Evforični občutki po teku – največja nagrada za številne tekače

Ljudje tečejo zaradi najrazličnejših razlogov. Zdi se, da sta najpogostejša razloga skrb za zdravje in želja po oblikovanju postave. Čeprav je lahko to nedvomno dobra motivacija, se v obeh primerih pozitivni učinki pokažejo šele po določenem času. Po drugi strani pa mnogi tekači že precej hitro odkrijejo dodatno prednost teka. Govorimo o občutkih, ki se pojavijo, ko uspešno pretečete določeno razdaljo. Mnogi opisujejo te občutke kot posebno obliko evforije, skorajda nekakšne blaženosti.

Razlog za tek tako niso več izključno dolgoročni cilji, ampak postane vsak trening nagrada zase. Tovrstni evforični občutki se lahko sicer pojavijo po najrazličnejših oblikah telesne aktivnosti, vendar so običajno še posebej pogosti in izraziti pri tekačih.

Pospešeno sproščanje endorfinov med tekom

Dobro znano je na primer, da lahko tek pomaga pri ohranjanju zdravega srca in ožilja. Vendar so tovrstne koristi za mnoge preveč abstraktne, da bi lahko predstavljale neusahljiv vir motivacije. Največji navdušenci nad tekom se tako običajno ne osredotočajo na tovrstne učinke, ampak na neposreden vpliv na razpoloženje. Evforični občutki po teku niso izpričani zgolj v obliki anekdotičnih dokazov, ampak jih je mogoče utemeljiti tudi z znanstvenimi ugotovitvami.

Že dolgo je namreč znano, da ima lahko telesna aktivnost – še posebej kardiovadba, kamor uvrščamo tudi tek – zelo pozitiven vpliv na možgane. Ena izmed študij, ki podpirajo to ugotovitev, je bila leta 2008 objavljena v znanstveni reviji Cerebral Cortex, v kateri se objavljajo predvsem nevroznanstveni članki. Šlo je za študijo, ki je nastala na podlagi raziskave, v katero je bilo vključenih 10 moških, ki so se ukvarjali z vzdržljivostnim tekom.

Raziskovalci so slikali njihove možgane s pomočjo pozitronske emisijske tomografije, najprej med počitkom, nato pa še 30 minut po dvournem tekaškem treningu. Pri tem so zaznali pospešeno sproščanje endorfinov v možganih med tekom oziroma neposredno po njem, kar se je ujemalo s kvalitativnimi opisi tekačev, ki so poročali o občutkih evforije in sreče.

Tek naj bi pripomogel tudi k izboljšani nevroplastičnosti možganov

Poleg takojšnjih učinkov so tu še dolgoročni pozitivni vplivi teka na možgane oziroma na duševno zdravje. Tek naj bi med drugim pripomogel k povečani nevroplastičnosti. Tovrstni učinki naj bi se začeli kazati po približno šestih tednih rednega ukvarjanja s tekom, kar pojasnjuje, zakaj so evforični občutki po teku še posebej izraziti pri tistih, ki niso popolni začetniki. Če torej trenutno še ne najdete pravega užitka v teku, najverjetneje potrebujete predvsem malce potrpežljivosti.

Učinki teka lahko primerljivi z vplivom fitokanabinoidov

Zanimiva je tudi raziskava, ki so jo pred nekaj leti izvedli nemški raziskovalci. Ti so menili, da evforični občutki po teku niso povezani zgolj z endorfini oziroma s kemični spremembami v možganih. Domnevali so, da je morda vpleten tudi endokanabinoidni sistem, sestavljen iz receptorjev, ki jih najdemo v različnih delih telesa. Ta sistem je zelo pomemben za naše razpoloženje in za blaženje bolečin.

Raziskovalci so ugotovili, da lahko tek najverjetneje prispeva tudi k pospešenemu sproščanju kanabinoidov oziroma endokanabinoidov, ki spodbudijo delovanje endokanabinoidnega sistema. Kanabinoide lahko seveda najdemo tudi v določenih rastlinah (v tem primeru govorimo o fitokanabinoidih), pri čemer poznamo različne podvrste. Nekateri kanabinoidi so povezani s psihoaktivnimi učinki (najbolj znan predstavnik te skupine je seveda THC), drugi, kot je na primer CBD oziroma kanabidiol, pa lahko vplivajo na izboljšanje razpoloženja brez psihoaktivnih posledic.

Neposredni vplivi teka so torej lahko precej podobni vplivom, ki jih imajo fitokanabinoidi, le da je možnosti za nezaželene stranske učinke precej manj. Hkrati pa bo redno ukvarjanje s tekom poskrbelo še za mnoge dodatne pozitivne vplive na vaše zdravje in počutje. 

7 napak pri kuhanju, ki uničijo celo najokusnejšo jed

Kaj je tisto, kar loči povprečno jed od kulinaričnega presežka? Odgovor se pogosto skriva v podrobnostih. Navidezne malenkosti so namreč v resnici še kako pomembne. Če se boste pri pripravi hrane izogibali napakam, ki jih naštevamo v nadaljevanju, bodo vaše jedi bistveno okusnejše, hkrati pa tudi lepše.

1. Uporaba premajhnega lonca za kuhanje testenin

Testenine so ena tistih jedi, ki veljajo za najpreprostejše, primerne celo za popolne začetnike, ko gre za kuho. Vendar pa v resnici ogromno ljudi testenin ne zna skuhati zares pravilno. Prva napaka je pogosto že izbira premajhnega lonca. Če je količina vrele vode, v katere dodate testenine, zelo majhna, bo temperatura vode hitro upadla. Testenine se bodo tako kuhale v mlačni vodi, kar poveča nevarnost za to, da postanejo zdrizaste in da se zlepijo.

