Kako je napredovala slikovna diagnostika

Od leta 1895, ko je žarke X odkril nemški fizik W. C. Röntgen je slikovna diagnostika zelo napredovala in poleg rentgenskih žarkov danes uporablja tudi druge vire valovanj, preiskave kombinirajo s kontrastnimi sredstvi, slikovno gradivo obdelajo z digitalnimi tehnikami, uporabljajo pa jih tudi za izvedbo različnih posegov, ki nadomestijo nekatere klasične operacije. Vendar pa ni vsaka preiskava primerna za ugotavljanje vseh bolezenskih sprememb in vse ne prikažejo naše notranjosti enako natančno.

RTG (Rentgensko slikanje)

RTG (Rentgensko slikanje)

Rentgensko slikanje je še vedno najpogostejša slikovna diagnostična metoda pri odkrivanju bolezni v pljučih, za akutna in degenerativna stanja na kosteh in sklepih ter poapnelost žil. 

Rentgenski aparat odda snop žarkov, ki prehajajo skozi telo in padejo na detektor. Pri tem se žarki oslabijo na različnih tkivih in organih, kar je osnova za kontrastnosti dobljene dvodimenzionalne slike. Po izklopu napetosti sevanje preneha.

Vendar se rentgenskemu slikanju ni dobro prepogosto izpostavljati, saj spodnja meja za varno dozo ionizirajočega sevanja ne obstaja. Najobčutljivejše na sevanje so celice kostnega mozga: bele krvničke (levkociti) in mezgovne celice (limfociti). Očutljive so tudi spolne celice, celice vrhnje plasti kože in sluznice prebavil ter ščitnica.

Večje doze žarkov uporabljajo za slikanje hrbtenice in trebuha, manjše pa za posamezne slike kosti, pljuč in zob.

Rentgensko slikanje uporabljajo tudi kot presejalno metodo za odkrivanje raka dojk (mamografija) pri ženskah med 50 in 69 letom. Dobro so pregledne dojke z veliko maščobnega tkiva. Pri dojkah z veliko žleznega tkiva pa lahko ostanejo nekatere spremembe prikrite. Sliko pregledajo ločeno trije radiologi in če ni dovolj jasno za kakšno spremembo gre, se odločijo za dodatne preiskave.

CT (Računalniška tomografija)

CT (Računalniška tomografija)

Ta metoda je podobna rentgenskemu slikanju, le da se rentgenska cev in vrsta detektorjev vrtijo v ohišju okrog bolnika in pri tem naredijo več tisoč natančnih posnetkov. Tako v nekaj sekundah nastane množica podatkov, ki omogočajo nastanek trodimenzionalnih slik v višji ločljivosti od klasičnih rentgenskih posnetkov.

Omejitev CT preiskave je, da je razlika v gostoti določenih tkiv, npr. trebušnih organov, relativno nizka. Zato računalniško tomografijo pogosto kombinirajo s kontrastnim sredstvom, ki ga bolniku vbrizgajo v žilo, da dosežejo večje razlike v gostoti tkiv, pojasni Nathan Jenko, dr. med., spec radiolog iz Kraljeve ortopedske bolnišnice v Birminghamu.

Računalniška tomografija se veliko uporablja pri diagnostiki mnogih mišičnih in kostnih bolezni, pri spremljanju napredovanja in uspešnosti zdravljenja rakavih bolezni. Velika prednost preiskave je, da natančno prikaže mesto tumorja in njegovo razširjenost v druge organe. Glavna pomanjkljivost pa je ionizirajoče sevanje, ki je precej večje kot pri rentgenskem slikanju.

PET/CT (Pozitronska emisijska tomografija)

PET/CT (Pozitronska emisijska tomografija)

Najpogosteje se uporablja za prikaz obsega in lokacije rakavih tvorb v organih in mehkih tkivih. Pri tem uporabijo različna sredstva, npr. izotop 18F-fluoro-deoxy-glukoza, ki ga bolnik popije in se potem kopiči v metabolno aktivnih tkivih. Rakave celice namreč porabijo več glukoze kot zdrave celice, zato se v telo vnese radioaktivna snov, ki je vezana na glukozo. S slikanjem se nato prikaže poraba glukoze v organih in tkivih ter katere celice in tvorbe so zdrave in katere so rakave. Na tak način ocenjujejo tudi učinkovitosti zdravljenja.

Poleg iskanja rakavih sprememb se PET/CT lahko uporablja tudi za ugotavljanje vnetnih žarišč in v nevrologiji za opredeljevanje nekaterih vrst demence, pojasni radiolog Nathan Jenko in dodaja, da

PET/CT predstavlja v radiologiji največjo obremenitev telesa z ionizirajočim sevanjem. Trenutne doze so okoli 8-16 mSv, kar je priblizno kot 3-5 letno sevanje iz naravnega okolja ali pa 10-20 poletov do Avstralije.

MR (Magnetna resonanca)

MR (Magnetna resonanca)

Z računalniško tomografijo se dobro vidijo kosti, vendar pa se hrustanci, meniskusi, tetive in vezi vidijo veliko bolje z magnetno resonanco, ki nudi večjo kontrastno ločljivost med mehkimi tkivi. Trodimenzionalni posnetek pri magnetni resonanci je jasen in natančen ter razlikuje med mišicami, vodo in maščobo.

MR temelji na resonanci vodikovih ionov v močnem magnetnem polju. S pomočjo radijskih valov in računalniške tehnologije zelo dobro pokaže možgane, hrbtenjačo, mišice, srce, žile in organe v trebušni votlini. Ugotavljajo okvare krvnih žil, posledice možganske kapi, vidna so žarišča pri multipli sklerozi, možganski ali hrbtenjačni tumorji in poškodbe, pretok krvi v venah in arterijah, dobro vidne so tudi medvretenčne ploščice. 

Magnetna resonanca velja za varno preiskavo, vendar se odsvetuje nosečnicam v prvem trimesečju, če ni nujna.

UZ (Ultrazvok)

UZ (Ultrazvok)

Ultrazvok omogoča živo sliko, kar pomeni da lahko spremljajo pretoke, utripanje srca in peristaltiko črevesja. Posebne sonde v aparatu oddajajo ultrazvočne valove, ki se različno odbijajo od posameznih snovi v telesu, kar naprava pretvori v sliko.

