0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Ekologija & OkoljeVsak peti Evropejec izpostavljen nevarnemu zvočnemu onesnaženju

Vsak peti Evropejec izpostavljen nevarnemu zvočnemu onesnaženju

MORDA VAS ZANIMA

Razprave o težavi, ki jo predstavlja vse večja onesnaženost, se pogosto osredotočajo predvsem na onesnaženost zraka. Pri tem pa se pozablja, da lahko predstavlja tudi t. i. zvočno onesnaževanje veliko težavo za človeško zdravje, tako fizično kot psihično. Glede na izsledke poročila, ki ga je pred nedavnim objavila Evropska agencija za okolje, je zvočna onesnaženost precej večja težava, kot bi se morda zdelo na prvi pogled. Sodeč po teh podatkih naj bi bil namreč kar vsak peti Evropejec izpostavljen hrupu, ki lahko resno ogrozi zdravje.

- Oglas -

Zvočno onesnaženje v največji meri povezano s cestnim prometom, sledijo vlaki in letala

Največji krivec za zvočno onesnaženost je, pričakovano, cestni promet. Po ocenah Evropske agencije za okolje naj bi bilo namreč kar približno 113 milijonov Evropejcev in Evropejk izpostavljenih nevarnemu hrupu, ki ga povzročajo vozila na cesti. Govorimo o hrupu, ki presega 55 decibelov, kar je meja, ko naj bi postal hrup glede na navedbe Svetovne zdravstvene organizacije škodljiv za zdravje. Težava sicer ni samo cestni promet. Poleg omenjenih 113 milijonov ljudi, ki trpijo zaradi hrupa, povezanega z dogajanjem na cestah, je dodatnih 22 milijonov Evropejk in Evropejcev izpostavljenih nevarnemu hrupu, ki ga povzročajo vlaki, nadaljnji 4 milijoni ljudi, ki živijo v Evropi, pa hrupu letalskega prometa. K vsemu temu pa je treba prišteti še milijon tistih, ki trpijo zaradi zvočnega onesnaženja, za katero so krive druge »hrupne industrije«.

Zvočno onesnaževanje v Evropi

Od motenj spanja in učnih težav do povečanega tveganja za srčno-žilna obolenja

Kot omenjeno, čezmeren hrup povzroča tako fizične kot psihične težave. Med drugim je zvočno onesnaženje povezano s povečanim številom bolezni srca in ožilja med prebivalstvom. Poleg tega pa prispeva k povečanemu stresu, ki lahko prav tako pušča fizične posledice, in k motnjam spanca. Podatki kažejo, da naj bi bilo v Evropi kar 12.000 prezgodnjih smrti na leto povezanih prav z izpostavljenostjo ljudi čezmernemu hrupu oziroma zvočnemu onesnaženju. Obenem pa naj bi hrup prispeval k približno 48.000 primerom ishemičnih bolezni srca. Zvočno onesnaženje ima lahko tudi zelo negativen vpliv na otroke oziroma na šolajočo se mladino. Za vsaj 12.500 primerov učnih težav med mladimi Evropejkami in Evropejci naj bi bil vsaj v določeni meri kriv tudi čezmeren hrup.

Zvočno onesnaženje je zelo problematično tudi za mnoge ptice

Zaradi zvočnega onesnaženja pa seveda ne trpijo le ljudje, ampak tudi mnoge druge živali. Lani je bila na primer objavljena študija, katere izsledki so pokazali, da hrup še posebej močno vpliva na ptice. Zaradi zvočnega onesnaženja je namreč močno otežena zmožnost njihove medsebojne komunikacije, poleg tega pa lahko hrup ovira parjenje, kar lahko prispeva k izumiranju posameznih vrst.

- Oglas -

Težava, ki zahteva sistemsko ukrepanje

Možnosti, kako omejiti zvočno onesnaževanje, je kar nekaj. Najpreprostejši ukrep je izbira hoje ali kolesarjenja, kadar je to seveda mogoče. Pomembno vlogo ima lahko tudi urejen javni promet, ki zmanjša število vozil na cesti. Obenem vidi marsikdo rešitev v električnih vozilih, ki so tišja od vozil na bencinski ali dizelski pogon, v strožjih omejitvah hitrosti na določenih območjih in v uporabi bolj gladkega asfalta oziroma obnovi načetih cest. Mnogi izmed naštetih ukrepov so lahko seveda koristni tudi za zmanjševanje onesnaženosti zraka. Kot v primeru poskusov zajezitve onesnaženosti zraka pa tudi pri zvočnem onesnaženju ne bo zadostoval en sam ukrep, ampak gre za težavo, ki zahteva sistemski pristop. Čeprav se je zaradi dogajanja, povezanega s pandemijo oziroma s koronavirusom, tudi zvočno onesnaženje močno zmanjšalo, gre najverjetneje zgolj za začasno »rešitev«, ki ne odpravlja potrebe po dolgoročnejših in trajnejših ukrepih na tem področju.

NAJNOVEJŠE