7 razlogov, zakaj izbrati kolo namesto avtomobila

Karmen Jordan
-
0
7 razlogov, zakaj izbrati kolo namesto avtomobila

Prihaja pomlad, kar pomeni, da bo precej manj priložnosti za izgovore, zakaj se nekam nismo odpravili s kolesom. Toplejše vreme kar kliče po tem, da večkrat izberete kolo namesto avtomobila. Če spadate med tiste, ki celo krajše razdalje najpogosteje premagujejo s pomočjo jeklenega konjička, je čas za spremembe. Preverite, katere prednosti vse prinaša izbira kolesa!

1. Razbremenitev okolja

Ena najočitnejših prednosti kolesarjenja je zagotovo ta, da lahko s tem bistveno zmanjšamo svoj ogljični odtis. Za kolo seveda ne potrebujemo goriva, zato med kolesarjenjem ne nastajajo škodljivi izpusti. Hkrati pa ni nevarnosti za kapljanje nevarnih tekočin po cestišču. Pozitivni učinki kolesarjenja na okolje pa niso povezani »zgolj« z uporabo kolesa, ampak že z njegovo izdelavo. Negativni vplivi na okolje so namreč bistveno nižji v primerjavi s proizvodnjo avtomobilov. Če temu dodamo še obremenitev okolja, povezano s transportom kolesa/avtomobila, je jasno, da je kolo resnično občutno bolj »zelena« možnost.

2. Nižji stroški

Pogostejša odločitev za kolo namesto za avtomobil vam lahko pomaga prihraniti nemalo denarja, predvsem na dolgi rok. Manjša poraba goriva je le eden izmed razlogov za to. Redkejša uporaba avtomobila namreč praviloma pomeni tudi počasnejšo obrabo oziroma manj nevarnosti za različne okvare, zato nakup novega vozila ne bo potreben tako hitro, obenem pa se bodo znižali stroški, povezani z vzdrževanjem.

3. Boljše zdravje

Redno gibanje je izredno pomembno za zdravje. Aerobna vadba, kamor uvrščamo tudi kolesarjenje, je še posebej koristna za zdravo srce in ožilje. Vendar pa veliko ljudi težko najde čas, ki bi ga lahko posvetili izključno telesni aktivnosti. Če boste za svoje prevozno sredstvo večkrat uporabili kolo, lahko v svoj vsakdan »skrijete« precej gibanja. Upoštevati pa je treba tudi to, da kolesarjenje namesto vožnje z avtomobilom pomeni več časa, preživetega na svežem zraku, kar prinese dodatne pozitivne učinke na zdravje.

4. Lažje vzdrževanje zdrave telesne teže

Razlogi, zaradi katerih je gibanje tako pomembno, so povezani tudi z lažjim ohranjanjem priporočene telesne teže glede na vašo višino. Tu seveda ne gre zgolj za estetski vidik, ampak lahko telesna teža močno vpliva tudi na vaše zdravje. Kolesarjenje v službo in domov ali po različnih opravkih je lahko torej dobra alternativa bolj organiziranim oblikam vadbe, če poskušate shujšati oziroma preprečiti kopičenje odvečnih kilogramov.

5. Manj izgubljanja živcev med iskanjem prostega parkirnega mesta

Iskanje prostega mesta za parkiranje avtomobila je lahko nemalokrat prava nočna mora, še posebej v mestnih središčih. Po drugi strani pa zahteva kolo zelo malo prostora, zato je praktično nemogoče, da ne bi našli primernega mesta zanj. Če se želite izogniti stresu, povezanem z iskanjem prostega parkirnega mesta, je torej vsekakor zelo priporočljivo, da se večkrat odločite za kolo. Hkrati pa to pomeni dodaten prihranek denarja, saj vam ne bo treba plačevati parkirnine.

6. Prihranek časa

Avtomobil je lahko seveda bistveno hitrejši od kolesa. Vendar to še ne pomeni nujno, da bomo porabili manj časa, če se odločimo za avtomobil. Ena izmed prednosti kolesa kot prevoznega sredstva je namreč tudi ta, da se precej lažje izognete čakanju v gneči oziroma v prometnih zamaških. Čeprav vam intuicija morda govori drugače, lahko v resnici s kolesarjenjem pogosto prihranimo precej časa, še posebej če upoštevate prejšnjo točko, torej prihranek časa, ki bi ga sicer namenili iskanju parkirnega mesta.

7. Počasnejša obraba cest

Avtomobili so nedvomno precej bolj obremenjujoči za ceste kot kolesa. Vpliv individualnih odločitev se zdi sicer tu zanemarljiv, a če večje število ljudi pogosteje izbere kolo namesto avtomobila, so učinki vse prej kot nepomembni. Cestišča se tako obrabijo počasneje, kar pomeni, da se lahko vaši davki porabijo koristneje.

Osvežilni metin sirup: Popoln recept za vroče poletne dni!

Karmen Jordan
-
0
Osvežilni metin sirup: Popoln recept za vroče poletne dni!

Ko se temperature povzpnejo vrtoglavo visoko, začnemo iskati različne načine za ohladitev oziroma osvežitev. Izvrstna izbira za poletne dni pa je tudi metin sirup.

Pri tem si lahko pomagamo z različnimi metodami, med drugim seveda tudi s premišljenim izborom hrane in pijače. Praviloma nam v poletnih mesecih precej bolj od kaloričnih, mastnih obrokov  teknejo nekoliko lažje jedi, katerih temelj predstavljata sadje in zelenjava. Hkrati pa tople napitke nadomestimo z bolj osvežilnimi. Ena najbolj uporabnih sestavin za tovrstne napitke je zagotovo meta, iz katere lahko med drugim pripravite sirup. V nadaljevanju vas čaka recept za eno izmed različic metinega sirupa.

Priprava je zelo preprosta in hitra, potrebujete pa zgolj tri osnovne sestavine. Čeprav je ena izmed sestavin tudi sladkor, je doma pripravljen sirup bistveno bolj zdrav od navidezno podobnih izdelkov, kupljenih v trgovini. Seveda pa kljub temu pazite, da ga ne boste uživali prepogosto, še posebej če poskušate nekoliko zmanjšati vnos sladkorja oziroma kalorični vnos.