Najpogostejši je UZ trebuha, kjer pregledajo jetra, vranico, žolčnik, žolčevode, trebušno slinavko, ledvici, mehur, prostato, krvne žile v trebuhu (predvsem abdominalno aorto), jajčnike in maternico pa z vaginalnim UZ. Veliko se ultrazvok uporablja za pregled vratnih žil, arterij in ven, sklepov, ščitnice in dojk.

Namen preiskave je ugotavljanje prirojenih anomalij in bolezenskih sprememb organov ter njihove lege, velikosti in strukture.

Obstajajo različne vrste ultrazvočnih preiskav; različne sonde, frekvence in hitrosti valovanja.

Glede na to, da se pri preiskavi energija pretvarja v toploto, kar povzroči gretje tkiva, imajo ultrazvočne naprave omejtive glede uporabe moči pri preiskovanju ploda pri nosečnicah. Starejši kot je plod, manjše je tveganje, pojasni radiolog Jenko in dodaja, da je s sodobnimi ultrazvočnimi napravami slikanje povsem brez tveganja in je to varna preiskovalna metoda.

Ultrazvok ima zelo natančno resolucijo, vendar pa le-ta upada, če želijo slikati strukture, ki so bolj oddaljene od sonde oz. bolj globoko v telesu. Slabo preglednost trebušnih organov povzroča tudi debelost ali plini in zrak v črevesju.

Z ultrazvokom v realnem času spremljajo premike igle pri injekcijah v sklepe in med biopsijo.

Usmerjeni UZ uporabljajo tudi pri razbijanju ledvičnih kamnov in zdravljenju sive mrene.

Glede na to, da pri UZ ni slike, tako kot pri RTG, CT in MR, ki jo zdravnik vzame v roke in pogleda, je rezultat precej odvisen od tistega, ki ultrazvočno preiskavo opravi. Če se nečesa ne vidi, to še ne pomeni, da tam tudi zares nič ni.

Sicer pa za vse preiskave velja, da varnost ni odvisna le od naprav, temveč tudi od znanja in izkušenj preiskovalca ter odločitve katera preiskava je v danem trenutku najprimernejša in smiselna glede na koristi in tveganja.

Ta astrološka znamenja veljajo za najbolj lena

0

Kot se zdi, nekaterim ljudem delavnost ni bila položena v zibko. Če hočejo biti produktivni, morajo zbrati ogromno volje, saj so po naravi nagnjeni k lenobi. Uživanje in počitek jim pomenita ogromno, zato večino nalog opravijo precej površno. Ti ljudje se običajno ne dojemajo kot lene, ampak kot iznajdljive. Trdno so prepričani, da bi morali vsi slediti reku, da ne živimo zato, da delamo, ampak delamo zato, da lahko živimo oziroma uživamo v življenju. Vendar pa jih drugi pogosto dojemajo kot precej lene. Preverite, pri katerih astroloških znamenjih so opisane lastnosti posebno pogoste.

Bik

Biki veljajo za največje hedoniste oziroma uživače med astrološkimi znamenji. Veliko jim pomenijo čutni užitki, posebno dobra hrana. Za užitek si vedno vzamejo čas, tudi ko jih preganjajo roki in bi se večina ljudi zlomila pod pritiskom. Biki so po drugi strani prepričani, da se počasi daleč pride. Zavedajo so, da si morajo najprej napolniti baterije, sicer bodo težko produktivni. Njihove bližnje ta lastnost bikov pogosto spravlja ob živce. Težko namreč razumejo, kako so lahko biki tako sproščeni tudi v najbolj stresnih okoliščinah. Čeprav biki na koncu praviloma poskrbijo za svoje obveznosti, jih drugi pogosto vidijo kot lene posameznike, ki mislijo izključno na svoj užitek.

Dvojčka

Dvojčkom precej bolj kot praksa leži teorija. Dolgo lahko razpredajo o svojih načrtih, zato lahko dobite občutek, da gre za zelo delovne, prizadevne ljudi, toda postopoma začnete spoznavati, da se načrti dvojčkov redko udejanjijo. Nezmožnost preiti od besed k dejanjem je pri dvojčkih nemalokrat povezana prav z njihovo komunikativnostjo. Ko drugim pripovedujejo o svojih načrtih, jih preplavi občutek zadovoljstva, podoben tistemu, ki nas preplavi, ko nekaj dosežemo. Tako dvojčki niti ne čutijo potrebe, da bi teorijo spremenili kot prakso, saj so že dobili svojo dozo hormonov zadovoljstva. Praviloma so precej bolj produktivni, če jim uspe podrobnosti, povezane s svojimi cilji, zadržati zase. Tako lahko ohranijo motivacijo in se lotijo dela.

Strelec

Strelci so veliki ljubitelji potovanj in adrenalinskih doživetij. Delo dojemajo kot nujno zlo: tudi če delo ni pretirano naporno in/ali dolgočasno, strelci precej trpijo, saj jih vsakodnevna rutina zelo omejuje. Gre za svobodomiselne ljudi, ki uživajo v spontanosti. Če postane njihovo življenje pretirano predvidljivo in zapolnjeno z delovnimi obveznostmi, se strelci počutijo kot ptica v kletki. Tako živijo za dopuste, saj je to edini čas v letu, ko imajo občutek, da so zares svobodni – če imajo seveda to nesrečo, da so v klasičnem delovnem razmerju. Med strelci lahko namreč najdemo nadpovprečno veliko ljudi, ki se odločijo za svobodne poklice oziroma za podjetniško pot . Če upoštevamo lastnosti, ki prevladujejo pri predstavnikih tega astrološkega znamenja, to ni posebno presenetljivo. Ker se na vso moč otepajo klasičnega 8-urnega delovnika, lahko drugi strelce dojemajo kot lene, vendar pa jih v resnici precej bolje opišeta besedi iznajdljivost in kreativnost.