2. (Prepogosto) odpiranje vrat pečice med peko

Včasih se sicer ne moremo izogniti odpiranju vratc pečice med pripravo določene jedi. Vendar pa naj bo to rezervirano zgolj za tiste primere, ko resnično ne gre drugače. Če želite zgolj preveriti, kaj se dogaja z jedjo, si raje pomagajte tako, da preprosto pogledate skozi steklo na vratcih. Možna posledica prepogostega odpiranja pečice je namreč neenakomerno zapečena jed.

3. Uporaba hladnih sestavin pri peki slaščic

Svetujemo vam, da sestavine, ki jih nameravate uporabiti pri peki slaščic, vzamete iz hladilnika vsaj približno eno uro prej, preden se lotite priprave (izjeme so seveda tisti recepti, pri katerih je izrecno navedeno drugače). Če boste uporabili sestavine, segrete na sobno temperaturo, se bodo namreč povezale precej lepše in hitreje. Masa bo tako bolj homogena, obenem pa bo tekstura vaše slaščice bolj rahla oziroma puhasta.

4. Priprava sestavin, ko ste že začeli kuhati

Čiščenje in sekljanje živil, medtem ko se določene sestavine že kuhajo, vam lahko sicer res prihrani nekaj časa, vendar pa lahko po drugi strani to pomeni, da sestavin ne boste mogli dodati pravočasno. Posledično bodo nekatere sestavine kuhane preveč, druge pa premalo. Poskrbite torej, da boste imeli pri roki vse, kar potrebujete, preden vklopite kuhalno ploščo.

5. Dodajanje prevelikih količin hrane v lonec/ponev

Skupna količina živil naj bo vedno prilagojena velikosti posode, ki jo nameravate uporabiti (oziroma obratno). Preveč hrane v določenem loncu oziroma ponvi namreč onemogoča enakomerno toplotno obdelavo vseh koščkov.

6. Ignoriranje napotka, da je treba moko presejati

Priprava slaščic zahteva še posebej veliko natančnosti in skrbno sledenje receptom. Tu torej ni veliko prostora za improvizacijo. Če želite, da bo slaščica zares popolna, upoštevajte tudi tisto, kar se zdi na prvi pogled precej nepomembno. Ena izmed zelo pogostih napak pri peki slaščic je na primer ignoriranja napotka o tem, da moramo presejati moko. S tem se poveča nevarnost za grudice v biskvitu. Podobno pa velja tudi za moko, ki jo nameravate uporabiti za zgostitev omak ali juh. Vsekakor je torej pametno, da si vzamete tisto dodatno minuto, ki je potrebna za to, da moko presejete.

7. Dolgotrajna toplotna obdelava zelenjave

Odpor do zelenjave je pogosto povezan z njeno neustrezno pripravo. Ogromno ljudi namreč zelenjavo skorajda povsem prekuha. Rezultat je zdrizasta mešanica, ki je odbijajoča že vizualno. Zelenjava, ki ste jo zgolj na hitro popražili v ponvi, bo bistveno okusnejša, hkrati pa bo ohranila privlačno barvo in obliko. Seveda pa je še pomembnejše to, da se bo tako ohranilo tudi bistveno več vitaminov in drugih hranilnih snovi. Čas toplotne obdelave zelenjave naj bo torej minimalen.

Bolečine v grlu: je kriva okužba ali sezonska alergija?

Sezonske alergije, ki so značilne predvsem za pomlad, običajno povezujemo s simptomi, kot so kihanje oziroma izcedek iz nosu, solzenje oči in srbečica. Manj pogost, a še vedno precej razširjen simptom sezonskih alergij pa je lahko tudi vneto grlo ali bolečine v grlu. Ker gre za malce redkejši simptom tovrstnih alergij, ki jih poznamo tudi pod imenom seneni nahod, se večkrat pojavi dvom, povezan z vzroki za bolečine v grlu. Gre resnično za simptom alergije ali je pravi vzrok morda okužba, za katero so krivi patogeni mikroorganizmi, kot so virusi in bakterije?

Povečana tvorba sluzi in postnazalni izcedek

O alergijah govorimo, ko se telo pretirano odzove na snov, ki je lahko sama po sebi povsem neškodljiva. Problematične so predvsem beljakovine v različnih snoveh, ki jih telo zazna kot tujke, torej kot t. i. alergene. Te snovi lahko pridejo v telo na različne načine. Cvetni prah lahko na primer doseže očesno sluznico s pomočjo vetra, alergeni pa lahko vstopijo v telo tudi skozi usta ali nos. Nemalokrat jih tja zanesemo sami, z dotikanjem teh delov telesa z neumitimi rokami.

Ker se želi telo seveda obvarovati pred snovmi, ki jih zaznava kot škodljive tujke, imunski sistem sproži močno vnetno reakcijo. Ena od posledic tovrstnega odziva telesa je tvorba večjih količin sluzi. S pomočjo sluzi želi telo »odplaviti« alergene. Tipičen simptom, ki se pri tem pojavi, je, kot omenjeno, močnejši izcedek iz nosu. Zaradi obilnejšega izcedka pa imamo lahko obenem občutek zamašitve dihalnih poti, posledično pa oteženega dihanja. In kako je vse to povezano z bolečinami v grlu?

Čeprav alergijski odziv običajno nima neposrednega vpliva na grlo, je treba upoštevati povezavo med grlom, nosom in ušesi. Težava z enim organom lahko vpliva tudi na druga dva. Posledica čezmernih količin sluzi, ki se izločajo ob stiku z alergenom, je t. i. postnazalni izcedek, kar privede do vnetega, razdraženega grla oziroma žrela.