Recept za metin sirup

Priprava metinega sirupa je preprosta in ne zahteva posebnih kuharskih veščin. Ključno je, da uporabite svežo meto, saj bo ta zagotovila intenziven okus in vonj.

Osnovni recept za metin sirup:

Sestavine:

  • 2 velika šopka sveže mete (približno 100–150 g listov)
  • 1 liter vode
  • 1 kg sladkorja
  • sok 1–2 limon

Postopek:

  1. V večji lonec nalijte vodo in jo zavrite.
  2. Dodajte liste sveže mete, zmanjšajte ogenj in kuhajte 10 minut.
  3. Odstavite z ognja in pustite, da se tekočina z meto hladi vsaj 1 uro (ali čez noč).
  4. Precedite tekočino skozi gazo ali fino cedilo.
  5. Dodajte sladkor in limonin sok ter ponovno zavrite.
  6. Kuhajte 10–15 minut, dokler se sladkor ne raztopi in sirup rahlo zgosti.
  7. Vroče nalijte v sterilizirane steklenice, dobro zaprite.
Metin sirup

Različice metinega sirupa

Osnovni recept za metin sirup je lahko odlično izhodišče za različne eksperimentalne različice. Z dodatki lahko ustvarite sirup, ki bo še bolj po vašem okusu.

Zanimive kombinacije:

  • Meta + limonska melisa: za še bolj nežno, pomirjujočo noto.
  • Meta + ingver: doda pikantno ostrino in dodatne zdravilne lastnosti.
  • Meta + limeta + med: tropska osvežitev z blago sladkobo.
  • Meta + bezeg: kombinacija dveh klasičnih poletnih okusov.

Uporaba metinega sirupa

Metin sirup, pripravljen v skladu z zgornjimi navodili, lahko uporabite na najrazličnejše načine. Najpreprostejša možnost je, da ga razredčite z vodo in postrežete v kozarcih, v katere ste nasuli nekaj kock ledu. Kozarce okrasite s svežimi metinimi lističi, če želite, pa lahko napitku dodate tudi malce limoninega soka.

Sirup je uporaben tudi v mnogih drugih napitkih. Dodate ga lahko na primer doma izdelanemu ledenemu čaju, seveda pa je zelo primeren tudi za osvežilne poletne koktajle ali kot dodatek ledeni kavi.

Metin sirup je lahko tudi odličen dodatek hladnim poletnim juham, pripravljenim iz različnih vrst sadja. Uporabite pa ga lahko tudi pri pripravi sorbetov ali v prelivih za sladoled. Odlična je na primer kombinacija pretlačenih jagod, limoninega soka in metinega sirupa, ki jo prelijete po vaniljevem sladoledu.

Ideje za uporabo:

  • Limonada z metinim sirupom: zmešajte vodo, svež limonin sok in malo sirupa.
  • Koktajli: odličen dodatek mojitu ali brezalkoholnim osvežilnim pijačam.
  • Sladoled: prelijte vanilijev sladoled z žlico metinega sirupa.
  • Sadne solate: popestrite s kančkom sirupa in limoninega soka.
  • Jogurt ali kosmiči: dodajte kapljico za poletni zajtrk.

Pozitivni vplivi mete na zdravje in počutje

Poleg tega, da poskrbi za prijetno osvežitev in za zanimiv okus napitkov, se lahko meta pohvali tudi z določenimi pozitivnimi vplivi na zdravje in počutje, kar je še razlog več za pripravo metinega sirupa. Med drugim lahko pripravki iz mete pomagajo pri prebavnih težavah (na primer pri trebušnih krčih), pri blaženju slabosti in pri zaščiti ustne votline oziroma pri preprečevanju zobne gnilobe (tako ni naključje, da gre za eno najpogostejših sestavin zobnih past, ustnih vodic in sorodnih izdelkov). Meta lahko obenem pripomore k naravnemu zniževanju krvnega tlaka, zelo koristna pa je tudi kot pomoč pri umiritvi. Če ste pogosto napeti in zaskrbljeni, je meta zagotovo ena najboljših naravnih možnosti za ublažitev tovrstnih težav.

Kako shranjevati metin sirup?

Da boste sirup lahko uživali dalj časa, je pomembno, da ga pravilno shranite. Če je ustrezno pripravljen, lahko zdrži več mesecev.

Nasveti za shranjevanje:

  • Uporabite sterilizirane steklenice z dobro tesnečimi pokrovčki.
  • Hranite v temnem in hladnem prostoru (shramba, klet).
  • Po odprtju steklenice hranite v hladilniku in porabite v 2–3 tednih.
  • Za daljše shranjevanje lahko sirup tudi zamrznete v manjših posodicah.

Preberite tudi: Poprova meta – posadimo jo tudi na svojem vrtu

5 nasvetov za vse, ki poskušate postati »jutranja ptica«

Karmen Jordan
-
0
5 nasvetov za vse, ki poskušate postati »jutranja ptica«

Nekateri ljudje so zjutraj polni energije, zbujanje pa jim ne povzroča večjih težav. Še več: večkrat se zbudijo celo pred zvokom budilke. Po drugi strani pa obstaja nemalo oseb, ki iz dna srca sovražijo jutra oziroma zgodnje vstajanje. Zares prebudijo se šele proti večeru, ko so lahko najbolj produktivni in kreativni. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je »jutranjim pticam« praviloma precej laže kot »nočnim sovam«, saj so naše obveznosti pogosto razporejene tako, da si težko privoščimo bedenje pozno v noč. Čeprav je to, v katero skupino spadate oziroma kakšen je vaš »spalni kronotip«, pogosto precej močno povezano z genetiko, hormonskimi spremembami ipd., niste povsem nemočni. Če ste nočna sova, ki si želi postati bolj podobna jutranji ptici, lahko namreč to dosežete s pomočjo spodnjih nasvetov …

1. Pri uravnavanju svoje notranje ure si pomagajte s svetlobo

Svetloba ima izjemno pomemben vpliv na naš bioritem. Če vam zjutraj pogosto primanjkuje energije, čim prej dvignite žaluzije, še koristnejših pa je lahko nekaj minut na balkonu ali na terasi. V določenih obdobjih leta je to zaradi pomanjkanja sončne svetlobe seveda teže izvedljivo. Takrat si lahko pomagate s posebnimi budilkami, ki oddajajo svetlobo, podobno sončnim žarkom. Ko se približuje čas alarma, začne količina svetlobe v prostoru postopoma naraščati.