Ribi

Vedno malce zasanjane ribe nikakor ne spadajo med najbolj pragmatična znamenja. Večino časa preživijo v svojem svetu. Tudi pri drugih ljudeh cenijo predvsem kreativnost in čustveno inteligentnost, pri čemer ne posvečajo pretirane pozornosti njihovim delovnim navadam. Nekatere ribe imajo to srečo, da lahko svojo kreativnost in emocionalno inteligentnost dobro unovčijo. Tako ne potrebujejo delavnosti v klasičnem pomenu besede. Spet druge pa se zaradi pomanjkanja delovnih navad precej težje znajdejo v svetu – posebno če nimajo podpore bližnjih. Težko sprejmejo obveznosti, ki jih prinaša odraslost. Če je le mogoče, poskušajo ukvarjanje z banalnimi vsakdanjimi nalogami preložiti na druge. Posledično so ribe pogosto obtožene lenobe in izkoriščanja drugih.

V EU nov dogovor o zaostritvi omejitev uvoza ukrajinskih kmetijskih proizvodov

Bruselj, 9. aprila – Države članice EU in evropski poslanci so v ponedeljek dosegli nov dogovor o zaostritvi omejitev uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov iz Ukrajine. Dogovorili so se sicer že marca, a so takratni dogovor članice zavrnile. Zdaj so podaljšali obdobje za izračun zgornje meje za brezcarinski uvoz ukrajinskega blaga.

Z dogovorom sta Svet EU in Evropski parlament brezcarinski uvoz za ukrajinske kmetijske proizvode, ki ga je EU uvedla spričo ruske agresije na Ukrajino pred dvema letoma, podaljšala do 5. junija 2025. Ob tem dogovor predvideva omejitev uvoza perutnine, jajc, sladkorja, koruze, zdroba in medu na povprečne količine v obdobju od sredine leta 2021 do konca leta 2023, so sporočili s Sveta EU.

Po navedbah diplomatov se bodo ukrajinski prihodki od izvoza kmetijskih proizvodov v EU zaradi tega zmanjšali za okoli 240 milijonov evrov glede na leto 2023, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poslanci in članice so sicer dogovor o podaljšanju brezcarinskega uvoza iz Ukrajine dosegli že 20. marca, a so ga države, predvsem zaradi nasprotovanja Francije in Poljske, zavrnile. Članice so se nato že konec marca med seboj dogovorile o podaljšanju zgoraj omenjenega referenčnega obdobja, zdaj pa so o tem dogovor sklenile še s parlamentom.

Ponedeljkov dogovor so predstavniki držav članic že potrdili, za danes pa je predvideno še glasovanje na pristojnem odboru Evropskega parlamenta. Parlament naj bi o podaljšanju veljavnosti uredbe odločal konec meseca na svojem zadnjem plenarnem zasedanju v tem mandatu, dokončno zeleno luč pa bo moral nato podati še Svet EU.

Kompromis med drugim predstavlja odgovor na nezadovoljstvo kmetov v Evropi. Predvsem poljski kmetje, ki trdijo, da jim Ukrajinci predstavljajo nelojalno konkurenco, so v zadnjem času večkrat protestno zaprli ceste proti Ukrajini in nekajkrat celo protestno razsuli ukrajinsko žito.

Kokosovo olje malce drugače: Za kaj vse ga lahko uporabimo?

Kokosovo olje je ena izmed tistih naravnih sestavin, ki jo lahko brez pomisleka uvrstimo v sam vrh, ko govorimo o hranljivosti in vsestranskosti. Poleg tega še čudovito diši in je izredno učinkovito. Zato bi ga bilo škoda uporabljati samo pri kuhanju naših najljubših jedi. Z njim se lahko razvajamo tudi drugače. Kako, nam je zaupala strokovnjakinja Tanja Turnšek.

Nega telesa

Kokosovo olje kožo izdatno navlaži in nahrani ter jo ohranja gladko in mehko. Posebej primerno je za suho kožo in dobrodošlo pri številnih kožnih težavah, kot so razni izpuščaji, dermatitis in luskavica. Bogato je z vitamini A, B in E, kar kožo dodatno obvaruje pred prezgodnjim staranjem. Kljub morebitnim pomislekom, da bomo zaradi olja po svetu hodili svetleči in mastni, ta na koži ne pušča nikakršnega mastnega filma, saj se hitro vpije v kožo.Pri uporabi kokosovega olja za nego kože na obrazu bodimo previdni le v primeru, če je naša koža mastna in nagnjena k nečistočam. Kokosovo olje je namreč lahko komedogeno, zato se tistim, ki imajo težave z mozolji in mašenjem por, svetuje dodatna previdnost pri uporabi. Ne spodbuja pa le obnove kože, odlično vpliva tudi na rast in lesk las, z njim se bomo lahko poslovili celo od prhljaja.

Čiščenje doma

Kokosovo olje ima odlične protiglivične in antibakterijske lastnosti, zato je dobrodošlo tudi pri čiščenju našega doma. Vse kar potrebujemo, je krpa iz mikrovlaken in kokosovo olje. Odlično se obnese pri loščenju lesenih in kromiranih površin ter pri odstranjevanju madežev. Uporabimo ga lahko praktično povsod – v kuhinji, kopalnici, pri čiščenju celotnega doma. Kokosovo olje je v tekočem agregatnem stanju, kadar doseže temperaturo vsaj 25 stopinj Celzija, pri nižjih temperaturah se začne strjevati. Izberimo vedno hladno stiskano in ekološko pridelano olje.

Odlična lastnost je tudi ta, da ima zelo dolg rok uporabe, tudi nekaj let, zato bo pri odličnih receptih, ki nam jih je zaupala strokovnjakinja Tanja Turnšek, verjetno prej pošlo kot poteklo. Tanja Turnšek je specializantka funkcionalne medicine. S tem pristopom pomaga posameznikom odkriti vzroke kroničnih bolezni in jih uči, kako z zdravo prehrano in načinom življenja zaživeti še bolj zdravo. Njeni recepti in nasveti naj bodo zato korak bližje k zadovoljnejšemu in bolj zdravemu načinu življenja.