Ali je za bolečine v grlu kriva sezonska alergija?

Bolečine v grlu pa so seveda tudi precej pogost simptom pri različnih oblikah okužb, vključno z virusnimi okužbami, kot sta prehlad ali covid-19. Kako torej razločevati med različnimi vzroki za vneto grlo oziroma kako vedeti, kdaj gre za simptom sezonske alergije? Ena najbolj pomenljivih razlik je povezana s tem, kako hitro oziroma nenadno se pojavijo simptomi. Pri alergijah je reakcija takojšnja in zelo izrazita.

Morda ste bili še pred nekaj minutami povsem v redu, nato pa vas nenadoma presenetijo zelo izraziti simptomi. Po drugi strani je napredovanje bolezni pri virusnih okužbah praviloma nekoliko počasnejše. Simptomi se sprva pojavijo v precej mili obliki, nato pa postajajo postopoma vedno bolj moteči. Pomembno pa je tudi to, ali se morda hkrati pojavljajo simptomi, kot so bolečine v telesu in povišana telesna temperatura (včasih v kombinaciji z mrzlico). V tem primeru najverjetneje ne gre za alergijo.

Zdravljenje oziroma blaženje simptomov

Od tega, kaj je vzrok za bolečine v grlu, je seveda odvisno tudi samo zdravljenje. Če ugotovite, da so bolečine povezane z alergijo, se jih boste najlaže znebili s pomočjo antihistaminikov, torej zdravil, ki zavirajo alergijski odziv, in sicer tako, da zmanjšajo učinek histamina v telesu. Kadar antihistaminiki ne pomagajo – oziroma če omilijo le določene simptome – je smiselno preveriti, ali ne gre morda za dvojno težavo. Možna je namreč tudi kombinacija alergijske reakcije in okužbe. Pri blaženju bolečin v grlu si lahko pomagate tudi s pršili in podobnim izdelki za ublažitev postnazalnega izcedka. Seveda pa so lahko zelo pogosto učinkovite tudi povsem naravne metode, na primer grgranje slane vode.

Preberite tudi: Alergija na cvetni prah: naravna ublažitev simptomov

Možganska kap: 5 osnovnih preventivnih ukrepov

Možganska kap je stanje, za katerega je značilna motena oskrba možganov s krvjo, kar lahko seveda pomeni zelo hude posledice – od invalidnosti do smrti. Tako je zelo pomembno, da znamo pri drugih prepoznati znake možganske kapi, saj je nujno čim hitrejše ukrepanje. Med najbolj tipične znake sodijo težave pri govoru, povešeni kotički ustnic in težave z nadzorom okončin.

Čeprav ni možno odpraviti vseh dejavnikov tveganja, zaradi katerih lahko nastopi možganska kap, je tudi tu, podobno kot v mnogih drugih primerih, zelo pomembna ustrezna preventiva. Z določenimi ukrepi lahko namreč bistveno zmanjšamo nevarnost za možgansko kap. Pri tem ne smete pozabiti, da možganska kap nikakor ni nekaj, kar bi se pojavljalo le pri starostnikih. Težava je sicer zares najbolj razširjena pri tej skupini, vendar pa jo vedno pogosteje srečujemo tudi pri mlajših osebah. S preventivo je tako pametno začeti čim prej.

1. Vaša prehrana naj bo sestavljena iz karseda nepredelanih živil

Prehrana je eden izmed temeljev dobrega zdravja. Z urejeno prehrano lahko zmanjšamo tveganje za najrazličnejše zdravstvene težave, vključno z možgansko kapjo. Priporočamo vam, da se pri sestavljanju jedilnika osredotočite na čim bolj nepredelana živila. Osnovo naj predstavljajo različne vrste sadja in zelenjave, semena, oreščki, stročnice in polnozrnata žita. Obenem pazite, da vaša prehrana ne bo vsebovala prevelikih količin soli. Povišan krvni tlak, ki je pogosto povezan prav s čezmernim uživanjem soli oziroma natrija, namreč povečuje nevarnost za možgansko kap.

2. Poskrbite za približno 7–9 ur spanca na noč (a ne več kot toliko!)

Pogosto pozabljamo, da pomanjkanje spanca nima samo kratkotrajnih posledic v obliki utrujenosti naslednji dan, ampak lahko pušča tudi resne dolgoročne posledice. Med drugim se zaradi pomanjkanja spanja poveča tveganje za hipertenzijo, čezmerno telesno težo in sladkorno bolezen. Vse naštete težave pa prispevajo k povečanju možnosti za možgansko kap. Poskrbite torej za dovolj spanja, približno 7–9 ur na noč, pri čemer upoštevajte, da naj bi se tveganje za kap povečalo tudi pri tistih, ki spijo preveč. Poskušajte torej poiskati zlato sredino … 

3. Vzemite si čas za telesno aktivnost – tudi ko ga »nimate«

Dobra prekrvavitev lahko zagotovo zmanjša nevarnost za možgansko kap. Ker so težave s slabo prekrvavitvijo še posebej pogoste pri ljudeh, ki se ne gibajo dovolj, je zelo pomembno, da ne iščete izgovorov, ko gre za telesno aktivnost. Poleg pozitivnega vpliva na prekrvavitev so seveda pomembni tudi drugi učinki, ki lahko posredno vplivajo na zmanjševanju tveganja za možgansko kap. Med drugim lahko redna vadba pomaga pri preprečevanju debelosti, povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni ter pri zniževanju ravni škodljivega holesterola.

