5 pogostih razlogov za težave z nohti

Zdravi, močni nohti so zagotovo eden najlepših okrasov vsake dlani. Po drugi strani pa nam vidno oslabljeni, poškodovani nohti ne morejo biti ravno v ponos. Skrb za zdravje nohtov je precej bolj kompleksna, kot se morda zdi na prvi pogled. To pomeni, da morate biti zelo previdni. Če ne veste, kaj je krivo, da so vaši nohti v tako slabem stanju, preverite, ali morda delate napake, ki jih naštevamo v nadaljevanju. Izogibanje tem napakam bo namreč zagotovo pripomoglo k zdravju in lepoti vaših nohtov …

1. Uporaba odstranjevalcev laka, ki vsebujejo aceton

Aceton je sicer izjemno uspešen pri odstranjevanju laka za nohte in podobnih snovi. Vendar pa kljub temu ni najbolj priporočljivo, da uporabljate odstranjevalce, ki vsebujejo aceton. Gre namreč za zelo agresivno snov, ki pogosto povsem izsuši noht in kožo v neposredni okolici. Poskušajte torej izbrati odstranjevalec laka, ki bo izdelan iz sestavin, nežnejših do vaših nohtov.

2. Neupoštevanje tega, da potrebujejo tudi nohti ustrezno vlaženje

Ogromno ljudi se žal ne zaveda, da potrebujejo tudi nohti vlaženje, podobno kot naša koža. Skrb za ustrezno vlaženje je postala v zadnjih mesecih še pomembnejša, saj lahko pogostejša uporaba razkužil za roke izsuši tudi nohte. Nohti, ki jim primanjkuje vlage, so pogosto zelo krhki in lomljivi, zato je nujno, da jim priskočite na pomoč. Za vlaženje lahko uporabite različna olja, na primer ricinusovo. Pomagate pa si lahko tudi kar s kremo za roke, s katero »zmasirajte« vsak noht posebej. Priporočljivo je, da si čas za vlaženje nohtov vzamete vsaj nekajkrat tedensko.

Lepi nohti

3. Neustrezna prehrana

Prehrana ima seveda ogromen vpliv na naše telo oziroma zdravje, med drugim tudi na nohte, kar pomeni, da so lahko težave z njimi povezane s pomanjkanjem določenih hranilnih snovi. Urejena, bolj uravnotežena prehrana je lahko tako rešitev za vaše lomljive, oslabljene nohte. Ko gre za makrohranila, je še posebej pomembno, da skrbite za zadosten vnos beljakovin. Pogosto pa imajo še večji vpliv na nohte različni vitamini in minerali. Zelo pozitiven vpliv na nohte ima lahko na primer uporaba prehranskega dopolnila, ki vsebuje biotin (vitamin B7), saj gre za snov, ki je zelo pomembna za tvorbo kreatina.

4. Prepogoste manikire

Okraševanje nohtov s pomočjo lakiranja in drugih postopkov lahko sicer poskrbi za izjemno estetski učinek, a težava se pojavi, če se za tovrstne manikire odločate prepogosto. Nohti lahko postanejo tako izjemno krhki in nezdravi, možno pa je tudi trajnejše zabarvanje. Pomembno je torej, da svojim nohtom med posameznimi manikirami pustite nekaj časa, da lahko v miru »zadihajo«. To velja tudi za tiste, ki poskušate uporabljati čim bolj naravne, nohtom prijazne lake in druge izdelke za manikiro. Ne glede na to, kako kakovostni oziroma nežni so tovrstni izdelki, potrebujejo vaši nohti malce počitka.

5. Napačna smer piljenja

Precej škode pa lahko ne nazadnje povzročite tudi z neustreznim piljenjem. Ljudje pogosto mislijo, da lahko nohte pilimo s hitrimi gibi v eno in nato v drugo smer, kar je zelo razširjena praksa. Vendar pa lahko to privede do cepljenja plasti kreatina. Posledica so »cvetoči nohti«, ki so vidno razplasteni in vse prej kot zdravi na pogled. Svetujemo vam, da ste v prihodnje pri piljenju pozorni na to, da bodo potegi potekali zgolj v eno smer. Hkrati pa se izogibajte pilicam, izdelanim iz pregrobih materialov, in pregrobemu pritisku. Vaši nohti vam bodo za to zagotovo zelo hvaležni.

Preberite tudi: Glivice na nohtih: Najboljše naravne rešitve za odpravo

Popularna dieta s smutiji skriva nemalo pasti

Ste že slišali za 21-dnevno dieto s smutiji? Gre za dieto, ki jo je zasnoval Drew Sgoutas, napotke pa je strnil v knjigi z naslovom The Smoothie Diet. Če morda razmišljate, da bi preizkusili to dieto, je vsekakor pametno, da se zavedate tudi določenih nevarnosti, ki jih lahko to prinese …

Osnovna načela diete s smutiji

Dieta s smutiji je trenutno precej priljubljena, vendar pa ima žal nemalo pomanjkljivosti. Glavni princip, na katerem je zasnovana, je zamenjava dveh dnevnih obrokov, in sicer zajtrka ter večerje, s smutiji oziroma zmešančki, torej sadno-zelenjavnimi napitki, ki so jim včasih dodane tudi druge sestavine (na primer rastlinsko mleko, beljakovine v prahu, arašidovo maslo ipd.). Na dan je torej »dovoljeno« zaužiti le en obrok, ki ni v tekoči obliki, praviloma večerjo. V 21 dneh tovrstnega prehranjevanja naj bi bilo možno izgubiti precej odvečnih kilogramov brez posebnega napora.