Dezodorant iz kokosovega olja

Dezodorant iz kokosovega olja

Sestavine:

  • ½ skodelice kokosovega olja (hladno stiskano, ekstra deviško, nebeljeno, nerafinirano, ekološko)
  • ½ skodelice sode bikarbone (fino mlete, brez aluminija, brez GSO)
  • nekaj kapljic naravnega, ekološkega eteričnega olja po izbiri (priporočilo za vonje: ženski vonji – sivka, limona, meta, žajbelj; moški vonji – cipresa, rožmarin, meta, bergamotka)
  • prazen steklen kozarček/roll-on

Priprava:

V steklenem kozarcu, nad vodno kopeljo, raztopimo kokosovo olje. Temu dodamo sodo bikarbono in eterično olje ali mešanico več različnih olj (lahko pa eterično olje tudi izpustite). Tekočino prelijemo v roll-on stekleničko ali v majhen stekleni kozarček.

Nasveti:

  • Če dodamo eterično olje čajevca, je to eno učinkovitejših olj, ki naravno prepreči življenje in razmnoževanje bakterij pod pazduho – kar povzroča neprijeten vonj. Pred nakupom preverimo, če nam je vonj eteričnega olja všeč.
  • Fino mleto sodo bikarbono kupimo brez aluminija. Če je pregroba, jo zmeljemo v kavnem mlinčku.
  • Če sode bikarbone na koži ne prenašamo in nam draži kožo, lahko naredimo razmerje z manj sode bikarbone in več kokosovega olja.
  • Občutljivost kože vsakega posameznika je drugačna, zato prilagodimo recept svojim potrebam. Lahko pa namesto sode bikarbone uporabimo tudi marantino moko, ki je zdrobljena korenina trstikaste marante, tropske rastline, z angleškim imenom Arrowroot.
  • Na dan britja tak dezodorant draži kožo, zato ga tisti dan, ko se brijemo, ne uporabljajmo na tem mestu. Nanesemo le kokosovo olje, včasih pa tudi kakšno kapljico eteričnega olja, npr. čajevca, sivke.
  • Kokosovega olja ne segrevamo v mikrovalovni pečici, saj tako uničimo vse zdravilne sestavine. Zaradi gretja v mikrovalovni pečici lahko dobimo tudi izpuščaje, saj mikrovalovna pečica spremeni molekulsko strukturo hrane v zdravju škodljivo strukturo. Kokosovo olje stopimo v kozarčku, ki ga postavimo v toplo vodo.
  • Dezodorant na oblekah ne pušča madežev. Za dobro delovanje je dovolj nanos v velikosti grahovega zrna.
  • Enkrat ali dvakrat tedensko lahko mešanico za dezodorant uporabimo tudi namesto zobne paste za odstranjevanje obarvanosti zob, kot preventivo proti bakterijam, glivicam na dlesnih in zobeh ter v ustni votlini.
Zobna pasta s kokosovim oljem

Zobna pasta iz kokosovega olja

Sestavine:

  • 2 žlici kokosovega olja
  • 1–2 žlici gline za uživanje (zelo fino mlete) ali
  • 1–2 žlici oglja za odstranjevanje madežev in beljenje zob
  • 1 kapsula probiotikov (takih, ki jih ni potrebno hraniti v hladilniku)
  • 1 kapsula FOS (fruktooligosaharidov) ali drugega prebiotika inulinskega tipa
  • do 1/2 žlice ksilitola v prahu (neobvezno)
  • do 10 kapljic eteričnega olja poprove mete ali drugega eteričnega olja za oralno rabo
  • majhen kozarec

Priprava:

Kozarec s kokosovim oljem postavimo v posodo z vročo vodo, da se olje utekočini. Vse sestavine stresemo v kozarec. Kapsule probiotika odpremo in prašek stresemo v posodo. Nato temeljito premešamo. Pasta bo tekoča, vendar se bo strdila, ko se bo ohladila. Tekočino nalijemo v majhen steklen kozarec s pokrovom in shranimo pri sobni temperaturi.

»Mešanica kokosovega olja, gline v prahu, probiotikov in prebiotikov tvori temelj tega recepta domače probiotične zobne paste. Prašek iz gline je v kozarcu videti bledo siv, vendar postane intenzivneje rjavkasto siv, ko ga pomešamo s kokosovim oljem. To je normalno. Naša probiotična zobna pasta ne bo zmagala na lepotnih tekmovanjih, a naši ustni votlini bo všeč. Če bomo pasto naredili iz oglja, bo črne barve. Oglje dobro veže toksine in pomaga beliti zobe. Ker sta glina in oglje rahlo abrazivna, ju v obliki zobne paste ni priporočljivo uporabljati vsak dan. Priporočam, da naredite manjšo količino pogosteje, da bo vaša pasta vedno sveža. Shranjujemo pri sobni temperaturi,« svetuje Tanja Turnšek.

Nasveti:

  • Če dodamo več gline, pasta ostane trdnejša v toplem vremenu; če dodamo manj gline, postane manj čvrsta, kar olajša točenje pozimi, če je naša hiša hladna.
  • Probiotiki so žive koristne bakterije. Za ta recept izberemo tistega, ki ga lahko hranimo pri sobni temperaturi.
  • Prebiotiki so spojine naravnih vlaken, ki povečujejo aktivnost probiotičnih bakterij.
  • Glina ima dober okus, blag in glinast. Ni neprijeten, vendar z dodajanjem ksilitola postane pasta slajša, kar se otrokom zdi bolj sprejemljivo.
  • Eterična olja prijetnega okusa pomagajo narediti pasto okusnejšo in pustijo prijeten okus.

Uporaba probiotične domače zobne paste:

»Z majhno žličko ali nožem nanesemo približno ½ čajne žličke probiotične zobne paste na svojo ščetko (tudi stiskanje ščetke v pasto deluje, vendar se prepričajmo, da ima vsaka oseba v družini svoj kozarec, če to storite). Dobro si umijmo zobe in vse druge površine v ustih, vključno z jezikom. Pasta se bo v ustih skoraj takoj utekočinila, zato nam vode ni potrebno dodajati. Ko končamo s ščetkanjem, sperimo in tekočino potisnimo skozi reže med zobmi. To pomaga spraviti probiotike v vse kotičke, ki jih naša ščetka ne more doseči. Preostanek izpljunemo in speremo z vodo,« natančno opiše Tanja Turnšek.

Razstrupljevalna kopel s kokosovim oljem

Dobra kopel za razstrupljanje je odličen način za odstranjevanje toksinov, hkrati pa telesu in umu omogočimo, da se sprostita.