4. Odpovejte se tobačnim izdelkom

Najpogostejši povod za možgansko kap naj bi bilo prav kajenje. Metaanaliza, ki je bila izvedena leta 2019, je denimo razkrila obstoj korelacije med številom dnevno pokajenih cigaret in tveganjem za možgansko kap (vsakih 5 cigaret pomeni 12-odstotno povečanje tveganja). Zaradi kajenja se zmanjša nasičenost krvi s kisikom, hkrati pa se poviša krvni tlak. Za povrh pa lahko kajenje poškoduje krvne žile in oteži dotok krvi do možganov. Pri tem upoštevajte, da ima lahko podobne učinke – čeprav v nekoliko milejši obliki – tudi t. i. pasivno kajenje.

5. Zmanjšajte vnos alkohola

Povečano tveganje za možgansko kap je mogoče opaziti predvsem pri tistih, ki uživajo večje količine alkohola. Zmerno uživanje v alkoholnih pijačah tako praviloma ni problematično, vendar pa večina ljudi ne ve, kaj natančno sploh pomeni »zmernost«. »Dovoljena« količina je običajno omejena na 1–2 enoti alkohola dnevno. Gre torej za mejo, ki jo lahko hitro prekoračite, zato bodite zelo pazljivi.

Primerjava 5 vrst riža: kateri je najbolj zdrav?

Ste vedeli, da naj bi obstajalo kar približno 40.000 vrst oziroma podvrst riža? Čeprav ob obisku povprečne trgovine seveda ne boste imeli toliko izbire, je danes vendarle na voljo precej več vrst riža kot v preteklosti. V osnovi jih lahko razdelimo v pet večjih skupin. Tako poznamo beli, rjavi, črni, rdeči in divji riž. Katero izmed teh vrst je torej najbolj pametno izbrati oziroma kaj so posebnosti posameznih vrst riža? Predvsem pa: je beli riž zares problematičen za zdravje?

Beli riž

Daleč najbolj znan in razširjen je seveda beli riž. Gre za predelano oziroma rafinirano obliko, saj so zrna oluščena. Z odstranitvijo lupine in drugih zunanjih delov se seveda spremeni tudi hranilna sestava. Bistveno je predvsem to, da ima beli riž posledično precej malo vlaknin, hkrati pa se zmanjša tudi vsebnost različnih vitaminov in mineralov. Z luščenjem je med drugim odstranjen tudi dobršen del vitaminov iz skupine B. Ponekod sicer poznajo tudi »obogateno« različico belega riža. To pomeni, da so rižu naknadno dodani B-vitamini, ki so bili pred tem odstranjeni.

Postopek pridobivanja belega riža torej povzroči, da se izgubi precej hranil, ki so koristna za zdravje. Hkrati pa je uživanje belega, oluščenega riža povezano s hitrejšim dvigom ravni sladkorja v krvi. A vse to še ne pomeni, da se morate belemu rižu povsem odpovedati. Pomembno je predvsem to, s čim ga kombinirate. Če ga uživate skupaj z živili, ki vsebujejo zelo malo vlaknin in esencialnih hranil, to zagotovo ni najboljša kombinacija, še posebej ne za sladkorne bolnike. Po drugi strani pa uživanje belega riža ni problematično, če ga jeste skupaj z zelenjavo ter kakovostnim virom zdravih maščob in beljakovin.

Rjavi riž

Rjavi riž je nepredelana oziroma neoluščena oblika belega riža (odstranjena je zgolj tanka zunanja plast). Pri primerjavi makrohranilne vrednosti rjavega in belega riža ne opazimo večjih razlik, seveda pa so razlike precejšnje, če primerjamo mikrohranilno sestavo. Rjavi riž je namreč med drugim dober vir niacina, magnezija, mangana, fosforja in selena, česar ni mogoče trditi za beli riž. Hkrati pa vsebuje rjavi riž tudi bistveno več vlaknin. Tudi če ga uživate samostojno oziroma brez drugih z vlakninami bogatih živil, tako ne bo nevarnosti za prehitro povečanje količine glukoze v krvi.

Črni in rdeči riž

Črni riž dolguje svojo barvo antocianinom. Gre za flavonoide in naravne pigmente, ki jih najdemo tudi v živilih, kot so borovnice in jajčevci. Antocianini veljajo za odlične antioksidante, torej snovi, ki se bojujejo proti škodljivim prostim radikalom v našem telesu. S tem se zmanjša nevarnost za oksidativni stres, ki je povezan s številnimi kroničnimi boleznimi. Tako so prav antocianini eden glavnih razlogov za pozitivne učinke črnega riža na zdravje. Podobno pa velja tudi za rdeči riž. Tudi v njem lahko namreč najdemo antocianine, le da gre za nekoliko manjšo količino. Hkrati pa obe vrsti riža druži zanimiv, rahlo oreščkast okus.

Divji riž

Hranilna sestava divjega riža je precej podobna hranilni sestavi rjavega, neoluščenega riža. Tudi divji riž je denimo dober vir magnezija in fosforja, obenem pa vsebuje tudi nemalo cinka, ki je med drugim zelo pomemben za močan imunski sistem. Z rdečim in črnim rižem pa ga druži precej poseben, bogat okus, ki nekoliko spominja na oreščke. Čeprav ga lahko seveda uporabite tudi kot prilogo različnim jedem, je lahko divji riž brez večjih težav tudi glavna zvezda obroka. Za kuhanje boste sicer porabili malce več časa, kot če bi na primer pripravljali beli riž, vendar se trud vsekakor izplača.

