeru privatizacije zdravstva ne le neizvedljivi, ampak popolnoma nemogoči.

6 lepotnih skrivnosti egipčanske vladarice Kleopatre

Kleopatra VII., zadnja egipčanska kraljica, je umrla leta 30 pred našim štetjem. A čeprav je od njene smrti minilo že več kot dva tisoč let, jo imajo mnogi še danes za sinonim brezčasne lepote. Vendar pa Kleopatrina lepota ni bila izključno naravni dar. Kot je znano, si je močno prizadevala za to, da bi ohranila mladosten videz. Pri tem si je pomagala z različnimi triki in pripravki. Tokrat vam predstavljamo šest takšnih trikov, s katerimi lahko poustvarite lepotno rutino slavne kraljice …

1. Rožna voda kot naravni tonik

Kleopatra je s pomočjo rožne vode dosegala podobne učinke, kot jih imajo sodobni toniki za obraz. Rožna voda, pridobljena iz vrtnic, namreč deluje kot nežen adstringent – torej snov, ki rahlo skrči pore, zato je koža videti lepša in bolj zdrava. Obenem pa gre za snov, ki zmanjša občutljivost kože na zunanje vplive. Danes lahko rožno vodo kupite v marsikateri (spletni) trgovini, če želite, pa se lahko izdelave lotite kar sami. Za zelo osnovno različico potrebujete zgolj vodo in cvetove vrtnic, in sicer v razmerju 2 : 1. Cvetove stresite v lonec in jih prelijte z vodo, nato pa mešanico zavrite. Ko se tekočina ohladi, jo precedite in prelijte v stekleničko z razpršilnikom. Po umivanju obraza rožno vodo preprosto popršite po koži. Z rožno vodo pa si lahko pomagate tudi pri hitri osvežitvi obraza v vročih poletnih dneh.

Aloe vera za lepo kožo

2. Aloe vere za vlaženje kože na obrazu

Namesto vlažilnih krem, kot jih poznamo danes, naj bi Kleopatra uporabljala precej preprostejšo, a pogosto celo učinkovitejšo snov. Zelo rada naj bi namreč imela sok oziroma gel, ki se skriva v listih aloe vere. Ni torej presenetljivo, da je aloe vere še danes ena najpriljubljenejših sestavin v izdelkih za vlaženje kože.

3. Morska sol za piling obraza in telesa

Piling je ena izmed osnov učinkovite nege kože. Pomembno je namreč, da redno odstranjujemo odmrle kožne celice. Kleopatra si je pri tem pomagala kar z grobo mleto morsko soljo – zakaj je ne bi posnemali! Pogosto se prav v naši kuhinji skriva kar nekaj sestavin, ki poskrbijo za izvrsten piling kože. Če želite, lahko pred uporabo soli dodate še malce kokosove maščobe ali olivnega olja. Tako bo uporaba pilinga nekoliko lažja.

4. Glinene maske za obraz

Čudovita koža, po kateri je Kleopatra slovela, naj bi bila v veliki meri posledica redne uporabe glinenih mask – še ene izmed lepotnih skrivnosti slavne egipčanske vladarice. Znano je, da lahko prav glina zelo uspešno pomaga pri zares učinkovitem odstranjevanju nečistoč, ki so se nakopičile v porah, in pri uravnavanju izločanja maščob. Za pripravo maske glino preprosto zmešajte z malce vode. Gosto pasto, ki nastane, nanesite na obraz in počakajte, da se posuši. Nato masko izperite z mlačno vodo.

Glinena maska za obraz

5. Karitejevo maslo za nego kože

Karitejevo maslo kožo oskrbi s številnimi pomembnimi maščobami in z vitamini, kot sta vitamina E in A. Koža je tako izdatno nahranjena, obenem pa navlažena. Posledično je napeta, elastična in mladostnega videza. Vse to je dobro vedela Kleopatra, ki naj bi za nego telesa pogosto uporabljala prav karitejevo maslo.

6. Zelena in konopljina semena proti zabuhlim očem

Pri odpravi zabuhlosti in utrujenega videza oči naj bi si Kleopatra pomagala z osvežujočo mešanico, pripravljeno iz nastrgane zelene in konopljinih semen. Zelo podoben rezultat naj bi bilo sicer mogoče doseči tudi z rezinami kumare, ki jih za krajši čas položite na zaprte veke.