Ob zvoku budilke bo tako vaša spalnica polna poživljajoče rumene svetlobe. Tu naj opozorimo še, da morate biti pozorni tudi na negativne vplive določenih vrst svetlobe. Če poskušate postati jutranja ptica, morate zelo paziti, da pred spanjem ne boste izpostavljeni modri svetlobi, ki jo oddajajo elektronske naprave. Pred spanjem je precej bolj priporočljiva rdečkasta svetloba, pri čemer si lahko pomagate z barvnimi žarnicami. Takšna svetloba namreč spominja na sončni zahod, zato naši možgani hitro ugotovijo, da se približuje čas za spanje.

2. Pazljivo pri času in velikosti zadnjega obroka

Raziskave so razkrile, da obstajajo pomembne razlike med prehranjevalnimi navadami jutranjih ptic in nočnih sov. Slednje si pogosteje privoščijo zelo pozno večerjo, ki je običajno precej obilna, po drugi strani pa večkrat preskočijo zajtrk. Če želite omiliti težave, povezane z zgodnjim jutranjim zbujanjem, je tako vsekakor pametno, da zadnji obrok pojeste vsaj približno dve uri pred načrtovanim odhodom v posteljo. Obenem pazite, da ta obrok ne bo prevelik.

3. Ustvarite prijetno večerno rutino

Pred spanjem so priporočljive sproščujoče dejavnosti, kot so na primer vroča kopel, meditacija ali branje. Izoblikujte lastno večerno rutino, sestavljeno iz dejavnosti, ki so še posebej sproščujoče za vas. Priporočljivo je, da se vaša večerna rutina vsak dan začne ob približno enakem času. Telo se bo tako postopoma privadilo na zgodnejše odhajanje v posteljo, zato bodo jutra precej manj naporna.

4. Gibanje naj postane del vašega vsakdana

Ljudje, ki se zvečer zelo težko spravijo v posteljo, so pogosto tudi ljudje, ki ne spadajo med najbolj fizično aktivne. Eden izmed načinov, kako uskladiti bioritem z bioritmom »jutranjih ptic«, je tako tudi povečanje količine gibanja oziroma telesne aktivnosti. Pri tem pa pazite, da intenzivnejše oblike vadbe ne boste izvajali neposredno pred spanjem, saj vas lahko to še bolj predrami.  

5. Spremljajte pozitivne učinke, povezane s spremembo navad

Vrnitev k starim navadam je zelo enostavna, zato je pomembno, da imate natančen vpogled v pozitiven vpliv sprememb. Priporočamo vam, da si vsakodnevno zapisujete osnovne informacije o tem, kako ste se počutili zjutraj in čez dan – koliko energije ste imeli, kakšno je bilo vaše razpoloženje ipd. Tako boste laže ponotranjili prednosti, povezane z navadami »jutranje ptice«. Za nekaj dodatne motivacije pa lahko poskrbijo drobna razvajanja, ko dosežete določen cilj, povezan z vašimi spalnimi navadami.

Za akne po telesu je lahko kriva vaša podloga za vadbo

Karmen Jordan
-
0
Za akne po telesu je lahko kriva vaša podloga za vadbo

Redna telesna aktivnost je povezana s številnimi koristmi za zdravje – tako fizično kot duševno. Vadba nam pomaga pri ohranjanju zdrave telesne teže oziroma pri hujšanju ter pri zmanjševanju nevarnosti za srčno-žilna obolenja, diabetes tipa 2 in številne druge kronične bolezni. Obenem poskrbi za pospešeno sproščanje endorfinov, ki imajo zelo pozitiven vpliv na razpoloženje. Seveda pa so lahko z vadbo po drugi strani povezane tudi določene nevarnosti. Nekatere so resnejše in bolj očitne, na primer možnost poškodb, po drugi strani pa obstajajo tudi nevarnosti, ki nimajo nujno usodnih posledic, vendar so lahko kljub temu zelo neprijetne. Ena takšnih je pojav aken po telesu, še posebej na območju hrbta. Marsikoga preseneti informacija, da je lahko za to težavo kriva podloga za vadbo – oziroma neustrezna skrb za higieničnost tovrstnih podlog …

Nečistoča ni nujno vidna s prostim očesom

Vadba lahko seveda poteka v najrazličnejših oblikah – v zaprtih prostorih ali na prostem, z lastno težo ali z utežmi itn. Določene oblike vadbe ne zahtevajo posebnih pripomočkov, spet pri drugih pa je potrebna vsaj podloga, ki preprečuje drsenje. Če med vadbo pogosto uporabljate tovrstne podloge, je izjemno pomembno, da skrbite za njihovo čistočo. Četudi podloga morda na pogled ni umazana, se lahko na njej hitro nakopičijo različne nečistoče, ki niso vidne s prostim očesom. Znoj, ki ostane na podlogi po vadbi, pospeši razmnoževanje bakterij in drugih potencialno nevarnih mikroorganizmov. Če podlogo takoj po koncu vadbe zvijete ali zložite, je nevarnost seveda še toliko večja. Tako je zelo priporočljivo, da jo očistite po vsaki vadbi – še posebej če je vaša koža zelo občutljiva oziroma nagnjena k aknam …

Umazana podloga poveča nevarnost za zamašitev por

Že po eni sami uporabi se lahko na podlogi, ki je niste očistili, nabere dovolj umazanije za negativen vpliv na vašo kožo. Večkrat ko podlogo uporabite, ne da bi jo po vadbi očistili, večja je možnost za nezaželene kožne reakcije ob naslednjem stiku. Najpogostejša negativna posledica so prav akne. Umazanija in mikroorganizmi, nakopičeni na podlogi, namreč prispevajo k zamašitvi por. Te seveda niso prisotne le na obrazu, ampak praktično po vsem telesu.