V knjigi Drewa Sgoutasa je zbranih 36 receptov za smutije, hkrati pa je dodan nakupovalni seznam za tri tedne, torej za čas trajanja diete. Dieta naj bi se začela s 3-dnevnim razstrupljanjem, ko so priporočljivi izključno smutiji. Kot omenjeno, se nato smutiji uživajo »le« dvakrat dnevno, hkrati pa si lahko enkrat tedensko privoščite hrano po izbiri, ki ne vključuje nujno smutijev, vendar je priporočljivo, da tudi na ta dan pazite, da so vaši obroki čim bolj zdravi. Možno je poljubno število ponovitev 21-dnevnega cikla, dokler ne dosežete želene telesne teže.

Dieta s smutiji pasti

Nevarnost pomanjkanja beljakovin in zdravih maščob v prehrani

Dieta s smutiji lahko sicer res pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov, a kot pri mnogih drugih dietah so tudi tu učinki praviloma zgolj kratkotrajni. Ko se vrnete k starim prehranjevalnim navadam, se običajno vrnejo tudi kilogrami – nemalokrat pa se jim pridružijo celo dodatni. Za ohranjanje določene telesne teže bi bilo torej potrebno dolgotrajnejše sledenje opisanim prehranskim smernicam, kar pa ne bi bilo najboljše za vaše zdravje. Čeprav so lahko smutiji del zdrave prehrane, vendarle ni dobro, da predstavljajo tako velik del jedilnika kot pri 21-dnevni dieti s smutiji. To lahko namreč privede do pomanjkanja pomembnih hranil.

Mikrohranila praviloma niso tako velika težava, saj sta osnova smutijev sadje in zelenjava, kar pomeni, da lahko na dieti zaužijemo precej vitaminov in mineralov. Ena največjih nevarnosti pri tej dieti, še posebej če bi cikle ponavljali predolgo, je povezana predvsem s pomanjkanjem beljakovin. Smutiji, ki jih priporoča Drew Sgoutas, namreč težko zadostijo povprečnim potrebam po beljakovinah v prehrani. Delna rešitev je sicer lahko priprava smutijev po lastnih receptih oziroma dodajanje določenih sestavin, ki vsebujejo večji delež beljakovin, vendar pa bi lahko to po drugi strani pomenilo preveč zaužitih kalorij. Podobna težava kot pri beljakovinah pa se lahko pojavi tudi pri maščobah.

Smutiji da, dieta s smutiji ne

Hujšanje s pomočjo diete s smutiji torej ni najpametnejša odločitev. To velja še posebej za tiste z določenimi zdravstvenimi težavami. Če imate na primer težave s krvnim sladkorjem, je lahko dieta s smutiji precej nevarna. Čeprav je sadje samo po sebi zdravo, je lahko količina zaužitega sladkorja hitro prevelika, če sadje uživamo v obliki smutijev.

Precej bolj smiselno je torej poiskati princip prehranjevanja, ki mu boste lahko sledili dlje časa. To pa seveda še ne pomeni, da smutiji ne morejo biti del vašega prehranjevanja. Če jih imate radi, vam svetujemo, da kot osnovo uporabite različne vrste zelenjave, pri drugih sestavinah pa poskušajte biti zmerni. Uporabite jih predvsem za izboljšanje okusa in teksture, kar lahko praviloma dosežemo že s precej majhnimi količinami. Tako smutiji ne bodo kalorična in/ali sladkorna bomba.

Rak debelega črevesa: 7 pomembnih preventivnih ukrepov

Rak debelega črevesa je ena najpogostejših vrst raka pri moških. V preteklosti je bil značilen predvsem za starejšo populacijo, v zadnjem času pa postaja ta diagnoza vse pogostejša tudi pri mlajših. Zelo pomembno je, da se odzivate na povabila za preventivne preglede. Če gre za bolezen, ki je v vaši družini zelo pogosta, je seveda smiselno, da se pregledi začnejo že zelo zgodaj. A ne glede na vašo družinsko anamnezo, starost in spol je pomembno, da upoštevate nekaj osnovnih napotkov, ki lahko poskrbijo za občutno zmanjšanje tveganja za raka debelega črevesa.

1. Rak debelega črevesa je manj verjeten, če boste sedenje zamenjali za več telesne aktivnosti

Znano je, da je pomanjkanje gibanja povezano s povečanim tveganjem za številne bolezni – med drugim tudi za raka debelega črevesa. Pomembno je torej, da si vsak dan vzamete čas za telesno aktivnost. Če morate zaradi dela oziroma različnih obveznosti presedeti dobršen del dneva, vam svetujemo, da poskrbite za redne odmore, kar pomeni vsaj nekaj minut vsako uro.

2. Zamenjava belega riža in izdelkov iz bele moke s polnozrnatimi alternativami

Rak debelega črevesa naj bi bil tesno povezan s količino vlaknin v prehrani. Manjši ko je delež vlaknin, večja naj bi bila nevarnost za to vrsto raka. Eden od načinov, kako zaužiti več vlaknin, je izločitev belega riža in izdelkov iz bele moke oziroma nadomestitev teh živil s polnozrnatimi različicami. Vaš jedilnik se s tem ne bo bistveno spremenil, količina vlaknin v prehrani pa bo precej večja.

3. Pogostejše uživanje živil, bogatih s sinigrinom

Sinigrin je snov s številnimi pozitivnimi učinki na zdravje. Med drugim naj bi sinigrin pomagal tudi pri zaviranju tvorbe rakavih celic. Tako je pomembno, da v svojo prehrano pogosteje vključite živila, ki so bogata s to snovjo – še posebej če spadate v skupino s povečanim tveganjem za raka debelega črevesa. Eno od živil, ki vsebujejo precej sinigrina, je na primer ohrovt.

