Ste vedeli, da naj bi obstajalo kar približno 40.000 vrst oziroma podvrst riža? Čeprav ob obisku povprečne trgovine seveda ne boste imeli toliko izbire, je danes vendarle na voljo precej več vrst riža kot v preteklosti. V osnovi jih lahko razdelimo v pet večjih skupin. Tako poznamo beli, rjavi, črni, rdeči in divji riž. Katero izmed teh vrst je torej najbolj pametno izbrati oziroma kaj so posebnosti posameznih vrst riža? Predvsem pa: je beli riž zares problematičen za zdravje?
Beli riž
Daleč najbolj znan in razširjen je seveda beli riž. Gre za predelano oziroma rafinirano obliko, saj so zrna oluščena. Z odstranitvijo lupine in drugih zunanjih delov se seveda spremeni tudi hranilna sestava. Bistveno je predvsem to, da ima beli riž posledično precej malo vlaknin, hkrati pa se zmanjša tudi vsebnost različnih vitaminov in mineralov. Z luščenjem je med drugim odstranjen tudi dobršen del vitaminov iz skupine B. Ponekod sicer poznajo tudi »obogateno« različico belega riža. To pomeni, da so rižu naknadno dodani B-vitamini, ki so bili pred tem odstranjeni.
Postopek pridobivanja belega riža torej povzroči, da se izgubi precej hranil, ki so koristna za zdravje. Hkrati pa je uživanje belega, oluščenega riža povezano s hitrejšim dvigom ravni sladkorja v krvi. A vse to še ne pomeni, da se morate belemu rižu povsem odpovedati. Pomembno je predvsem to, s čim ga kombinirate. Če ga uživate skupaj z živili, ki vsebujejo zelo malo vlaknin in esencialnih hranil, to zagotovo ni najboljša kombinacija, še posebej ne za sladkorne bolnike. Po drugi strani pa uživanje belega riža ni problematično, če ga jeste skupaj z zelenjavo ter kakovostnim virom zdravih maščob in beljakovin.
Rjavi riž
Rjavi riž je nepredelana oziroma neoluščena oblika belega riža (odstranjena je zgolj tanka zunanja plast). Pri primerjavi makrohranilne vrednosti rjavega in belega riža ne opazimo večjih razlik, seveda pa so razlike precejšnje, če primerjamo mikrohranilno sestavo. Rjavi riž je namreč med drugim dober vir niacina, magnezija, mangana, fosforja in selena, česar ni mogoče trditi za beli riž. Hkrati pa vsebuje rjavi riž tudi bistveno več vlaknin. Tudi če ga uživate samostojno oziroma brez drugih z vlakninami bogatih živil, tako ne bo nevarnosti za prehitro povečanje količine glukoze v krvi.
Črni in rdeči riž
Črni riž dolguje svojo barvo antocianinom. Gre za flavonoide in naravne pigmente, ki jih najdemo tudi v živilih, kot so borovnice in jajčevci. Antocianini veljajo za odlične antioksidante, torej snovi, ki se bojujejo proti škodljivim prostim radikalom v našem telesu. S tem se zmanjša nevarnost za oksidativni stres, ki je povezan s številnimi kroničnimi boleznimi. Tako so prav antocianini eden glavnih razlogov za pozitivne učinke črnega riža na zdravje. Podobno pa velja tudi za rdeči riž. Tudi v njem lahko namreč najdemo antocianine, le da gre za nekoliko manjšo količino. Hkrati pa obe vrsti riža druži zanimiv, rahlo oreščkast okus.
Divji riž
Hranilna sestava divjega riža je precej podobna hranilni sestavi rjavega, neoluščenega riža. Tudi divji riž je denimo dober vir magnezija in fosforja, obenem pa vsebuje tudi nemalo cinka, ki je med drugim zelo pomemben za močan imunski sistem. Z rdečim in črnim rižem pa ga druži precej poseben, bogat okus, ki nekoliko spominja na oreščke. Čeprav ga lahko seveda uporabite tudi kot prilogo različnim jedem, je lahko divji riž brez večjih težav tudi glavna zvezda obroka. Za kuhanje boste sicer porabili malce več časa, kot če bi na primer pripravljali beli riž, vendar se trud vsekakor izplača.