Podloga za jogo

Preprosto razkužilo za podlogo, ki ga lahko izdelate sami

Kako torej poskrbeti za čistočo podloge in s tem zmanjšati tveganje za akne po telesu/hrbtu in sorodne težave? Ena možnost je seveda ta, da podlogo po vsaki vadbi »stuširate« in počakate, da se posuši, preden jo zvijete oziroma zložite. Še preprostejša rešitev pa je uporaba razkužila, ki bo uničilo problematične mikroorganizme. Razkužilo lahko seveda kupite, vendar ga lahko brez posebnega napora izdelate tudi sami. Osnovne sestavine, ki jih potrebujete za eno izmed različic tovrstnih doma izdelanih razkužil, so izopropilni alkohol (če je mogoče, uporabite vsaj 90-odstotno raztopino), gel aloe vere in eterično olje čajevca. Za pripravo razkužila zmešajte 1 skodelico alkohola, pol skodelice gela aloe vere in približno 15 kapljic eteričnega olja. Mešanico nato nakapljajte po podlogi za vadbo. Počakajte minuto ali dve, nato pa podlogo dobro zbrišite. Preden jo zvijete, se prepričajte, da je resnično povsem suha.

Dodatni ukrepi za preprečevanje aken po telesu

Za akne po hrbtu in drugih delih telesa so krive tudi nekatere druge neustrezne navade, povezane s telesno aktivnostjo. Zelo pomembno je, da se po vsaki vadbi oprhate in s tem preprečite pospešeno razmnoževanje bakterij na koži. Nujno je seveda tudi to, da oblačila, ki ste jih uporabljali, operete – oziroma da za vadbo vedno uporabite sveža oblačila, ki niso preznojena. Svetujemo pa vam tudi, da za vadbo izbirate oblačila, ki niso pretesna in ki so izdelana iz koži prijaznih materialov. To bo poskrbelo za hitro odvajanje vlage, s čimer se bo zmanjšala nevarnost za pojav aken po telesu.

Preberite tudi: Akne na hrbtu: 7 ukrepov za omilitev težave

Trik za podaljšanje obstojnosti jagod, ki ga morate preizkusiti!

Karmen Jordan
-
0
Trik za podaljšanje obstojnosti jagod, ki ga morate preizkusiti!

Jagode spadajo med najbolj priljubljene sadeže. Tako bi jih mnogi brez posebnega pomisleka označili za svoje najljubše sadje. Če to velja tudi za vas, se najverjetneje veselite dejstva, da je pred vrati sezona jagod. Te so lahko okusna samostojna poslastica, seveda pa gre tudi za sestavino, ki jo lahko uporabimo v najrazličnejših sladicah. Večinoma tako nimamo težav s tem, kako jih porabiti. Vendar pa se včasih kljub temu zgodi, da nam jagod ne uspe pojesti oziroma porabiti pravočasno – še posebej če smo jih kupili/nabrali zelo veliko. Seveda bi bilo škoda, da se jagode pokvarijo, med drugim tudi zato, ker spadajo med dražje vrste sadja. Na srečo pa lahko nevarnost za to, da začnejo jagode hitro plesneti oziroma gniti, uspešno zajezimo s pomočjo zelo preprostega trika …

Pomagajte si z mešanico alkoholnega kisa in vode

Jagode so praviloma nadpovprečno pokvarljiva vrsta sadja, podobno kot druge vrste jagodičevja. To je povezano z njihovo občutljivostjo oziroma mehko teksturo. Tako moramo biti pri shranjevanju jagod še posebej previdni. Če želite, da bo njihova življenjska doba čim daljša, vam svetujemo, da jih zaščitite s pomočjo posebne mešanice, ki jo lahko izdelate kar sami, zanjo pa potrebujete zgolj dve osnovni sestavini, in sicer vodo ter alkoholni kis. Jagode, ki ste jih kupili oziroma nabrali, najprej stresite v veliko skledo. Nato zmešajte alkoholni kis in vodo, in sicer v razmerju 1 : 5. Mešanico nato prelijte po jagodah v skledi, pri čemer pazite, da bodo jagode povsem prekrite. Počakajte nekaj minut, da lahko mešanica kisa in vode opravi svoje delo.

Najpomembnejšo vlogo pri tem ima seveda alkoholni kis. Ta bo poskrbel za odstranjevanje bakterij in morebitnih spor plesni, ki morda (še) niso vidne s prostim očesom, kar pa še ne pomeni, da niso prisotne. Mešanica je precej bolj učinkovita, kot če bi jagode preprosto oprali pod tekočo vodo. Na dnu posode boste najverjetneje že kmalu opazili umazanijo, kar je dober znak, saj to pomeni, da kis opravlja svoje delo.

Poskrbite, da bodo jagode dobro osušene

Po nekaj minutah jagode odstranite iz sklede oziroma iz tekočine, nato pa jih osušite. Pri tem bodite čim bolj temeljiti. Morebitni ostanki vlage lahko namreč hitro privedejo do pospešenega razmnoževanja plesni. Ko bodo jagode suhe, jih enakomerno razporedite po dnu večje posode, ki ste jo pred tem obložili s čistimi kosi papirnatih brisač (ti bodo absorbirali morebitne ostanke vlage). Pazite, da se jagode ne bodo dotikale druga druge. Posodo nato postavite v hladilnik. Tako zaščitene jagode bodo v hladilniku počakale precej dlje, kot bi sicer. Kaj pa vonj oziroma okus kisa? Brez skrbi – ta bo hitro izginil. Okus jagod bo torej takšen, kot ste ga vajeni. Ta trik sicer ne pride v poštev samo pri jagodah, ampak lahko mešanico kisa in vode uporabite tudi za podaljševanje obstojnosti drugih vrst jagodičevja.