Rak debelega črevesa preventivni ukrepi

4. Rak debelega črevesa in pomen vlaknin v prehrani

Večjo količino vlaknin boste seveda najlažje zaužili s pogostejšim uvrščanjem sadja in zelenjave na svoj jedilnik. Še posebej koristno je redno uživanje križnic. Ne le da gre za skupino, ki vsebuje veliko vlaknin – podobno kot druge vrste zelenjave –, ampak gre obenem za živila, v katerih lahko najdemo večje količine snovi, imenovane indol-3-karbinol. To je snov, ki pomaga pri aktivaciji beljakovin, katerih naloga je preprečevanje kroničnih vnetij v črevesu. Poleg tega pa so lahko za zmanjševanje tveganja za raka koristni tudi drugi glukozinolati, ki jih vsebujejo križnice.

5. Pazite na telesno težo

Čezmerno telesno težo pogosto dojemamo predvsem kot estetsko težavo, vendar bi nas morali precej bolj skrbeti potencialni negativni vplivi na zdravje, tudi ko gre za raka debelega črevesa. Pri ljudeh s previsokim indeksom telesne mase se namreč pogosteje pojavijo polipi na debelem črevesu. Čeprav ti polipi sami po sebi niso nevarni, se lahko iz njih postopoma razvijejo rakave tvorbe.

6. Opustitev kajenja

Kajenje običajno povezujemo predvsem z rakom pljuč in grla, vendar lahko s to navado prispevate tudi k povečanju tveganja za mnoge druge vrste raka. Mednje sodi tudi rak debelega črevesa. Če želite zmanjšati tveganje za to bolezen, imate tako še razlog več, zaradi katerega je smiselno opustiti kajenje.

7. Izogibanje alkoholu

Občasno uživanje alkohola praviloma nima bistvenega vpliva na raka debelega črevesa, kar pa nikakor ne velja za redno uživanje večjih količin alkoholnih pijač. Prav ta navada naj bi namreč predstavljala enega glavnih dejavnikov tveganja za to vrsto raka. Zelo pomemben preventivni ukrep je torej tudi izogibanje alkoholu – če se mu ne želite povsem odpovedati, pazite, da bo rezerviran izključno za posebne priložnosti.

Mešana koža: koristni nasveti za popolno nego

Mešana koža je nadpovprečno zahtevna za nego. Vendar pa to še ne pomeni, da ne obstajajo metode, s pomočjo katerih lahko poskrbite, da bo vaša koža lepa in zdrava …

Mešana koža: Katere so osnovne značilnosti?

Mešana koža je kombinacija suhega in mastnega kožnega tipa. Seveda pa je razmerje med suhimi in mastnimi območji povsem unikatno, podobno pa velja tudi za njihovo razporeditev. Včasih pri mešani koži prevladujejo območja, ki so zelo suha in občutljiva, v drugih primerih pa je večji del kože na obrazu nagnjen k čezmernemu maščenju, suhost pa je značilna le za manjša območja.

Čezmerna aktivnost žlez lojnic je sicer običajno značilna predvsem za t. i. T-predel, ki se tako pogosto sveti. Gre za predel, ki vključuje čelo, nos in brado – prav tu je namreč koncentracija žlez lojnic običajno največja. Mešana koža je tudi tip kože, za katerega so pogosto značilne tudi razširjene pore na tem območju, hkrati pa se tu nemalokrat pojavljajo nadležni mozoljčki.

Po drugi strani pa so težave s pretirano suhostjo pri mešani koži najpogosteje omejene na območje lic. Koža tu je pogosto nadpovprečno občutljiva. Zaradi izsušenosti se lahko začne tudi luščiti, težave pa spremlja občutek zategovanja oziroma »pretesne kože«. Ni torej nujno, da je razmerje med suhimi in mastnimi območji povsem enakovredno. Tako morate upoštevati specifike svoje kože in prilagoditi nego tem specifikam.

Kombiniranje izdelkov in pazljivo nanašanje za najboljše rezultate

Tako mastna kot suha koža lahko seveda povzročata nemalo težava, vendar pa je prednost teh dveh tipov ta, da lahko določen negovalni izdelek uporabite za nego celotnega obraza. Po drugi strani pa je za mešano kožo precej bolj priporočljiva kombinirana nega. To pomeni, da je uporabo posameznih izdelkov smiselno omejiti zgolj na določena območja. To seveda zahteva malce več časa in potrpežljivosti, vendar se bo trud, ki ga boste vložili, zagotovo obrestoval. Pazite torej, da izdelki, namenjeni mastni koži, ne bodo prišli v stik s suhimi zaplatami, saj lahko to stanje zgolj poslabša. Podobno pa velja seveda tudi za izdelke za suho kožo, ki jih ni pametno nanašati na mastne predele.

Nega mešane kože

Mešana koža potrebuje nego, prilagojeno posameznemu dnevu

Mešana koža ima tudi pogosto značilnost, da se lahko razmerje med suhostjo in mastnostjo precej hitro spreminja. Tako je priporočljivo, da vsak dan posebej ocenite, kateri tip trenutno prevladuje. Posledično boste lažje ugotovili, na katere izdelke se je najbolj smiselno osredotočiti tisti dan. Če je na primer vaša koža v določenem obdobju nadpovprečno razdražena oziroma občutljiva, se za nekaj časa odpovejte negovalni kozmetiki za zelo suho kožo.