Sestavine:

  • kad s toplo vodo
  • 300 g Epsom soli (magnezijev sulfat)
  • ½ skodelice kokosovega olja
  • eterično olje po izbiri

Priprava:

Preprosto razstrupljevalno kopel s kokosovim oljem si naredimo tako, da damo v vročo vodo 300 g  Epsom soli, ki je odlična za razstrupljanje, ter ½ skodelice kokosovega olja. Za dodatne koristi aromaterapije vključimo še nekaj kapljic naših najljubših eteričnih olj.

Mazilo iz kokosovega olja

Maslo za telo s kokosovim oljem

Običajna masla za telo in losjoni so lahko polni kemikalij in škodljivih sintetičnih dišav. Namesto teh poskusimo narediti maslo za telo kar sami doma. Je enostavno za izdelavo, cenovno ugodno in odlično za našo kožo.

»Za kožo nobeno olje ne deluje bolje kot kokosovo. Poleg vlažilnih lastnosti je polno dobrih maščob, ki nam zagotavljajo energijo. Izjemno vlažilno je karitejevo maslo, hladno stiskano, ekstra deviško, ekološko, naravno iz karitejevega drevesa. Ko se nanese na kožo, zagotavlja takojšnjo mehkobo in gladkost. Za kožo je dobro tudi jojobino olje. Naravna vlažilna krema, ki lahko odstrani tudi odvečno maščobo in tako ohranja uravnoteženo raven maščobe v koži. Zato je močno naravno zdravilo za ekceme in domače zdravilo za akne, poleg tega pa je zelo primerno za druga stanja suhe kože. Eterično olje po izbiri naj bo za dodatne koristi in prijeten vonj. Naravno ekološko eterično olje sivke in čajevca sta dve odlični izbiri,« je razložila Tanja Turnšek.

Sestavine:

  • ½ skodelice kokosovega olja
  • ½ skodelice karitejevega masla
  • ⅛ skodelice jojobinega olja
  • 20 kapljic eteričnega olja (olje sivke ali olje čajevca sta dobri izbiri)
  • srednje velik steklen kozarec

Priprava:

V stekleno posodo damo karitejevo maslo, kokosovo olje in jojobino olje, nato pa to skledo postavimo v ponev, napolnjeno z vodo. Pazimo, da voda ne pride v posodo. Nato kuhalno ploščo segrejemo na srednjo temperaturo in z ročno metlico ali mešalnikom mešamo olja, dokler se popolnoma ne stopijo. Stekleno posodo odstranimo s kuhalne plošče in pustimo 30 minut, da se ohladi. Dodamo eterična olja in ponovno premešamo. Ko je zmes homogena, posodo za eno uro postavimo v hladilnik oziroma dokler se ne strdi. Odstranimo iz hladilnika. Z ročnim mešalnikom stepimo olja, dokler niso stepana in puhasta. Na koncu samo še napolnimo steklen kozarec z mešanico stepenega masla za telo in shranimo pri sobni temperaturi. Uporabimo ga po tuširanju ali kopeli, ko je naša koža še vlažna.

Šampon s kokosovim oljem

Kokosovo olje je odlično tudi za lase. Učinkovit in naraven šampon s kokosovim oljem, s katerim bodo naši lasje mehki in zdravi. Ker so lasje vsake osebe drugačni, lahko prilagodimo nivo kokosovega olja glede na potrebe naših las. Za tanke lase lahko po potrebi zmanjšamo količino kokosovega olja na 1/4 skodelice, za debele, suhe ali kodraste lase pa bomo morda morali povečati to količino ali dodati nekaj kapljic avokadovega olja.

Sestavine:

  • 1 skodelica tekočega kastiljskega mila
  • 1/3 skodelice kokosovega mleka iz konzerve
  • 1/3 skodelice kokosovega olja
  • 50–60 kapljic najljubših eteričnih olj

Priprava:

Kokosovo olje in kokosovo mleko stopimo skupaj na zelo majhnem ognju, da ne poškodujemo nobene hranilne snovi. Nalijemo v steklenico s pokrovom in prelijemo s kastiljskim tekočim milom. Dobro pretresimo. Temu dodamo 50 kapljic najljubših naravnih ekoloških eteričnih olj in ponovno pretresemo. Ko se odločamo, katero eterično olje izbrati, Tanja Turnšek predlaga, da izbiramo med eteričnim oljem sivke, divje pomaranče, poprove mete, limonske trave, rožmarina in žajblja. Ti so odlična izbira za lase. Ta šampon ne bo tako gost kot komercialni šamponi, zato ga na lase nanesemo neposredno iz steklenice. Lase nato operemo in temeljito speremo.

Kokosovo olje za nego las

Maska za lase s kokosovim oljem

Maska za lase je narejena iz kokosovega olja in pomirjujočih eteričnih olj. Našim lasem doda sijaj in globinsko nego.

Sestavine:

  • 2 žlici kokosovega olja
  • ½ zrelega avokada
  • 1 žlica medu
  • 2 jajci
  • 5–10 kapljic ekološkega naravnega eteričnega olja rožmarina
  • 5–10 kapljic eteričnega olja sivke

Priprava:

Za pripravo maske v mešalniku zmešamo kokosovo olje in ½ zrelega avokada. Kokosovo olje lahko zmehčamo tudi nad vodno kopeljo in namesto mešalnika uporabimo metlico. Nato dodamo  jajci in med ter ponovno premešamo. Dodamo še 5–10 kapljic eteričnega olja rožmarina in 5–10 kapljic eteričnega olja sivke. Masko nanesemo na vlažne lase, tako da z njo prekrijemo vse lase, še posebej konice. Nato si na lase nadenemo kapo za prhanje in pustimo masko na laseh od 45 minut do ene ure. Masko po tem času speremo z naravnim šamponom in balzamom. Za najboljše rezultate to masko nanesemo na lase enkrat tedensko.

Balzam za lase iz kokosovega olja

To je popoln recept, ki ga uporabljamo v kombinaciji z naravnim šamponom s kokosovim oljem. Pomaga navlažiti lase, prepreči izgubo beljakovin in neguje ter izboljša poškodovane lase.