Jagode niso »samo« okusne, ampak tudi zelo zdrave

Priljubljenost jagod je sicer običajno povezana predvsem z njihovim okusom, vendar gre za enega najboljših dokazov za to, da okusno še ne pomeni nujno »manj zdravo«. Jagode namreč vsebujejo nemalo snovi, koristnih za zdravje. Med drugim gre za precej dober vir vitamina C, mangana, folne kisline in kalija. Dobršen del jagod predstavlja voda, po drugi strani pa vsebujejo relativno malo sladkorja. Tako jih uvrščamo med vrste sadja z najnižjim glikemičnim indeksom, kar pomeni, da so ena izmed najbolj priporočljivih vrst za diabetike.

Veganski keto zajtrk – slana ali sladka različica

Karmen Jordan
-
0
Veganski keto zajtrk – slana ali sladka različica

Ketogeno dieto, za katero se pogosto uporablja tudi poimenovanje »keto dieta«, običajno povezujemo s sestavinami živalskega izvora. Tako si marsikdo težko predstavlja, da je mogoče ta način prehranjevanja združiti z veganskimi principi. Vendar pa po drugi strani nemalo ljudi dokazuje, da je to vsekakor izvedljivo. Obstaja namreč veliko živil rastlinskega izvora, ki povsem ustrezajo osnovnim načelom keto prehranjevanja.

Glavni princip pri tovrstnem prehranjevanju je seveda zmanjševanje količine ogljikovih hidratov. »Dovoljen« dnevni vnos je precej nizek – običajno se priporočila gibajo okoli številke 30 gramov ogljikovih hidratov na dan, kar je seveda zgornja meja. Uživanje določenih živil, ki pogosto predstavljajo temelj veganske prehrane, torej načeloma ni možno, vendar pa je izbire kljub temu kar precej. Osnova so rastlinski viri zdravih maščob, zelo pomembne so tudi beljakovine, seveda pa tudi različne vrste zelenjave, predvsem nadzemne.

Tisti, ki želite preizkusiti vegansko različico ketogene diete, boste imeli sprva morda malce več dela pri oblikovanju jedilnika, vendar boste postopoma zagotovo ugotovili, da je možnosti precej več, kot ste si morda predstavljali na začetku. Za motivacijo vam ponujamo dva recepta, ki sta še posebej primerna za zajtrk. Izbirate lahko med slanim in sladkim zajtrkom, v obeh primerih pa gre za obroka, ki ne vsebujeta glutena.

Slana različica: UMEŠAN TOFU Z GOBICAMI IN ZELENJAVO

SESTAVINE:

  • 100 gramov tofuja
  • 1 žlica avokadovega olja
  • ½ čebule
  • 50 gramov šampinjonov (oz. gobic po izbiri)
  • 50 gramov mlade špinače
  • ½ paprike
  • 1 manjši paradižnik
  • 1 strok česna
  • ½ žličke kurkume
  • ščepec soli
  • ščepec popra

POSTOPEK PRIPRAVE:

Tofu zavijte v čisto bombažno krpo in poskušajte iztisniti čim več tekočine. V ponvi segrejte avokadovo olje, na katerem popražite nasekljano čebulo. Dodajte na koščke narezano papriko in šampinjone. Pražite nekaj minut, nato pa v ponev nadrobite tofu. Dodajte začimbe, vključno z nasekljanim česnom, in na majhne kocke narezan paradižnike. Vse skupaj pražite še nekaj minut (čas praženja prilagodite temu, kako hrustljav tofu želite). Tik pred koncem dodajte še mlado špinačo, po želji pa še približno 50 gramov veganskega sira. Če želite, da bo obrok vseboval še malce več maščob, lahko umešan tofu postrežete z narezanim avokadom. Za rahlo »sirast« okus (če niste uporabili veganskega sira) pa umešan tofu potresite s kvasnimi kosmiči.

Sladka različica: KETO PALAČINKE

SESTAVINE:

  • 2 žlici mandljevega masla (oz. rastlinskega masla po izbiri)
  • 50 mililitrov rastlinskega mleka
  • 1 žlica mletih lanenih semen
  • 1 žlica kokosove moke
  • ½ žličke pecilnega praška
  • ščepec soli

POSTOPEK PRIPRAVE:

V eni skledici zmešajte mandljevo oziroma izbrano rastlinsko maslo in rastlinsko mleko, v drugi pa vse suhe sestavine. Nato združite prvo in drugo mešanico. Dobro premešajte, da se sestavine povežejo v homogeno maso za palačinke. Počakajte vsaj približno 5 minut, da lahko lanena semena in kokosova moka absorbirajo tekočino. Ta korak je zelo pomemben. Če suhe sestavine ne bodo imele dovolj časa za absorpcijo tekočine, bodo namreč palačinke razpadle. Pomembno je predvsem to, da lahko lanena semena tvorijo gel, saj dobite tako vezivo, ki uspešno nadomesti jajca. Dobljena masa mora biti precej gosta. Če se vam zdi, da je preveč tekoča, dodajte še malo kokosove moke.

V ponvi nato segrejte manjšo količino olja (če uporabljate ponev s premazom proti prijemanju, lahko ta korak tudi preskočite). Ko se ponev in olje dovolj segrejeta, vlijte maso, in sicer v obliki treh manjših palačink. Pecite približno 3 minute oziroma do zlato rjave barve. Palačinke nato obrnite in jih popecite še na drugi strani. Postrezite z dodatki po izbiri – na primer z jagodičevjem, rastlinskim maslom oziroma maslom iz oreščkov, kakavom in/ali s kokosovo smetano.

Preprosta metoda za spreminjanje barve hortenzij

Karmen Jordan
-
0
Preprosta metoda za spreminjanje barve hortenzij

Ste vedeli, da lahko spreminjamo barvo cvetov hortenzije s spreminjanjem sestave tal, v katerih rastejo? Hortenzije spadajo med najpogostejše vrtne cvetlice. Tako lahko v poletnih mesecih nanje naletimo na praktično vsakem koraku. Prepoznamo jih po velikih, krošnjastih oziroma kroglam podobnih cvetovih, ki so lahko različnih barv in odtenkov. Pri tem je zanimivo, da lahko določenim sortam hortenzij, katerih cvetovi so modri ali rdeči, spremenimo barvo …

Hortenzije se odzivajo podobno kot lakmusov papir

Cvetovi hortenzij pravzaprav niti niso pravi cvetovi. Gre namreč za modificirane liste, cvetne lističe lahko najdemo zgolj na sredini. Tako se za cvetove včasih uporablja tudi izraz socvetje, kar je izraz, ki zajema različne dele rastline, ne zgolj cvetne liste. Vendar to ni tista glavna posebnost hortenzij. Kar jih dela resnično posebne, je namreč to, da barva njihovih »cvetov« ni neposredno povezana z različnimi pigmenti, ampak je odvisna predvsem od pH-vrednosti prsti, v kateri rastejo.