Izogibajte se določenim sestavinam v kozmetiki

Nanašanje določenih sestavin je odsvetovano pri vseh tipih kože, vendar pa so lahko te sestavine pogosto še posebej problematične za mešano kožo. Med drugim to velja za alkohol in umetne dišave. Gre namreč za sestavine, ki dražijo tako mastno kot suho kožo, zato je lahko negativen učinek pri mešanem tipu kože nadpovprečno izrazit. Hkrati pa vam svetujemo, da poskušate izbirati predvsem t. i. nekomedogene kozmetične izdelke. Ta oznaka se nanaša na kozmetiko, ki ne vsebuje sestavin, za katere je značilno mašenje por. Pri mešani koži so namreč težave z zamašenimi porami zelo pogoste, zato je pomembno, da ne povzročate dodatne škode z negovalno kozmetiko. Ena izmed komedogenih sestavin, ki se jim je še posebej pametno izogniti, je izopropil miristat.

Poskrbite za to, da boste popili dovolj vode

Težave, ki jih prinaša mešana koža, pa lahko uspešno ublažite tudi s tem, da skrbite za zadosten vnos tekočine. Seveda je povsem samoumevno, da lahko hidracija pomaga pri suhi koži, manj očitno pa je, da je zelo koristna tudi v boju s pretiranim maščenjem določenih območij. Pogost odziv lojnic na pomanjkanje vlage je prav čezmerno izločanje maščob. Voda je tako za mešano kožo še posebej pomembna, saj lahko pomaga uravnotežiti obe »skrajnosti«, značilni za ta tip kože.

Polfermentirani oolong čaj lahko pomaga pri razgrajevanju maščob – in to celo med spanjem!

Oolong čaj, imenovan tudi polfermentirani čaj, se izdeluje iz listov čajevca (Camellia sinensis), torej rastline, ki se uporablja tudi za pripravo zelenega in črnega čaja. Polfermentirani čaj oziroma oolong je pravzaprav nekakšna vmesna stopnja med zelenim in črnim čajem. Šlo naj bi za eno izmed najbolj zdravih vrst pravega čaja, tiste, ki poskušate shujšati, pa bodo verjetno še posebej pritegnili izsledki nedavne raziskave, povezane z vplivom čaja oolong na razgradnjo odvečnih maščob. Izkazalo se je namreč, da naj bi čaj pomagal celo pri topljenju maščob med spanjem …

Za pospeševanje metabolizma naj bi bil koristen predvsem kofein oz. tein

Raziskava, za katero so poskrbeli japonski znanstveniki, je bila objavljena v reviji Nutrients. Osrednje vprašanje, s katerim so se ukvarjali raziskovalci, je bilo povezano z vplivom različnih vrst čajev oziroma snovi na razgradnjo odvečne maščobe in s tem na uspešnost hujšanja. Podobno kot v drugih pravih čajih lahko tudi v polfermentiranem čaju najdemo kofein oziroma tein, za katerega je bilo dokazano, da lahko pospeši razgradnjo maščob tudi za do 20 odstotkov. A zdi se, da polfermentirani čaj vendarle izstopa v primerjavi z drugimi pravimi čaji. Njegova posebnost je namreč ta, da razgrajevanje maščob ni omejeno le na čas, ko smo budni, ampak naj bi se učinki nadaljevali tudi ponoči, med spanjem …

Raziskava je vključevala tri skupine prostovoljcev

Prostovoljci, ki so sodelovali v raziskavi, so bili razdeljeni v tri skupine. Prva skupina je dva tedna redno uživala polfermentirani čaju oolong, druga kofein v izolirani obliki, tretja skupina pa je bila kontrolna. Tako pri tistih, ki so uživali kofein v izolirani obliki, kot pri tistih, ki so pili polfermentirani čaj, je bilo zaznano pospešeno razgrajevanje maščob. Hitrost razgradnje je bila v obeh primerih višja za približno 20 odstotkov. Vendar pa so bili samo pri polfermentiranem čaju tovrstni učinki zaznani tudi v nočnem času.

Pitje oolong čaja ni imelo pomembnejšega vpliva na kakovost spanca

Oolong čaj je lahko torej koristen za pospešeno razgradnjo maščob tako podnevi kot med spanjem. Vendar pa se seveda poraja vprašanje, ali ni uživanje tega napitka pravzaprav problematično prav z vidika spanja, saj gre za napitek, ki vsebuje kofein oziroma tein. Raziskovalci so spremljali tudi tovrstne učinke, pri čemer so prav tako opazili določene prednosti polfermentiranega čaja v primerjavi s kofeinom v čisti obliki.

Medtem ko so bile pri slednjem zaznane težave s spanjem, ni bilo bistvenih razlik med skupino, ki je uživala polfermentirani čaj, in kontrolno skupino. Tisti, ki so pili polfermentirani oolong čaj, tako niso imeli posebnih težav, ko so želeli zaspati, njihov spanec pa je bil takšen kot običajno, brez posebnih motenj oziroma zbujanja sredi noči. To je med drugim pomembno tudi zato, ker lahko pomanjkanje spanja močno oteži proces hujšanja, kar bi lahko izničilo pozitivne učinke čaja.

Izsledki bodo morali biti preverjeni na večjem vzorcu

Raziskava je imela na žalost določene šibke točke. Glavna je bila zagotovo ta, da je bilo vanjo vključenih zgolj 12 ljudi, hkrati pa je eksperiment trajal samo 14 dni. Učinki polfermentiranega čaja oolong na raztapljanje maščob med spanjem, ki so bili zaznani med raziskavo, so torej za zdaj zgolj hipoteza. Znanstveniki nameravajo tako svoje ugotovitve preveriti na večjem vzorcu in s pomočjo raziskave, ki bo trajala nekoliko dlje. Poleg tega bodo primerjali učinke običajnega in brezkofeinskega polfermentiranega pravega čaja. Ugotoviti namreč želijo, ali je vpliv tega čaja na maščobe povezan izključno s kofeinom.