7 sobnih rastlin, ki potrebujejo zelo malo svetlobe

Skrb za sobne rastline zahteva upoštevanje različnih dejavnikov. Eden najpomembnejših je seveda količina svetlobe, pri čemer se lahko potrebe različnih rastlin precej razlikujejo. Nekatere potrebujejo zelo veliko svetlobe, spet druge so povsem zadovoljne s precej senčnimi mesti. Rastline, ki spadajo v drugo skupino, so tako zelo primerne za domove oziroma prostore, kjer ni na voljo veliko naravne svetlobe. Za tiste, ki iščete rastlino s tovrstnimi preferencami, smo zbrali nekaj zanimivih možnosti …

1. Taščin jezik

Taščin jezik, ki ga prepoznate po dolgih suličastih listih, je zelo primerna izbira za začetnike, ki še nimate veliko izkušenj z nego zelenih rastlin. Gre namreč za zelo nezahtevno rastlino, med drugim tudi zaradi dejstva, da ne potrebuje veliko svetlobe. Podobno neobčutljiva pa je tudi glede vode. Tako je ni treba zalivati pretirano pogosto. Vedno počakajte, da se prst povsem posuši, preden ponovno dodate vodo.

2. Tilancija

Za malce temnejša mesta so zelo primerne tudi tilancije. Posebnost teh rastlin je, da za rast ne potrebujejo zemlje, zato se jih je oprijelo tudi ime »zračne rastline«. To seveda pomeni tudi, da jih ni treba zalivati. Vendar pa morate upoštevati, da tilancije vlago črpajo iz zraka. Tako jim najbolj ustrezajo prostori z malce višjo stopnjo zračne vlage.

3. Filodendron

Vrste, ki jih uvrščamo med filodendrone, izvirajo s področja današnje Brazilije. Gre za rastline, ki so znane po velikih listih, ki so lahko različnih oblik. Filodendroni so zelo cenjeni med tistimi, ki verjamejo v simbolno moč rastlin. V dom naj bi namreč prinašali zdravje in obilje, zato veljajo za izjemno priljubljene okrasne rastline. K priljubljenosti pa zagotovo vsaj deloma prispeva tudi dejstvo, da so tudi filodendroni rastline, ki ne potrebujejo zelo veliko svetlobe.

4. Difenbahija

Prvotni dom difenbahij je prav tako Južna Amerika, podobno kot pri filodendronih. Ena najbolj prepoznavnih značilnosti teh rastlin so belkaste lise na listih. Tudi difenbahije potrebujejo relativno malo svetlobe, po drugi strani pa so malce bolj izbirčne glede temperature in vlage. Najbolj jim namreč ustreza nekoliko toplejši, vendar suh zrak. Čeprav so lahko difenbahije zelo lepa dekoracija prostora, je treba opozoriti, da niso primerne za vsak dom. Zaužitje listov je lahko zelo nevarno, zato niso najboljša izbira za gospodinjstva, kjer bivajo tudi majhni otroci in/ali živali.

5. Čopasta zelenčica

Čopasta zelenčica je izjemno prilagodljiva rastlina, ki lahko uspeva v najrazličnejših okoljih. Med drugim je to povezano tudi z dejstvom, da za rast ne zahteva veliko svetlobe. Nasprotno: precej bolj ji ustreza senčna lega oziroma mesto, kjer je bo neposredno izpostavljena sončnim žarkom. Čeprav so sobne rastline na splošno zelo dobra izbira za prečiščevanje zraka v prostorih, je čopasta zelenčica ena tistih rastlin, ki so pri tem še posebej uspešne.

6. Spatifil

Dobra izbira za prostore oziroma mesta z manj svetlobe je lahko tudi spatifil, ki je obenem, podobno kot čopasta zelenčica, zelo učinkovit pri odstranjevanju škodljivih snovi iz zraka. Upoštevati morate sicer to, da bo za cvetove potrebne malce več svetlobe. A če cvetovi za vas niso pretirano pomembni, je vsekakor pametno razmisliti tudi o tej rastlini. Če se odločite za spatifil, pazite predvsem na to, da ga ne boste pretirano zalivali, saj je to ena najpogostejših napak.

7. Gnezdnati sršaj

Zadnji predlog, ki ga imamo za vas, pa je gnezdnati sršaj, katerega oblika spominja na ptičje gnezdo. Rastlini ustrezajo tako sončna kot nekoliko bolj senčna mesta, zato jo lahko postavite praktično kamor koli. Količina svetlobe vpliva predvsem na obliko listov: če se odločite za senčno lego, bodo listi ploščati, če ima rastlina na voljo več svetlobe, pa postanejo listi praviloma malce bolj zgubani.

Varna vadba za diabetike

Redna telesna aktivnost je eden izmed najpomembnejših vidikov obvladovanja sladkorne bolezni. Vendar pa je zelo pomembno, da pri tem upoštevate določena varnost priporočila. V nasprotnem primeru se lahko količina krvnega sladkorja med vadbo pretirano zmanjša. To lahko privede do t. i. hipoglikemije, ki je seveda zelo nevarna.

Posebna previdnost je potrebna pri tistih, ki uporabljate zdravila

Gibanje je seveda zelo pomembno za vse, vendar pa je pri določenih boleznih še toliko nujnejše, da si vzamete čas za telesno aktivnost. Ena takšnih bolezni je zagotovo tudi diabetes. Telesna aktivnost je lahko namreč izjemno učinkovita naravna »metoda« za zniževanje ravni glukoze v krvi. Seveda gibanje hkrati pripomore k lažjemu vzdrževanju zdrave telesne teže (oziroma k hujšanju, če je to potrebno), s čimer se zmanjša nevarnost za različne zaplete, povezane s sladkorno boleznijo. A kot omenjeno, vadba pri diabetikih ni brez skritih nevarnosti.