Hortenzije so tako zelo podobne lakmusovemu papirju. Kot najbrž veste, gre za papir, s pomočjo katerega lahko ugotovimo, ali je določena snov bazična ali kisla. Če na lakmusov papir nakapljamo bazično snov, se bo obarval v modro barvo. Po drugi strani pa se barva lakmusovega papirja v stiku s kislo snovjo spremeni v rdečo. Princip spreminjanja barv je pri hortenzijah praktično identičen, le da je kombinacija obrnjena. Bazična prst tako povzroči obarvanje hortenzij v rdeče odtenke, kisla pa v modre.

Kako spremeniti barvo hortenzije

Zelo pomemben vpliv imajo aluminijevi ioni

Poleg neposrednega vpliva kislosti oziroma bazičnosti prsti so za barvo hortenzij zelo pomembni tudi aluminijevi ioni. Če je prst kisla, so aluminijevi ioni nadpovprečno aktivni oziroma »mobilni«. V takšnih okoliščinah je namreč na voljo precej drugih ionov, s katerimi lahko reagirajo. Tako lahko aluminijevi ioni zlahka dosežejo tudi socvetje hortenzij, kar vpliva na spremembo barve iz rdeče v modro.

Spreminjanje rdečih cvetov v modre s pomočjo aluminijevega sulfata

Kako torej navedene informacije uporabiti v praksi? Preden se lotite eksperimentiranja, morate upoštevati, da bo »trik« deloval zgolj pri določenih sortah hortenzij. Če gre na primer za hortenzije bele barve, spreminjanje barve cvetov oziroma socvetja s pomočjo spreminjanja pH-ja prsti ni možno. Pri tistih sortah, ki dovoljujejo tovrstne spremembe, pa je postopek precej preprost. Pri rdečih cvetovih, ki jih želite spremeniti v modre, boste morali torej poskrbeti, da bo prst kisla. Pomagate si lahko z mešanico aluminijevega sulfata in vode. Za vsake 4 litre vode uporabite približno 10 mililitrov aluminijevega sulfata.

S to mešanico nato zalijte hortenzije, in sicer trikrat letno. Prvo zalivanje naj bo že spomladi oziroma ob začetku rasti. Postopek nato ponovite še dvakrat, in sicer v razmiku 3–4 tednov. Hkrati se priporoča, da prsti, v katero so posajene hortenzije, enkrat letno dodate  gnojilo z oznako NPK 25-5-30 (oznaka prinaša informacijo o razmerju med dušikom, fosforjem in kalijem).

Spreminjanje modrih cvetov v rdeče s pomočjo apnenca.

Za spremembo modrih cvetov v rdeče boste potrebovali drobljeni apnenec, ki ga posujte neposredno po prsti. Za gredico, veliko približno 9 kvadratnih metrov, zadostujeta približno 2 kilograma apnenca, ki naj bo seveda razporejen čim bolj enakomerno. Ko apnenec posujete po prsti, v kateri rastejo modre hortenzije, poskrbite, da boste cvetlice dobro zalili.

S tem zmanjšate nevarnost za pretirano bazičnost prsti. Če bi se to zgodilo, bi namreč rastlinam grozila kloroza, kar bi povzročilo razbarvanje oziroma rumenjenju listov. Tudi v tem primeru je priporočljiva uporaba gnojila enkrat letno, le da se priporoča gnojilo z oznako NPK 25-10-10. Ne glede na to, katero metodo boste uporabili, morate vedeti, da se barva ne bo spremenila takoj, ampak šele po nekaj tednih oziroma mesecih. Upoštevajte pa tudi, da se spreminjanje barve odsvetuje pri rastlinah, ki so bile posajene pred manj kot dvema letoma.

Limonska trava – rastlina, ki jo je pametno imeti doma

Karmen Jordan
-
0
Limonska trava – rastlina, ki jo je pametno imeti doma

Limonska trava je izjemno uporabna rastlina. Pripravki iz njenih listov lahko pomagajo pri najrazličnejših težavah z zdravjem in počutjem. Med drugim so lahko zelo dobrodošla pomoč pri napetosti in glavobolih. Obenem pa je limonska trava znana kot naravni repelent, ki odganja komarje. Tako gre za rastlino, ki jo je vsekakor pametno imeti pri roki, še posebej ker njena vzgoja ne zahteva posebnega truda …

Limonska trava ima potencialne pozitivne vplive na zdravje in počutje

Limonska trava sicer izvira s področja Šrilanke in določenih predelov Indije, vendar je danes razširjena praktično po vsem svetu. Čeprav je na prvi pogled zelo podobna navadni travi, vonj te rastline spominja na limone (kot je seveda mogoče razbrati že iz poimenovanja), zato je njena uporaba zelo razširjena v kulinariki. Limonska trava se še posebej pogosto uporablja v tradicionalnih tajskih jedeh. Poleg zanimivega okusa so tu še zdravstvene koristi rastline, v kateri lahko med drugim najdemo folno kislino, baker, cink, magnezij, fosfor in vitamin C.

Zakaj je limonska trava koristna rastlina?

Rastlina naj bi bila koristna kot naravna pomoč pri vnetjih, znana pa je tudi po protibakterijskem in protiglivičnem delovanju ter kot blag naravni diuretik. V preteklosti se je limonska trava pogosto uporabljala kot pomoč pri povišani telesni temperaturi in za blažitev bolečin. Med pogosto omenjanimi koristmi rastline najdemo še uravnavanje krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola, limonska trava pa se včasih priporoča tudi kot pomoč pri nerednih menstruacijah.