Lanena semena ali semena chie – katera so boljša za nas?

Semena so zagotovo pomemben del zdrave prehrane. Vsebujejo namreč veliko koristnih maščob, hkrati pa tudi mnogih drugih snovi, ki lahko pripomorejo k boljšemu zdravju in počutju.

Svoj jedilnik lahko seveda obogatite z najrazličnejšimi vrstami semen. Dve vrsti, ki zagotovo spadata med najbolj priljubljeni, so lanena semena in semena chie, znana tudi kot semena oljne kadulje. Na prvi pogled gre za precej podobni vrsti semen, vendar pa seveda obstajajo določene razlike med njima. Katera vrsta je torej boljša za nas?

Primerjava videza, okusa in obnašanja ob stiku s tekočino

Določene razlike lahko opazimo že pri vizualni primerjavi obeh vrst semen. Lanena semena so namreč nekoliko večja in svetlejša oziroma rjava, medtem ko so semena chie zelo drobna in črne barve, zato nekoliko spominjajo na makovo seme. Določene razlike lahko opazimo tudi pri primerjavi okusov, vendar pa te razlike niso posebej izstopajoče. Tako lanena semena kot semena chie imajo precej nevtralen okus, kar je lahko pogosto pomembna prednost. To namreč pomeni, da obe vrsti semen zlahka vključimo v najrazličnejše jedi, ne da bi to bistveno vplivalo na okus.

Pomembna razlika med semeni chie in lanenimi semeni pa je povezana tudi z obnašanjem v stiku z vodo. Če namočimo lanena semena, se njihova velikost ne bo pretirano spremenila, po drugi strani pa se semena chia ob stiku z vodo precej napihnjeno in spremenijo v pudingu podobno snov.

Chia semena
Chia semena

Makro- in mikrohranila v semenih chie in lanenih semenih

Kot omenjeno, sta obe vrsti semen v prvi vrsti zanimivi predvsem kot vir zdravih maščob, kar velja tudi za mnoge druge vrste semen (bučna, sezamova, konopljina itn.). Lanena semena so nekoliko bolj kalorična oziroma energijsko bogata; 100 gramov teh semen namreč vsebuje približno 534 kcal, medtem ko ima 100 gramov semen chie približno 486 kcal. Po drugi strani vsebujejo semena chie nekoliko več ogljikovih hidratov, vendar obenem tudi malce več vlaknin. Vsebnost beljakovin je podobna, ko gre za vsebnost omega-3-maščobnih kislin oziroma alfalinolenske kisline pa imajo rahlo prednost lanena semena.

Obe vrsti semen sta dober vir mangana in magnezija. V lanenih semenih lahko obenem najdemo tudi precej tiamina in bakra, semena chie pa se lahko pohvalijo s tem, da vsebujejo nemalo selena in fosforja, pa tudi kalcija.

Lanena semena
Lanena semena

Kakšna je torej končna razsodba?

Vidimo lahko torej, da hranilna vrednost semen chie in lanenih semen ni povsem identična, vendar odstopanja niso tolikšna, da bi bilo mogoče trditi, da je ena vrsta semen občutno bolj zdrava od druge. Priporočljivo je torej, da poskušate v svojo prehrano uvrstiti obe vrsti semen, saj ima vsaka od njiju določene prednosti oziroma specifike. Tako lanena semena kot semena chie lahko sicer pomagajo pri zmanjševanju tveganja za srčno-žilna obolenja, kar je povezano predvsem z omega-3-maščobnimi kislinami.

V obeh primerih pa gre tudi za odlično živilo za izboljševanje prebave oziroma za preprečevanje zaprtja. To, katero vrsto semen boste izbrali pogosteje, je torej na koncu odvisno predvsem od vaših preferenc. Za mnoge je zagotovo pomembno tudi to, da so lanena semena praviloma nekoliko cenejša, a vsaj občasno je jedilnik vendarle dobro popestriti tudi s semeni chie. Ta so še posebej uporabna za izdelavo zdravih pudingov, ki jih na žalost ni mogoče izdelati iz lanenih semen – v poljubni tekočini namočena semena chie so odlična »pudingasta« osnova, ki jo lahko nato kombinirate z dodatki po izbiri.

Če iščete rastlinski nadomestek za jajca (za pripravo jedi, v katerih bi jajca sicer opravljala vlogo veziva), pa si lahko pomagate tako z namočenimi lanenimi semeni kot z namočenimi semeni chie.

Več branja:

Pitje slane vode na tešče: Presenetljivi učinki!

Jutra naj bi bila najbolj umirjen del dneva. Vendar pa je realnost pogosto precej drugačna. Če se vas navsezgodaj, praktično takoj po zbujanju polotita tesnoba in nemir, zagotovo niste sami. Ogromno ljudi se namreč spopada s podobnimi težavami. Razlogi za tovrstne občutke navsezgodaj zjutraj so lahko precej kompleksni, kar pomeni, da je običajno potreben celosten pristop. Po drugi strani pa lahko za vsaj malce olajšanja poskrbijo drobne spremembe oziroma triki. Eden tovrstnih trikov, s pomočjo katerih lahko ublažimo jutranjo tesnobo, je pitje slane vode na tešče …

Jutranja anksioznost je lahko povezana s fiziološkim neravnovesjem …

Najverjetneje že veste, da je jutranje pitje vode zelo pomembno. Priporočljivo je, da si čim prej privoščimo kozarec ali dva vode, saj je telo po večurnem spanju običajno precej dehidrirano. Nekateri priporočajo tudi, da vodi, ki jo pijemo na tešče, dodamo različne dodatke. Zelo priljubljena dodatka sta na primer limonin sok in jabolčni kis. Precej manj znano pa je, da ima lahko določene koristi tudi pitje vode, ki smo ji dodali ščepec soli. Ta kombinacija je še posebej priporočljiva prav za tiste, ki so pogosto pod stresom že navsezgodaj zjutraj.