Količina glukoze v krvi lahko postane hitro prenizka. Ta nevarnost je še posebej velika pri tistih, ki uporabljate zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Vse to pa seveda ne pomeni, da se morate izogibati gibanju. To nikakor ne bi bila dobra ideja, saj bi bil vpliv na vaše zdravje najverjetneje zelo negativen, zato je potreben drugačen pristop. Paziti morate predvsem na to, da upoštevate nekaj osnovnih smernic …

Meritve med treningom vam pomagajo zaznati nevarnost za hipoglikemijo

Upoštevanje varnostnih smernic je praviloma še posebej pomembno za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1, vendar pa je vsekakor pametno, da jih upoštevate tudi tisti, ki se spopadate z diabetesom tipa 2. Osnovni ukrep, ki se priporoča, je spremljanje ravni krvnega sladkorja med telesno aktivnostjo. To je sicer lahko rahlo nepraktično, vendar je to najbolj zanesljiv pokazatelj morebitne nevarnosti za hipoglikemijo. Meritve med treningom so še posebej pomembne za tiste, ki ste se v preteklosti že spopadli s hipoglikemijo med telesno aktivnostjo. Če ugotovite, da je količina glukoze v krvi nevarno nizka, bo tako možno hitro ukrepanje. Pomagate si lahko s prigrizkom, ki vsebuje večje količine enostavnih sladkorjev, oziroma z inzulinom, če ga uporabljate.

Upoštevajte tudi možnost »hipoglikemije z zamudo«

Natančnejše spremljanje krvnega sladkorja  je nato priporočljivo tudi po sami vadbi, še posebej če je šlo za nadpovprečno intenzivno obliko telesne aktivnosti. Vadba namreč nima zgolj kratkotrajnega učinka, ampak se lahko vplivi kažejo tudi do 24 ur po zaključku. Tako je možna »zakasnjena hipoglikemija«, kar je ponovno nekaj, na kar morate biti še posebej pozorni tisti, ki uporabljate zdravila za uravnavanje ravni glukoze v krvi. Kombinacija vadbe in zdravil lahko namreč hitro zniža sladkor na prenizko raven.

Zelo pomembno tudi skrbno načrtovanje obrokov pred treningom in po njem

Za resnično varno vadbo pa je seveda zelo pomembna tudi prehrana, ki jo uživate pred telesno aktivnostjo in po njej. Sladkorna bolezen sicer praviloma zahteva omejevanje vnosa ogljikovih hidratov, predvsem t. i. enostavnih, vendar pa se vam neposredno pred treningom načeloma ni treba brati obrokov, ki vsebujejo malce večje količine ogljikovih hidratov. Upoštevati morate namreč, da bo vadba zahtevala precej energije, zato glukoza v krvi ne bo ostala neporabljena.

Seveda pa je to, koliko ogljikovih hidratov je smiselno zaužiti, odvisno od različnih dejavnikov – na primer od zdravil, ki jih jemljete, ter od tega, kako intenzivno aktivnost načrtujete in kako dolgo bo trajala vadba. Pomembno pa je upoštevati tudi čas dneva. Po treningu je nato priporočljivo zaužiti še približno 15 gramov ogljikovih hidratov (lahko v kombinaciji z beljakovinami), po možnosti v 15 minutah od zaključka vadbe.

Preberite tudi: Diabetes: Ali nas čaka epidemija sladkorne bolezni?

Stevia lahko poruši črevesno ravnovesje

Stevia (Stevia rebaudiana) je rastlina, iz katere se pridobiva ena najbolj priljubljenih vrst sladkornih nadomestkov. Iz stevie izdelano sladilo je po okusu precej podobno sladkorju, pri čemer je bistvena razlika ta, da gre za snov, ki je praktično brez kalorij. Na prvi pogled se zdi torej idealna rešitev za hujšanje oziroma vzdrževanje zdrave telesne teže, vendar pa je potrebna pazljivost. Obstajajo namreč tudi raziskave, ki izpostavljajo nevarnosti, povezane z uživanjem stevie. Ena zadnjih raziskav, povezanih s to problematiko, je bila nedolgo tega objavljena v reviji Molecules. Kot so ugotovili raziskovalci, je ena izmed potencialnih nevarnosti (prepogostega) uživanja sladila, pridobljenega iz stevie, povezana z negativnim vplivom na črevesje …

Zaradi sladil iz stevie ovirana komunikacija med bakterijami v črevesju

Raziskovalci so preučili različne vrste sladil, izdelanih iz izvlečkov stevie. Analiza je med drugim razkrila, da lahko klasično sladilo iz stevie, ki ga je mogoče kupiti v trgovini, zavre komunikacijo med bakterijami v našem črevesju. Črevesni mikrobiom, katerega osnovni del predstavljajo prav bakterije, je zelo občutljiv. Že najmanjša sprememba lahko poruši zdravo ravnovesje med škodljivimi in koristnimi mikroorganizmi. Če ni možna normalna komunikacija med bakterijami, ki poseljujejo naše črevesje, se lahko zgodi prav to

. Čeprav bodo za natančnejši vpogled v tovrstne negativne učinke stevie potrebne nadaljnje raziskave, so raziskovalci prepričani, da bi bila potrebna večja previdnost pri oglaševanju »brezkaloričnih sladil«. Trditve, da pri tovrstnih sladkornih nadomestkih praktično ni omejitev, naj bi bile zavajajoče. Podobno kot v mnogih drugih primerih naj bi bila tudi tu ključna zmernost.

Spoznanja o problematičnosti sladkorja spodbudila nekontrolirano uživanje brezkaloričnih sladil

Sladkor se pogosto izpostavlja kot ena najbolj problematičnih sestavin v sodobni prehrani. Prepogosto uživanje belega, rafiniranega sladkorja je sicer nedvomno povezano s številnimi zdravstvenimi tveganji – od sladkorne bolezni do težav z jetri in čezmerne telesne teže – vendar se zdi, da se tega zaveda vse več ljudi. Raziskave namreč pogosto pokažejo, da količina zaužitega sladkorja na gospodinjstvo upada (kar seveda še ne pomeni, da ne gre še vedno za prevelike količine).