Sestavine:

  • 2/3 skodelice kokosovega olja
  • 1 žlica olja vitamina E
  • 1 žlica jojobinega olja
  • 10 kapljic vašega najljubšega eteričnega olja

Priprava:

Vse sestavine zmešamo v skledi z ročnim mešalnikom, dokler se dobro ne povežejo. To lahko traja nekaj minut, saj želimo dobiti gladek in kremast balzam. Pod tušem, po umivanju las s šamponom s kokosovim oljem, nanesemo čajno žličko ali dve in lase razčešemo. Balzam pustimo na laseh nekaj minut, da prodre v lase. Nato temeljito speremo.

Opomba: Če lase barvate, zlasti z rdečo barvo, jih lahko kokosovo olje pobledi. Pri večini tipov in barv las se to ne bo zgodilo.

Čiščenje s kokosovim oljem

Loščenje pohištva

Sestavine:

  • ½ žličke kokosovega olja
  • krpa iz mikrovlaken

Postopek:

Na krpo iz mikrovlaken enakomerno nanesemo pol žličke kokosovega olja in z njo pobrišemo pohištvo. Odstranili bomo prah, odtise rok in morebitne madeže na pohištvu. Povrhu vsega pa bomo pohištvo zaščitili in mu vrnili sijaj.

Odstranjevanje madežev

Sestavine:

  • žlica kokosovega olja
  • žlica sode bikarbone

Postopek: Žlico kokosovega olja utekočinimo v parni kopeli. Dobljeno tekočino zmešamo z žlico sode bikarbone, da dobimo lepo mazljivo pasto. To nanesemo na madež in pustimo, da deluje vsaj pol ure. Nato s krpo nežno podrgnemo in obrišemo s tkanine.

V Osilnici najbolj zgodaj doslej izmerili 30 stopinj Celzija

Ljubljana, 7. aprila – Agencija RS za okolje (Arso) je danes na merilni postaji v Osilnici izmerila 30 stopinj Celzija. “To je najzgodnejša tridesetica v zgodovini merjenj v Sloveniji,” so na omrežju X zapisali v Arsu.

V Osilnici so popoldan po navedbah Arsa namerili 30 stopinj Celzija, v Trbovljah pa 29,8 stopinje Celzija. Do sedaj so v državi 30 stopinj Celzija najbolj zgodaj izmerili 23. aprila 2018, dodaja portal 24ur.

Meteorolog Arsa Jure Cedilnik je za portal N1 povedal, da je pod vplivom toplega zraka najvišje temperature mogoče pričakovati na višje ležečih meteoroloških postajah, kot so Kredarica, Logarska dolina in Vogel, temperaturni rekordi pa bi lahko padli tudi po nižinah, predvsem na vzhodu in jugovzhodu.

Na Kredarici so danes izmerili 11,5 stopinje. Najvišja do sedaj izmerjena temperatura na Kredarici v prvi polovici aprila je bila leta 2012 pri 10,1 stopinje Celzija. V Logarski dolini so danes temperature dosegle 26,8 stopinje, prejšnji rekord je bil 25,6 stopinje, je povedal za N1.

Kava malce drugače: 7 odličnih kavnih nadomestkov

Ogromno ljudi po vsem svetu si težko predstavlja jutra brez skodelice kave. Zmerna količina kave ni nujno problematična oziroma je lahko celo koristna, na primer za zmanjševanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2. Za pozitivne učinke kave so koristni predvsem polifenoli, pomembna skupina antioksidantov. Zmerno uživanje kave je lahko koristno tudi za zbranost in hitrejše delovanje metabolizma. Seveda pa zaradi vsebnosti kofeina ni dobro, da s kavo pretiravate. Čezmeren vnos kofeina lahko povzroči težave, kot so nespečnost, razdražljivost, prebavne motnje, tresavica itn. Tako je priporočljivo, da kavo kombinirate z alternativnimi napitki, ki poskrbijo za podoben učinek in/ali okus, toda brez tveganja za nezaželene stranske učinke.

Cikorija

Cikorija

Eden od najbolj priljubljenih kavnih nadomestkov so nedvomno napitki iz cikorije oziroma iz praženih in zmletih korenin omenjene rastline. Okus napitkov iz cikorije je precej močan in podoben okusu kave, le da tovrstni napitki seveda ne vsebujejo kofeina. Cikorija je znana kot odličen vir inulina, topne vlaknine, ki poskrbi za boljšo prebavo in za bolj zdrav mikrobiom, saj spodbuja razmnoževanje koristnih bakterij, vključno z laktobacili in bifidobakterijami. Napitek iz cikorije pa lahko prispeva tudi k učinkovitejši presnovi maščob, saj spodbuja izločanje žolča.

Zlato mleko

Okus zlatega mleka je sicer precej drugačen od okusa kave, toda ker gre za zelo močan okus, lahko vendarle poteši vašo željo po kavi. Gre za tradicionalen ajurvedski napitek, ki lahko poskrbi za najrazličnejše pozitivne učinke na zdravje, predvsem zaradi izrazitega protivnetnega delovanja. Zlato mleko je v osnovi pripravljeno iz mleka, kurkume in črnega popra, pogosto pa so vključeni tudi dodatki, kot so cimet, ingver, muškatni orešček in vanilja.

Regratova kava

Zelo okusen napitek, katerega okus precej spominja na okus kave, je mogoče pripraviti tudi iz regratovih korenin. Napitek je lahko zelo koristen za jetra. V regratovih koreninah, ki se lahko uporabijo tudi za pripravo čaja, je namreč mogoče najti snovi, ki spodbujajo učinkovitejše razstrupljanje telesa, kar poskrbi za razbremenitev jeter.

Volčji bob nadomestek kave

Kava iz volčjega boba

Dober brezkofeinski nadomestek kave je lahko tudi kava, pripravljena iz praženih in mletih semen volčjega boba. Gre za izjemno aromatičen napitek polnega okusa, ki je zelo podoben okusu kave. Ker vsebuje esencialne maščobne kisline, ki so pomembne za naše zdravje, je napitek iz volčjega boba med drugim koristen za zmanjševanje tveganja za bolezni srca in ožilja.