Če vaše misli po tem, ko odprete oči, praktično v hipu preplavijo najrazličnejše skrbi, je lahko to vsaj deloma povezano s povsem fiziološkim dogajanjem v vašem telesu oziroma z neravnovesjem. Čeprav se na prvi pogled  morda ne zdi, da bi lahko imela slana voda oziroma sol pomembnejši vpliv na tovrstne težave, so lahko učinki v resnici precej bolj pozitivni, kot si verjetno predstavljate.

Jutranje povišanje količine kortizola v telesu je povsem običajno 

Kakšna natančna je torej povezava med jutranjo anksioznostjo oziroma stresom in pitjem slane vode? Ključno vlogo pri tem ima kortizol – hormon, ki vam je najverjetneje znan tudi pod imenom »stresni hormon«. Kortizol vpliva na najrazličnejše procese v našem telesu. Med drugim je lahko povezan s kroničnimi vnetji ter povišanim krvnim tlakom in sladkorjem. Povsem običajno je, da je količina kortizola v telesu največja prav zjutraj. Tega naravnega povišanja vrednosti v jutranjih urah pa praviloma ne bi smeli občutiti kot stres, ampak se količina kortizola rahlo dvigne predvsem zato, da imamo več energije za dan, ko je pred nami. Težava pa se pojavi, če so količine tega hormona v vašem telesu že v osnovi previsoke, kar je običajno povezano s kroničnim stresom.

Pri naravnem jutranjem povišanju gre sicer običajno za precej majhne količine kortizola, vendar je lahko prav to tista kaplja čez rob. In tu pride na vrsto sol. Ščepec soli na tešče naj bi namreč poskrbel za rahlo znižanje vrednosti kortizola. Hormona je tako še vedno dovolj, da nismo pretirano utrujeni, vendar pa po drugi strani ne toliko, da bi občutili zelo intenzivne simptome anksioznosti.

Količina soli naj bo minimalna

Paziti morate predvsem na to, da s količino soljo ne pretiravate (če se seveda odločite za preizkus te metode), saj so lahko učinki sicer povsem nasprotni od želenih. Zadostuje torej droben ščepec, raztopljen v večjem kozarcu vode. Priporočljivo je, da uporabite čim bolj kakovostno sol, bogato z minerali. Hkrati pa vam svetujemo, da preizkusite tudi druge preproste metode za zajezitev jutranje anksioznosti.

Pomaga lahko na primer to, da pred spanjem vedno naredite načrt za prihodnji dan, saj bodo jutra tako precej manj kaotična. Zelo koristno pa je tudi jutranje pisanje dnevnika hvaležnosti; če si boste vzeli nekaj minut za to, da zapišete, kaj je tisto, za kar ste lahko hvaležni, bo to preusmerilo vašo pozornost od negativnih misli, posledično pa se bodo umirilo tudi vaše telo.

Preberite tudi: Kava po zajtrku namesto na tešče boljša za krvni sladkor

Zamašen odtok v kuhinji: 5 nasvetov za manj težav

Zamašen odtok v kuhinji zagotovo ni nekaj, česar bi si kdor koli želel. Vendar pa ogromno ljudi s svojimi navadami nehote prispeva k povečevanju nevarnosti, da se zgodi prav to. Morda se niti ne zavedate, da so lahko določene navade problematične za vaše odtoke – ali pa mislite, da gre za pretirano zastrašujoča opozorila, ki jih ni treba jemati povsem resno. Če doslej niste posvečali posebne pozornosti odtokom, je skrajni čas, da se to spremeni. Preprosti preventivni ukrepi vam bodo vzeli precej manj časa in energije, kot če bi se morali ukvarjati z resnejšo zamašitvijo odtokov, ki bi vas lahko poleg tega krepko udarila po žepu. Svetujemo vam torej, da poskušate čim bolj dosledno upoštevati spodnje nasvete …

1. Maščobe nikoli ne zlivajte v odtok

Tudi če gre za precej majhno količino maščobe oziroma olja, ki je ostalo po kuhanju, vam svetujemo, da ga ne zlivate v kuhinjski odtok. Maščobe, ki so se nakopičile v odtoku, namreč predstavljajo enega najpogostejših razlogov za zamašen odtok. Četudi bi bilo olje precej lažje preprosto zliti v odtok, je vsekakor pametno, da poskrbite za ustrezno reciklažo – oziroma da izberete eno izmed možnosti ponovne uporabe olja za kuhanje. Podobno pa seveda velja tudi za druge ostanke, ki vam ostanejo po kuhanju, vključno s kavnimi usedlinami.

2. Mastno posodo pomivajte s hladno vodo

Čeprav ste verjetno navajeni, da posodo pomivate z vročo vodo, to vsaj pri mastnih krožnikih, loncih in ponvah ni najboljša izbira. Tudi če upoštevate prvi nasvet in pazite, da maščobe ne zlivate v odtok, se nekaj te maščobe kljub vsemu oprime površine posode. Tako naj bi bilo bolje, da uporabite malce hladnejšo vodo, da ostane maščoba karseda trda. Tveganje za zamašitev bo namreč tako manjše, kot če bi uporabili vročo vodo, zaradi katere bi se maščoba najprej »razgradila« in prekrila stene cevi, nato pa bi se tam ponovno strdila.