Po drugi strani pa je opazen trend vse pogostejšega uživanja brezkaloričnih sladil oziroma sladil brez prave hranilne vrednosti, pri čemer večina ljudi niti ne pomisli, da bi bilo lahko s temi sladili kar koli narobe. Drži sicer, da znanstveniki v večini primerov še niso prišli do nedvoumnih ugotovitev glede varnosti sladkornih nadomestkov, vendar pa se količina informacij o možnih negativnih učinkih vztrajno povečuje.

Kako uspešno je v resnici hujšanje s pomočjo sladil, kot je stevia?

Poleg glavobolov, potencialnega negativnega vpliva na ledvice in sorodnih negativnih učinkov so bili zaznani tudi negativni učinki stevie in drugih brezkaloričnih sladil na telesno težo. Čeprav so tovrstna sladila še posebej priljubljena med tistimi, ki poskušajo shujšati, je lahko učinek pravzaprav povsem nasproten od želenega. Prav (prepogosto) uživanje sladkornih nadomestkov lahko namreč vpliva na poviševanje telesne teže. Kaj so vzroki za to? Ko zaužijemo nekaj, kar ima sladek okus (na primer pijačo, oslajeno z brezkaloričnim sladilom), je telo prepričano, da ga čaka nova zaloga energije.

Seveda nato sledi šok, saj je šlo za lažni alarm. Telo je tako ogoljufano, zato vas poskuša »prepričati«, da mu priskrbite tisto, za kar ste ga prikrajšali. Na »površini« se to kaže v obliki volčje lakote, ki se lahko pojavi že kmalu po zaužitju sladila brez prave hranilne vrednosti. Vse to sicer še ne pomeni, da morate stevio in podobna sladila povsem izločiti iz svoje prehrane – ali da se morate morda celo vrniti k belemu sladkorju. Pomembno je predvsem to, da z uporabo brezkaloričnih sladil ne pretiravate.

Preberite tudi: Stevia: Zdravo naravno sladilo prihodnosti

5 nasvetov, kako pojesti več zelenjave brez posebnega truda

Niso zgolj otroci tisti, ki pogosto zavračajo zelenjavo. Tudi mnogi odrasli niso najbolj navdušeni nad živili, ki sodijo v to skupino. Vendar pa je redno uživanje zadostnih količin zelenjave izjemno pomembno za dobro zdravje. Tako namreč oskrbite telo s številnimi pomembnimi vitamini in minerali, med katerimi je mogoče najti ogromno odličnih antioksidantov – snovi, ki zmanjšujejo negativen vpliv škodljivih prostih radikalov in s tem prispevajo k zaščiti pred mnogimi nevarnimi boleznimi. Hkrati lahko več zelenjave na vašem krožniku pripomore k lažjemu vzdrževanju zdrave telesne teže. Kako lahko torej tisti, ki ne sodite med pretirane ljubitelje, na jedilnik »skrijete« več zelenjave?

1. Vsak obrok naj vključuje nekaj zelenjave – tudi zajtrk!

V enem samem obroku je težko pojesti priporočeno dnevno količino zelenjave. Nabor je tako večkrat precej enoličen, zato telo prikrajšate za mnoga pomembna hranila. Namesto da poskušate stlačiti čim več zelenjave v en sam obrok, jo raje enakomerno razporedite skozi dan. To pomeni, da naj nekaj zelenjave vključuje tudi zajtrk, če je to le mogoče. Poleg kruha in namaza, ki si ju morda običajno privoščite za zajtrk, lahko na primer postrežete svež paradižnik in papriko, na paličice narezane bučke ipd.

2. Namesto klasičnih testenin vsaj občasno pripravite zelenjavne rezance

Določene vrste zelenjave so še posebej primerne za pripravo rezancev, s katerimi lahko nadomestite običajne testenine. Sem na primer sodijo bučke, korenje in pastinak. Če imate spiralni rezalnik, lahko to zelenjavo zelo hitro in enostavno spremenite v osnovo vašega kosila ali večerje. Nato dodate še omako po izbiri in obrok je pripravljen. Takšen obrok bo seveda vseboval precej manj kalorij in ogljikovih hidratov, kot če bi uporabili klasične testenine, po drugi strani pa mnogo več vitaminov in mineralov.

3. Pripravite rižoto in druge jedi iz cvetače

Cvetača je izvrstna zamenjava za običajni riž pri pripravi rižote. Nad »cvetačnim rižem« so še posebej navdušeni tisti, ki poskušajo zmanjšati vnos ogljikovih hidratov. Vendar pa je to obenem tudi odlična jed za tiste, ki poskušate na svoj jedilnik uvrstiti več zelenjave. S cvetačo lahko uspešno nadomestite tudi mnoge druge sestavine. Med drugim je mogoče iz nje pripraviti testo, ki ga lahko na primer uporabite namesto običajnega testa za pico.

4. Smoothije obogatite z različnimi vrstami zelenjave

Smoothiji oziroma »zmešančki« so kot nalašč za to, da vanje skrijete najrazličnejšo zelenjavo, predvsem različne vrste zelenolistne zelenjave, na primer ohrovt, špinačo ali solato. Sadje namreč prekrije okus zelenjave (še posebej uspešne pri tem so banane). Tudi če vam zelenjava sicer ni najbolj pri srcu, je to odličen način, da jo pogosteje uvrstite na svoj jedilnik, saj je praktično ne boste čutili. Obenem pa bo smoothie tako vseboval manj sladkorja in kalorij. Če ste doslej za pripravo smoothijev uporabljali predvsem različne vrste sadja, je torej čas, da začnete vključevati tudi zelenjavo.

