Prijava
Dobro vemo, kako negativen vpliv na naše zdravje ima lahko pogosta izpostavljenost onesnaženemu zraku. V povezavi s to problematiko se pogosto omenjajo bolezni dihal, težave s srčno-žilnim sistemom in podobno. Kaj pa duševno zdravje? Na prvi pogled se zdi, da onesnaženost zraka ne more bistveno vplivati na težave z duševnim zdravjem. Vendar pa ugotovitve znanstvenikov razkrivajo drugačno sliko. Dve novi študiji, ki so ju pripravili znanstveniki iz otroške bolnišnice in univerze v ameriškem mestu Cincinnati, usmerjata pozornost predvsem k negativnemu vplivu onesnaženega zraka na duševno zdravje otroke …
Obdobju hudega onesnaženja pogosto sledi takojšnji porast težav z duševnim zdravjem
Prva študija zajema podatke za dobrih 6.800 otrok, ki so v zadnjih petih letih skupno potrebovali nujno psihiatrično pomoč nekaj več kot 13.000-krat. Analiza podatkov je pokazala, da se lahko negativen vpliv izpostavljenosti močno onesnaženemu zraku pokaže že zelo hitro. V obdobju začasne nadpovprečne onesnaženosti zraka je že dan ali dva pozneje močno narastlo število otrok, pri katerih so se simptomi duševnih težav poslabšali.
Smiselni zaščitni ukrepi za najobčutljivejše, a tudi dolgoročne rešitve
To naj bi bila prva študija, ki je razkrila neposredno povezavo med stopnjo dnevne onesnaženosti zraka v določenem okolju in takojšnjim poslabšanjem v primeru težav, kot sta anksioznost in suicidalnost pri otrocih. Za to, da se dokončno potrdi ta povezava, bodo seveda potrebne nadaljnje raziskave. Vendar pa lahko ta spoznanja znanstvenikov pripomorejo k implementaciji preventivnih ukrepov, ki bi zaščitili najbolj občutljive otroke in mladostnike, ko gre za vprašanje duševnega zdravja. Seveda bi bila to zgolj začasna, nadomestna rešitev, ki ne odpravlja osnovnega vzroka oziroma težave, torej vse večje onesnaženosti, ki ima številne negativne vplive na celotno populacijo, ne glede na starost ali predhodno obstoječe zdravstvene težave.
Močno onesnažen zrak naj bi povzročil vnetne odzive v možganih
Pri drugi raziskavi so si znanstveniki pomagali s podatki, zbranimi s pomočjo slikanja možganov. Te podatke so primerjali s podatki o nedavni nadpovprečni onesnaženosti zraka zaradi povečanega prometa v neposredni okolici otrok. Primerjava teh podatkov je razkrila, da obstaja povezava med povečanjem gostote prometa, katerega posledica je povečana onesnaženost zraka, in motenimi presnovnimi procesi v možganih. Poleg tega pa se v obdobjih nadpovprečne onesnaženosti zraka zaradi gostejšega prometa poveča razširjenost simptomov generalizirane anksiozne motnje pri otrocih, ki pred tem niso imeli težav z duševnim zdravjem. Glavni razlog za to povezavo naj bi bil, vsaj na podlagi rezultatov izvedenega slikanja, vnetni odziv možganov v primeru izpostavljenosti močno onesnaženemu zraku.
Kako velik vpliv na duševno zdravje otrok ima v resnici onesnažen zrak?
To sicer nista edini študiji, ki odkrivata povezave med duševnim zdravjem najmlajših in onesnaženim zrakom. Poleg anksioznih občutkov, ki postanejo precej bolj izraziti v obdobjih povečanega onesnaženja, obstaja tudi povezava med onesnaženim zrakom ter porastom depresije pri otrocih in najstnikih. Čeprav so težave z duševnim zdravjem vsekakor kompleksna problematika, na katero vplivajo najrazličnejši dejavniki, pa se zdi, da gre vendarle za pomemben košček v mozaiku, ki lahko pomaga pri razumevanju duševnih motenj. Te so v zadnjih letih v porastu med praktično vsemi skupinami prebivalstva, pri čemer na žalost niso izključeni niti najmlajši.
Zametki za tovrstne težave pa se lahko pogosto razvijejo že v zgodnjem otroštvu. To velja tudi za vpliv onesnaženega zraka. Pri otrocih, ki so bili v zgodnjem otroštvu izpostavljeni hudemu onesnaženju, naj bi namreč obstajala povečana verjetnost za razvoj duševnih motenj v obdobju pubertete. Vsekakor gre torej za zanimivo področje raziskovanja in še razlog več, zaradi katerega je nujno globalno naslavljanje problema vse večje onesnaženosti zraka na mnogih območjih.