3. Če imate zamašen odtok se izogibajte se agresivnim tekočinam

Tekočine, namenjene čiščenju odtokov, ki jih lahko kupimo v trgovini, se zdijo po eni strani zelo praktične. Vendar pa vsebuje večina tovrstnih izdelkov pretirano agresivne sestavine. Te lahko sicer pomagajo pri preprečevanju zamašitve, saj so zelo uspešne pri razgrajevanju različnih snovi, ki bi lahko zamašile odtok, vendar pa po drugi strani povečujejo nevarnost za poškodbo cevi. Tako si lahko nakopljete še precej večjo težavo, zato se je tovrstnim izdelkom za čiščenje odtokov bolje izogniti.

Kako odmašiti odtok

4. Pomagajte si z izdelki, ki vsebujejo naravne encime

Namesto agresivnih čistil za odtoke je precej bolje uporabiti izdelke na osnovi encimov. Ti so dovolj nežni, da ne poškodujejo cevi, a obenem zelo učinkoviti. Njihova učinkovitost je povezana s koristnimi bakterijami, ki razgradijo morebitne organske ostanke, nakopičene v odtoku oziroma v cevi. Če boste občasno uporabili biološko tekočino, ki vsebuje encime, bo torej možnost za zamašen odtok precej manjša.

5. Zamašen odtok lahko odmašita tudi soda bikarbona in kis

Pri čiščenju kuhinjskih odtokov in s tem pri preprečevanju njihove zamašitve pa si lahko pomagate tudi s povsem naravno alternativo oziroma s sestavinami, ki jih imata najverjetneje že doma. Še posebej dobra izbira sta soda bikarbona in (alkoholni) kis. V odtok najprej nasujte malce sode bikarbone, nato pa dodajte še kis. Počakajte, da sestavini reagirata. Na koncu zlijte v odtok še lonec vroče vode. To bo poskrbelo za razgraditev snovi, ki bi lahko sicer sčasoma zamašile odtok. Obenem pa bo postopek pomagal tudi pri »odišavljanju« kuhinjskega odtoka oziroma pri nevtralizaciji neprijetnih vonjav.

Preberite tudi: 6 trikov, ki vam prihranijo čas pri čiščenju kuhinje

Čepeči odmori – rešitev za negativne učinke dolgotrajnega sedenja?

Stoli seveda niso nekaj, kar bi obstajalo od nekdaj. Čeprav so se lahko tudi v preteklosti ljudje odpočili na večjih kamnih, drevesnih deblih ipd., so hkrati precej pogosteje kot danes prakticirali tudi čepenje, ki je bilo večino človeške zgodovine tako praktično nepogrešljiv del vsakdana. V sodobnem svetu pa se je to seveda močno spremenilo. Čepenje je skorajda pozabljena navada, še posebej v zahodnem svetu, a morda je čas, da jo ponovno obudimo. Med drugim bi lahko prav pogostejše čepenje pripomoglo k ublažitvi negativnih vplivov dolgotrajnega sedenja …

Čepenje kot eden izmed »arhetipskih človeških položajev«

Dandanes je naše okolje zasnovano tako, da praktično ni več potrebe po tem, da bi čepeli. Na prvi pogled se sicer zdi, da gre za pomembno pridobitev, vendar naj bi bilo prav čepenje eden izmed »arhetipskih položajev« človeka. Gre namreč za položaj, ki se mu je človeško telo prilagajalo dolga tisočletja. Nenadna opustitev čepenja je tako precejšen šok.

Čeprav gre za položaj, ki je sicer še vedno vpet v določene vaje, predvsem tiste, ki se izvajajo v fitnesu, tu ne gre za resnično globoko, povsem sproščeno čepenje, ki bi omogočalo sprostitev hrbta in drugih delov telesa, ampak povsem nasprotno – za položaj, ki predstavlja dodaten napor za telo. Večina ljudi tako danes čepenja ne povezuje s sprostitvijo oziroma s počitkom, kar je bila primarna funkcija tega položaja v preteklosti.

Med predele sveta, kjer je čepenje najpogostejše, sodijo tudi »modre cone«

Čeprav ni minilo veliko časa, odkar so ljudje vsaj krajši del dneva preživeli v čepečem položaju, se zdi danes večini ta položaj precej nenavaden. A naj se zdi čepenje še tako smešno, gre v resnici za enega najbolj naravnih položajev, ki jih lahko privoščite svojemu telesu. Tako je seveda čepenje precej bolj naravno od sedenja, še posebej če gre za dolgotrajno sedenje, ki je povezano s številnimi zdravstvenimi tveganji – od povečane nevarnosti za težave s hrbtom in telesno težo do bolezni srca in ožilja.

V zadnjem času postajajo sicer vedno bolj priljubljene t. i. stoječe mize, ki omogočajo, da med delom vsaj krajši čas stojite. Vendar pa strokovnjaki menijo, da bi bilo temu smiselno dodati tudi »čepeče odmore«. O koristih, ki jih lahko prinese pogostejše čepenje, priča tudi dejstvo, da naj bi bila ta navada nadpovprečno prisotna v t. i. modrih conah, kjer je povprečna življenjska doba prebivalstva nadpovprečno dolga.

Pomembno, da telesu omogočite širok razpon položajev

Za tvorbo sinovialne oz. sklepne tekočine, ki predstavlja nekakšno mazivo za hrustanec, je nujno gibanje. A če se naša kolena in kolki praktično nikoli ne upognejo pod določenim kotom, ki je značilen za čepenje, se njihova gibljivost zmanjšuje. Telo ugotovi, da ne izrabljate vseh njegovih potencialov, zato se začnejo ti postopoma zmanjševati, pri čemer se upočasni tudi tvorba sklepne tekočine. To, kako zlahka počepnete in kako dolgo lahko ostanete v tem položaju, je tako tudi eden izmed indikatorjev vašega zdravja, predvsem pa stanja vaših kolčnih sklepov, kolen in gležnjev.