5. Privoščite si burgerje z okusnimi zelenjavnimi polpeti

Danes je mogoče najti številne recepte za zelo okusne zelenjavne polpete. Poiščite recept, ki vam najbolj ugaja, nato pa uporabite izbrane zelenjavne polpete za pripravo burgerjev, po možnosti skupaj s svežo zelenjavo. Takšen burger si boste lahko privoščili brez slabe vesti, še posebej če boste uporabili polnozrnato bombeto in za prilogo postregli v pečici pečen krompir z manj maščobe namesto ocvrtega krompirčka. Več zelenjave torej še zdaleč ne pomeni, da mora biti vaš jedilnik puščoben. Brez večjih težav si lahko privoščite svoje najljubše jedi, le da v nekoliko bolj zdravi preobleki.

Preberite tudi: Bela zelenjava, ki bi jo morali uživati pogosteje

Probiotiki – odlična pomoč pri sezonskih boleznih

Zaradi razsajajočega koronavirusa smo kar malce pozabili na to, da obstajajo tudi obdobja povečanega tveganja za gripo in prehlad. Močan imunski sistem je tako pomemben tudi za zmanjševanje nevarnosti za omenjeni obolenji, ki sta v primerjavi s covidom-19 seveda precej bolje raziskani. Tako vemo, kaj so tisti najpomembnejši ukrepi, s pomočjo katerih lahko zmanjšamo nevarnost za prehlad in gripo. Mednje sodi tudi povečan vnos probiotikov, saj je imunski sistem močno povezan s tistim, kar se dogaja v našem črevesju …

Probiotiki so več kot le dodatek za boljšo prebavo

Ob besedi »probiotiki« marsikdo pomisli izključno na prebavo oziroma na izboljšanje prebave. Čeprav je to nedvomno ena izmed pomembnih koristi probiotikov, pa njihovi blagodejni učinki niso omejeni le na prebavni sistem. Vse več študij namreč dokazuje, da je naš črevesni mikrobiom povezan s številnimi organi, organskimi sistemi in procesi v našem telesu, med drugim tudi z imunskim sistemom.

Tako lahko probiotiki pomagajo tudi pri zmanjševanju tveganja za okužbo z virusi, ki povzročajo prehlad in gripo. Če ste že zboleli, pa je mogoče s pomočjo probiotikov skrajšati čas okužbe oziroma ublažiti neprijetne simptome.

Velik delež mikroorganizmov najdemo prav v črevesju

Črevesni mikrobiom je eden najkompleksnejših sistemov v našem telesu, hkrati pa eden najpomembnejših. S poimenovanjem »mikrobiom« je mišljena združba bakterij, gliv in drugih mikroorganizmov, ki živijo na našem telesu in v njem. Gre za bilijone in bilijone mikroorganizmov, pri čemer je zelo pomembno, da se ohranja zdravo ravnovesje med koristnimi in škodljivimi organizmi.

Velik del teh mikroorganizmov prebiva prav v našem črevesju. Sestava našega črevesnega mikrobioma se sicer stalno spreminja, nanjo pa vplivajo različni dejavniki – prehrana, starost, spremembe okolja ipd. Tako je pomembno, da skrbite za zdrav življenjski slog, seveda pa je lahko zelo koristno tudi dodajanje probiotikov …

Vpliv probiotikov na imunski sistem tako posreden kot neposreden

Eden izmed učinkov probiotikov, torej koristnih bakterij, je izboljšanje absorpcije in celo tvorbe različnih hranil. To je tudi prvi razlog, zaradi katerega lahko uporaba probiotikov koristi našemu imunskemu sistemu. Ta je namreč močno odvisen od določenih hranil, kot je na primer cink. Če je absorpcija teh hranil slaba, imunski sistem ne more biti tako učinkovit, kot bi bil lahko sicer.

Poleg opisanega posrednega vpliva pa imajo probiotiki tudi neposreden vpliv na učinkovitost naše naravne imunske zaščite. Kar približno 70 odstotkov vseh naših imunskih celic se namreč nahaja v prebavilih. Raziskovalci so pred nekaj leti ugotovili, da lahko koristne bakterije pomagajo pri »treningu« imunskih celic oziroma pri razločevanju med tem, kdaj se morajo odzvati in kdaj ne. V primeru pomanjkanja koristnih bakterij lahko pride tako do napak – imunski sistem denimo reagira tudi na neškodljive snovi, kar lahko privede do alergij. Po drugi strani pa lahko imunske celice zanemarijo dejanske nevarnosti v obliki patogenih virusov.

Raziskave potrjujejo korelacijo med probiotiki ter zmanjšanim tveganje za gripo in prehlad

Obstaja kar nekaj raziskav, v okviru katerih se je preučevala povezava med probiotiki ter prehladnimi obolenji in gripo. Te raziskave so denimo razkrile oziroma potrdile, da lahko laktobacili in bifidobakterije pomagajo pri skrajševanju časa trajanja prehlada in pri omilitvi simptomov, ki so značilni za prehlad. Raziskave pogosto pokažejo tudi, da ljudje, ki uporabljajo probiotike, v povprečju zbolevajo precej redkeje od tistih, ki probiotikov ne uporabljajo, kar velja tudi za otroke.

Kakovostno probiotično prehransko dopolnilo je torej ena najboljših naložb v krepitev imunskega sistema. Čeprav to seveda ne more zagotoviti, da ne boste zboleli, pa se lahko verjetnost za to občutno zmanjša.

Preberite tudi: 5 znakov, da probiotiki zares delujejo