Čeprav je uporaba rastline praviloma varna, se zaradi nazadnje omenjenega učinka, torej spodbujanja menstruacije, odsvetuje nosečnicam. Pri naštevanju potencialnih koristi pa je treba omeniti vsaj še to, da se limonska trava včasih uporablja tudi kot naravna pomoč pri prhljaju in za lajšanje simptomov revmatoidnega artritisa.

Limonska trava na vrtu

Različne možnosti uporabe limonske trave – čaji, eterična olja, naravni repelenti itn.

Limonsko travo je mogoče uporabiti za izdelavo najrazličnejših pripravkov. Kot omenjeno, jo lahko preprosto dodate različnim jedem in tako poskrbite za nekoliko bolj svež, na citurse spominjajoč okus. Rastlino lahko poleg tega uporabite za pripravo čajev. Potrebujete 1 žlico sveže, nasekljane limonske trave ali 1 žličko posušene. Limonsko travo nato prelijte z 250 mililitri vrele vode in počakajte približno 10 minut. Tako pripravljen napitek se pogosto uporablja kot pomoč pri napetosti oziroma za umiritev, pomagal pa naj bi tudi pri izboljšanju prebave in pri blaženju simptomov prehlada.

Vonj limonske trave je za večino ljudi zelo prijeten, zato gre tudi za priljubljeno sestavino v aromaterapiji oziroma za izdelavo eteričnih olj, po drugi strani pa to ne velja za komarje. Tako je lahko rastlina zelo uporabna za izdelavo naravnih repelentov ali pa preprosto kot zaščita vašega doma kot komarji. Več loncev z limonsko travo seveda pomeni tudi učinkovitejšo zaščito oziroma manj možnosti za komarje pike.

Osnovni napotki za sajenje oziroma vzgojo limonske trave doma

Za limonsko travo je značilna hitra prilagoditev različnim vrstam prsti, malce bolj pazljivi pa morate biti pri toploti oziroma svetlobi. Rastlini ustrezajo topla, zmerno sončna mesta, vendar morate paziti, da limonska trava ne bo izpostavljena prevelikim količinam neposredne sončne svetlobe. Če se odločite za vzgojo limonske trave iz semen, upoštevajte, da bodo za vzklitje potrebovala približno 30 dni, najugodnejša temperatura za uspešno klitje pa je od 20 do 25 stopinj Celzija. Lonec z limonsko travo lahko sicer nato postavite ven, poskrbite le, da ga boste pozimi postavili na toplo. Rastlina se namreč ne odzove najbolje na zelo nizke temperature.

Puščavska kmetija paradižnikov z inovativnim pristopom k vzgoji pridelka

Karmen Jordan
-
0
Puščavska kmetija paradižnikov z inovativnim pristopom k vzgoji pridelka

Paradižniki so verjetno zadnje, kar bi pričakovali na puščavskem območju. Vendar pa je avstralska hortikulturna družba, imenovana Sundrop Farms, dokazala, da ni nič nemogoče. Z inovativnimi, okolju prijaznimi pristopi so zasnovali sistem, ki omogoča uspešno vzgojo paradižnikov tudi v navidezno manj ugodnih okoliščinah. Paradižniki uspevajo  brez zemlje in pesticidov, za povrh pa nobena od faz vzgoje ne zahteva uporabe fosilnih goriv ali podtalnice …

Kmetija zasnovana na uporabi solarne energije in razsoljene morske vode

Osnovno poslanstvo kmetije Sundrop je zelo jasno: pridelava »najokusnejše, obenem pa povsem naravne hrane, ki je prijaznejša do ljudi in planeta«. Kmetijo lahko najdemo na jugu Avstralije, v mestecu Port Augusta. Razprostira se na 49 hektarjih površine, glavna vrsta, ki jo pridelujejo, pa je paradižnik. Edini vir energije, ki »poganja« kmetijo, je solarna energija, pridobljena s pomočjo sončnih celic. Voda, ki se uporablja za zalivanje, pa ni podtalna, ampak morska voda, pri čemer je sol predhodno odstranjena. Ta okolju prijazen sistem skrbi za uspevanje kar približno 180.000 sadik paradižnika.

gallery about 01 1800x1314 1

Samooskrbni sistem zagotavljanja električne energije

Pri zbiranju oziroma usmerjanju sončnih žarkov proti dobrih 100 metrov visokemu sprejemnemu stolpu si na kmetiji pomagajo s 23.000 ogledali. Količina generirane energije s pomočjo tega sistema je seveda odvisna od vremena. Na sončen dan lahko sistem proizvede tudi do 39 megavatov energije, kar zadostuje tako za razsoljevanje morske vode kot za zagotavljanje elektrike za celotno kmetijo oziroma za druge podporne procese, ki so potrebni za nemoteno uspevanje paradižnikov in drugega pridelka.

gallery about 03 1800x1314 1

Pri hlajenju rastlin v vročih poletnih mesecih si pomagajo z mokrim kartonom

Inovativen pristop h kmetovanju omogoča vzgojo pridelka na območju, ki bi ga mnogi odpisali kot neprimerno za kmetijstvo. Ena izmed večjih težav, s katerimi se morajo spopadati na kmetiji Sundrop, so seveda izredno visoke temperature v poletnih mesecih. Pri tem si pomagajo z zelo preprosto metodo. Uporabljajo namreč kar karton, namočen v morsko vodo, s katerim nato hladijo rastline. Namesto zemlje se uporabljajo zdrobljene kokosove luščine, morska voda pa med drugim pomaga tudi pri prečiščevanju zraka v neposredni okolici rastlin. Zelo pomembna prednost – tako z vidika okolja kot z vidika zdravja – pa je zagotovo tudi ta, da proces pridelave paradižnikov na kmetiji Sundrop ne vključuje uporabe pesticidov.

gallery facilities 02 1800x1314 1

Kontrolirano okolje zmanjša možnosti za večja nihanja cene pridelka

Sistem kmetovanja, ki so ga zasnovali na kmetiji Sundrop, omogoča, da je količina proizvedenih odpadkov resnično minimalna. Tudi za tiste odpadke, ki so neizogibni, pa poskušajo na kmetiji poiskati možnosti alternativne uporabe oziroma reciklaže. Neobnovljivi viri energije so nadomeščeni z obnovljivimi, s čimer želijo na kmetiji dokazati, da je pridelava večjih količin hrane možna brez ekscesnega obremenjevanja narave. Dodatna prednost sistema, ki so ga razvili, je možnost popolnega nadzora nad najrazličnejšimi dejavniki, ki vplivajo na rast rastlin. Tako lahko precej natančno predvidijo, koliko pridelka jim bo uspelo pridelati in kakšni bodo stroški pridelave, kar preprečuje večja odstopanja pri končni ceni.