Kava z dodatkom začimb ali medicinskih gob

Tudi ko si privoščite skodelico kave, je dobro, da ste pozorni na dodatke, ki jih uporabljate. Precej boljša izbira od dodatkov, kot je smetana, so različne začimbe, ki izboljšajo oziroma popestrijo okus kave, obenem pa poskrbijo za dodatne pozitivne učinke na zdravje. Odličen dodatek je denimo cimet, ki je še posebej koristen za uravnavanje krvnega sladkorja. Okus kave pa lahko denimo popestrite tudi z muškatnim oreščkom ali kardamomom. V zadnjih letih so postale zelo priljubljene tudi kavne mešanice z dodatkom različnih medicinskih gob, ki so med drugim zelo koristne za okrepitev imunskega sistema.

Matcha namesto kave

Matcha

Matcha je tradicionalni japonski napitek, ki je v osnovi zelo podoben zelenemu čaju, vendar pa se listi pred pripravo zmeljejo v prah, ki se nato vmeša v tekočino. To poskrbi za polnejši okus, obenem pa za dodatne zdravstvene koristi. Matcha vaše telo oskrbi z obiljem katehinov, ki ščitijo pred škodljivimi prostimi radikali.

Pesin sok

Tisto, kar druži pesin sok in kavo, je predvsem vpliv na našo raven energije. Po zaužitju obeh napitkov smo precej bolj energični, zato se lažje spopademo z različnimi izzivi. Vendar pa je učinek pesinega soka precej bolj enakomeren. Ni torej nevarnosti za hiter dvig in nato nagel padec ravni energije, saj pozitivni učinki niso odvisni od kofeina. Če kavo pijete predvsem zaradi lažjega premagovanja utrujenosti in ne toliko zaradi okusa, jo lahko torej poskusite vsaj občasno zamenjati s pesnim sokom.

Sajenje špargljev na vrtu za ljubitelje eko pridelave

Vsem ljubiteljem dobre in predvsem posebne hrane je špargelj dobro znana kulinarična dobrota. Vsi gurmani tudi vedo, koliko boljši je povsem svež, ravnokar odrezan poganjek kot tisti, ki je do nas potreboval lepo število kilometrov. Zaradi polpretekle zgodovine je špargelj še vedno za mnoge zapletena in nedosegljiva vrtnina, kar sploh ni res. Gre za trajnico, ki jo je dokaj preprosto pridelovati. Njegova največja težava so voluharji, ki ga res lahko uničijo v dveh ali treh zimah.

Špargelj pridelujemo iz sadik, a možna je tudi vzgoja iz semena

Nasad šparglja zasnujemo s sadikami. Treba pa je vedeti, da so kakovostne sadike nekoliko drugačne od tega, kar si predstavljate kot sadika. Namreč, dvo- do troletna sadika ni v lončku z zemljo, ampak je koreninski sistem, zato jih tudi ne najdete med klasičnimi sadikami, pogosto so zapakirane v vrečkah in skrite na kakšni polici, zato jih sploh ne opazimo.

Sadike lahko vzgojimo tudi sami, vendar je sadike bolje kupiti, saj boste tako sadili veliko bolj kakovostne sorte. Ker špargelj lahko režemo šele pet let po setvi, vidite, zakaj je bolj smiselno kupiti triletni koreninski sistem. Saj najdete v trgovinah tudi klasične sadike, a le redko so stare tri leta.

Šparglji na vrtu
Prvi dve leti po sajnju je špargelj precej nizek, ne prekriva zemlje, zato lahko med njim pridelujemo druge vrtnine, tudi okopavanje je nujno
nasad šparglja
Odrsael nasad šparglja je visok

Če želite sejati špargelj in imate seme, ga sejemo čim bolj zgodaj spomladi, še bolje pa ga je sejati jeseni in setev čez zimo pustiti na prostem. Pogosto namreč kali šele, ko je seme nekaj časa na hladnem. Zato kupite semensko vrečico čim prej in dajte seme za teden dni v zmrzovalno skrinjo. Seme pred setvijo namočimo za dan ali dva, lahko pa samo čez noč. Potem ga posejemo v lončke 3–5 cm premera nekje 1 cm globoko.

Vse skupaj damo na toplo. Ko pa rastline vzkalijo, setvenice prestavimo na prosto. Pridelali boste močnejši in bolj razvejan koreninski sistem. Vsekakor ostanejo sadike v lončku vsaj eno zimo. Pustim jih pa na prostem, lahko multiplošče naložite eno na drugo, saj čez zimo nadzemni del odpade oz. se posuši.

Priprava zemlje

Dobro je, če zemljo za sajenje pripravimo že jeseni. Šparglja ne sadimo na vrt, običajno najdemo zanj prostor nekje ob ograji, ki bo hkrati služila še za oporo. Rastline so poleti namreč visoke več kot 180 cm. Tam pa je navadno zelenica. Zato je bolje gredico, ki mora biti široka vsaj 1 meter, pripraviti v jeseni. Če imamo tam opravka s trajnimi pleveli, zelo nadležen je v nasadu šparglja slak, se jih znebimo pred sajenjem.

Tla globoko prekopljemo in obogatimo s hlevskim gnojem. Uporabimo ga lahko do 5 kg /m2, vendar ga zakopljemo v zemljo tako globoko, da v prvem letu korenine ne sežejo do njega. Je pa zelo priporočljivo pred tem narediti analizo zemlje in jo pognojiti v skladu z njo. Sadike sadimo, ko se zemlja ogreje na 10–12 oC. Pri nas je to v večjem delu Slovenije nekje v sredini aprila.

sajenje špargljev
Za sajenje špargljev izkopljemo nekje do 30 cm širok jarek, vendar ga ne sadimo v zelenico tako, kakor vidite na sliki
Špargljev koreninski sistem
Špargljev koreninski sistem raste samo v dve smeri
korenine špargljev
Korenine polagamo v jarek tako, da se druga druge ne dotikajo in pazimo, da bodo poganjki rasli v smeri vrste

Pri sajenju je zelo pomembno, da pazimo na smer rasti korenin in rastline. Poganjki se namreč razvijajo samo levo in desno, ne v krog. Če bomo rastlino posadili tako, da bodo rasli v medvrstni prostor, bomo imeli več težav pri vzdrževanju nasada.