Od čepečih odmorov do kombiniranja sedenja, stanja in čepenja med samim delom

Če se odločite, da preizkusite čepeče odmore, začnite postopoma. Čepenje naj traja krajši čas, nato pa dolžino tovrstnih odmorov postopoma podaljšujte. Ker vaše telo najbrž ni vajeno tega položaja, vam sprva najverjetneje ne bo pretirano udobno. Kasneje lahko poskusite čepeti tudi med samim delom. Kombiniranje sedenja, stanja in čepenja bo poskrbelo, da vaše telo tudi v primeru dolgotrajnejšega dela ne bo preobremenjeno zaradi istega položaja. Hkrati pa je čepenje namesto sedenja zelo priporočljivo tudi med opravljanjem velike potrebe, saj gre za položaj, ki omogoča boljšo izpraznitev črevesja in ki lahko med drugim pomaga pri preprečevanju težav s hemoroidi.

Preizkusite tudi: Vaje, ki jih lahko izvajate v pisarni, da se izognete škodljivosti sedenja

Študija ovrgla dieto na podlagi krvnih skupin

Dieta na podlagi krvnih skupin je bila v določenem obdobju izjemno priljubljena. Še vedno sicer obstaja nemalo zagovornikov tovrstnega principa prehranjevanja, vendar pa se po drugi strani pojavlja vedno večje število dokazov, ki pričajo o tem, da dieta nima prave znanstvene osnove. Ena zadnjih študij, ki so ovrgle dieto na podlagi krvnih skupin, je bila objavljena v reviji Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics. Študija je rezultat raziskave, ki so jo izvedli strokovnjaki iz Zdravniškega združenja za odgovorno medicino (Physicians Committee for Responsible Medicine) in z Medicinske fakultete Univerze Yale.

»Izumitelj« diete zagovarjal osnovno delitev na »vegetarijance« in »mesojedce«

Za očeta diete na podlagi krvnih skupin velja Peter D’Adamo, naturopat, ki je leta 1996 objavil knjigo z naslovom Eat Right 4 Your Type. V njej je zagovarjal tezo, da naj bi bilo to, kakšna hrana je najprimernejša za nas, odvisno predvsem od naše krvne skupine. Med drugim je trdil, da na rastlinskih živilih osnovana prehrana ni primerna za vse ljudi. Po njegovem mnenju naj bi bilo tako za določene ljudi bolj priporočljiva prehrana, ki vključuje večje količine mesa in živalskih sestavin. Hkrati pa naj bi bilo upoštevanje krvne skupine pomembno tudi za načrtovanje optimalne vadbe, pri izbiri prehranskih dopolnil ipd. Številni strokovnjaki so praktično že od knjige kritizirali izpeljave in teze, ki jih je predstavil D’Adamo.

Ne obstajajo namreč resnejše raziskave, ki bi potrjevale povezavo med krvnimi skupinami ter uspešnostjo hujšanja, hitrostjo metabolizma in uravnavanjem krvnega sladkorja. Tudi strokovnjakom, ki so se podpisali pod uvodoma omenjeno študijo, ni uspelo odkriti tovrstne povezave. V raziskavo, ki so jo izvedli, je bilo vključenih 244 odraslih oseb s čezmerno telesno težo. Polovici sodelujočih je bilo naročeno, naj se 4 mesece prehranjujejo izključno z veganskimi oziroma rastlinskimi živili. Raziskovalci so ugotovili, da je imela tovrstna sprememba v večini primerov pozitiven vpliv na zdravje. Nato pa so se odločili še, da preverijo, ali so bili učinki rastlinske prehrane morda povezani s krvno skupino sodelujočih …

Pozitivni učinki rastlinske prehrane niso bili odvisni od krvne skupine

Izkazalo se je, da rezultati niso bili odvisni od krvne skupine oseb, ki so sodelovale v raziskavi. Pozitivni učinki rastlinske prehrane so bili namreč razporejeni enakomerno, neodvisno od krvne skupine posameznikov. To je seveda v nasprotju s trditvami, ki jih je v knjigi Eat Right 4 Your Type zagovarjal Peter D’Adamo. Znanstveniki, ki so izvedli opisano raziskavo, so v izjavi za javnost opozorili, da je lahko slepo sledenje principom diete na podlagi krvnih skupin tudi nevarno, še posebej za ljudi z določenimi boleznimi, na primer z diabetesom tipa 2.

Strinjajo se sicer s tem, da mora biti prehrana prilagojena našim individualnim okoliščinam, vendar krvna skupina ni tisti dejavnik, na podlagi katerega bi bilo mogoče oblikovati uporabna priporočila glede tega, katera živila je smiselno uživati in katerim se je bolje izogibati. Na račun osredotočanja na krvno skupino lahko zanemarimo ogromno bistveno pomembnejših dejavnikov, kar lahko privede do najrazličnejših težav, povezanih z zdravjem. Zmanjšano uživanje določenih skupin živil (na primer stročnic ali polnozrnatih žit) zgolj zato, ker naj bi bila »neprimerna za našo krvno skupino«, tako ni najpametnejša poteza.

Če ste se morda spogledovali z dieto na podlagi krvnih skupin, je bolje, da opustite to idejo in da svojo prehrano izoblikujete na podlagi smernic, potrjenih s strokovno recenziranimi znanstvenimi študijami, pri čemer vam lahko seveda po potrebi pomaga tudi nutricionist.