Cena paradižnika – skupna količina pridelanega paradižnika je trenutno 17 ton na leto – naj bi ostala tako nespremenjena vsaj 10 let. Začetni strošek vzpostavitve kmetije je bil sicer vse prej kot nizek. Šlo je namreč za investicijo, vredno kar 200 milijonov dolarjev. Vendar so na kmetiji Sundrop prepričani, da je bila investicija vsekakor smiselna – med drugim tudi zaradi dejstva, da se jim ne bo treba pri oskrbi z energijo nikoli zanašati na fosilna goriva.

Bivališča iz blata s pomočjo največjega 3D-tiskalnika na svetu

Karmen Jordan
-
0
Bivališča iz blata s pomočjo največjega 3D-tiskalnika na svetu

Možnosti, ki jih ponuja 3D-tiskanje, so resnično osupljive. Gre za tehnologijo, ki je že precej razširjena v medicini, vedno pogosteje pa se uporablja tudi v gradbeništvu. Ena najuspešnejših organizacij, ki se ukvarjajo s tovrstnimi rešitvami, je italijanska družba WASP (The World’s Advanced Savings Project), kjer so združili 3D-tiskanje in princip uporabe lokalnih materialov. Rezultat so bivališča, izdelana iz blata oziroma iz zemlje in gline, ki so okolju in denarnici prijazna rešitev …

Izbira lokalnih materialov omogoča trajnostno in cenovno ugodno gradnjo

Nezadostno število ustreznih bivališč je že danes velika težava, in to praktično po vsem svetu. Če upoštevamo napovedi, povezane s povečevanjem prebivalstva, pa je mogoče pričakovati, da bo postajala ta težava postopoma le še bolj izrazita. Seveda pa obstajajo načini, kako se izogniti tovrstnim črnim scenarijem. Eden izmed njih je osredotočanje na materiale, ki so na voljo v določenem okolju, kar omogoča cenovno ugodno in ekološko gradnjo. Prav to je tudi eden glavnih ciljev organizacije WASP, ki združuje različne strokovnjake s področja gradbeništva. Za izdelavo uvodoma opisanih bivališč so uporabili največji 3D-tiskalnik na svetu, imenovan Crane Wasp. Eden izmed bivalnih objektov, ki so ga izdelali s pomočjo tega tiskalnika, je tudi mini hiška Gaia …

Tecla 3D printer hisa WASP img3

Posnemanje rešitev, ki jih lahko opazujemo v naravi

Uporaba zemlje pri gradnji bivališč seveda ni nov izum. Gre za prakso, ki je stara več tisočletij. Vendar pa lahko danes to prakso nadgradimo z uporabo najsodobnejše tehnologije. Hiše iz blata, ustvarjene s pomočjo 3D-tiskalnika Crane Wasp, so zasnovane v skladu s t. i. biomimikrijo oziroma biomimetiko. Gre torej za princip posnemanja rešitev, ki že obstajajo v naravi. Tiskalnik Crane Wasp je bil razvit posebej za izdelavo nadpovprečno velikih struktur iz materialov, ki jih je mogoče najti v neposredni okolici gradbišča.

V podjetju WASP tako govorijo o »ničkilometrski arhitekturi«, kar pomeni, da uporabljenim materialom ni treba prepotovati dolge poti, da dosežejo končni cilj. Montaža in demontaža tiskalnika sta zelo preprosti, po potrebi – če gre za večji projekt – pa je možna tudi modularna nadgradnja 3D-tiskalnika, ki lahko tako delo opravi hitreje in uspešneje. Območje gradbišča je zato inimalne velikosti, saj se lahko s tem principom izognemo uporabi prevelikih naprav. Osebe, ki nadzorujejo delovanje tiskalnika na samem gradbišču, lahko napravo hitro prilagodijo trenutnim potrebam oziroma fazi projekta.

Tecla 3D 3D printer hisa WASP img2

Načrtovana samooskrbna »ekološka vasica« v Italiji

Omenjena mini hiška Gaia je bila »natisnjena« zgolj v 10 dneh. Uporabljeni so bili pretežno lokalni materiali, poleg zemlje še riževa slama in riževe luščine, cena dodatnih materialov, ki so bili potrebni, pa je bila le nekaj več kot 1000 dolarjev. Podjetje WASP, ki velja za pionirsko podjetje, ko gre za gradnjo bivališč iz blata s pomočjo 3D-tiskalnikov, se je pri tem projektu povezalo z organizacijo Rice House, ki si prizadeva za uporabo »odpadkov«, ki nastajajo pri pridelavi riža.

Odločitev podjetja WASP, da se pri izdelavi bivališč osredotoči predvsem na blato oziroma zemljo, je povezana s tem, da gre za material, ki ga je mogoče najti praktično povsod. Če ga nato kombiniramo z drugimi lokalno dostopnimi materiali, dobimo trajnostno bivališče, stroški postavitve pa so lahko izjemno nizki. Eden izmed glavnih projektov, s katerimi se trenutno ukvarjajo v podjetju WASP, je sicer vasica na območju Masse Lombarde, ki jo bodo sestavljala izključno bivališča, izdelana s tiskalnikom Crane Wasp.

Šlo bo za ekološko, samooskrbno vasico, utemeljeno na principih krožne ekonomije. Prebivalci bodo tako hrano za svoje potrebe pridelovali sami, hkrati pa bodo izdelovali tudi pohištvo, orodja in druge predmete, ki jih bodo potrebovali, in sicer s pomočjo manjših 3D-tiskalnikov.

1...399400401...1.124Stran 400 od 1.124