Korenine polagamo v jarek tako, da je smer rasti poganjkov (ne korenin) v smeri vrste. Korenine polagamo v vrsti na razdaljo 30–40 cm, odvisno od tega, ali želimo pridelovati beljene ali zelene poganjke. Za beljen špargelj pustimo rastlinam več prostora. Med vrstami pustimo 2–2,5 m prostora.

Korenine nato pokrijemo z zemljo, vendar samo do polovice izkopanega jarka. Tako se bo poleti vlaga dlje časa zadrževala v jarku. V jeseni pa jarek do konca zasujemo z zemljo.

Nega nasada

V prvem letu je treba poskrbeti, da rastline ne trpijo suše. V naslednjih letih pa namakanje ni več potrebno. V izjemno sušnih letih pa je priporočljivo, saj v nasprotnem primeru pridelek naslednje leto ne bo visok.

V letu sajenja in prvem letu po sajenju samo vzdržujemo tla rahla in redno odstranjujemo plevele, pognojimo in namakamo. Čez leto lahko dva- do trikrat pognojimo z mineralnim dušikom, na ekološkem vrtu bomo kot zastirko uporabljali koprive in nasad dva- do trikrat zalili s koprivno prevrelko. Najbolj pomembno je, da je dušika dovolj v juniju in juliju.

Zeleni špargelj
Zeleni špargelj pobiramo kar z škarjicami ali lomimo

V kasnejših letih pa gnojimo s kompostom, v jeseni, ko se poganjki posušijo, nasujemo na rastišče 10–15 l komposta na 1 m2. To naredimo vsako tretjo jesen.  

V prvih letih med rastlinami pridelujemo solato, papriko in paradižnik, kolerabico ali nizek fižol. Pozimi v odraslem nasadu lahko tla okoli rastlin zastremo z motovilcem in špinačo. Poti pa posejemo z belo deteljico in nekaj trave.

V jeseni, ko poganjki porumenijo, jih porežemo in odnesemo iz nasada, saj lahko v njih prezimijo tudi škodljivci.

Pobiranje pridelka

Prvič režemo poganjke že naslednje leto, če ste posadili korenine, vendar režite poganjke samo dva do tri tedne. Sicer pa so takrat običajno tanki in hitro niso več strnjeni. Dve leti po sajenju lahko režete že dalj časa, po treh letih pa je rezanje možno že vseh 10 tednov, koliko traja pobiranje pridelka. Običajno traja to obdobje od začetka aprila do sredine junija.

Seveda pa špargelj iz enoletnih sadik prvič pobiramo šele tri leta po sajenju sadik. Potem pa je tempo enak.

Dobro je, da rastišče šparglja zgodaj spomladi, veliko pred rezanjem, pokrijemo z zemljo. Za beljen špargelj je nasutje kar visoko: 20–30 cm zemlje, za zelen špargelj pa tudi nasujemo nekaj centimetrov zemlje. Tako bodo poganjki ravni. 

poganjki šparglja
Odrasli poganjki šparglja v toplem vremenu poganjajo vsak dan

Po spravilu pridelka zemljo vedno razgrnemo in koreninskega vratu ne pustimo pokritega. Špargelj namreč želi imeti rastni vršiček tik pod zemljo. Če tega ne počnemo, potem izgublja veliko energije za to, da se v bistvu dvigne do površine tal. Tako naredi manj poganjkov za naslednje leto.

Za rezanje beljenega šparglja kupimo v tujini prav poseben nož, zelen špargelj pa je najbolje kar odlomiti. Če je presuho, potem ga režemo z vrtnimi škarjami. Beljen špargelj režemo vsak dan, zelenega pa lahko tudi le dva- do trikrat tedensko. Odrežemo vse poganjke, tudi tiste, ki niso užitni, so zeleni ali kaj podobnega. Če te pustimo rasti, potem bomo kmalu ostali brez primernih poganjkov.

Kot vidite, gojenje šparglja ni zelo zapleteno.   

Ker je špargelj odlična spomladanska zelenjava, ki čisti naše telo vseh zimskih nečistoč, ki smo si jih nabrali zaradi premalo gibanja in manj zdrave prehrane, bi bilo dobro, da ga ima na svojem vrtu prav vsak.

Več o zdravilni in kulinarični uporabi v članku: Šparglji za močno zdravje in pomladno razstrupljanje

Resnica o razmerju med narcisom in empatom

V zdravem razmerju oba partnerja tako prejemata kot dajeta. Po drugi strani pa je razmerje med narcisom in empatom pogosto zelo enostransko. Empat je tisti, ki večinoma daje, pri tem pa se mora sam zadovoljiti z drobtinicami.

Kaj je značilno za empate in kaj za narcise?

Za empate je značilno, da nase zelo hitro privzamejo tuja čustva. Gre za odlične poslušalce, ki se zlahka vživijo v tujo kožo. To je lahko sicer včasih prednost, vendar je nemalokrat tudi zelo obremenjujoče. Empati tujo bolečino velikokrat občutijo podobno kot lastno, zato se hitro vznemirijo. Ni sicer še povsem jasno, ali gre za prirojene lastnosti, toda kot se zdi, bi bile lahko v ozadju razlike, povezane s t. i. zrcalnimi nevroni. Posebnost teh nevronov je, da se na tuja čustva, dejanja, bolečino ipd. odzivajo tako, kot če bi to občutili/naredili sami. Tako gre za nevrone, ki so zelo pomembni za razvoj empatije. Ugotovljeno je bilo, da je količina zrcalnih nevronov pri nekaterih ljudeh večja od povprečja, kar bi lahko razložilo obstoj empatov.

Z izrazom narcis običajno označujemo ljudi, ki so zelo radi v središču pozornosti in ki potrebujejo nenehno hvalo. Ti ljudje pogosto zelo težko sočustvujejo z drugimi. Sami sebe dojemajo kot nadpovprečno pomembne, posledično pa jih skrbi predvsem zase. Nemalokrat so zelo manipulativni, pri čemer v tem, da druge uporabljajo zgolj kot sredstvo za doseganje svojih ciljev, ne vidijo ničesar slabega. Pri tem je treba upoštevati, da ni nujno, da je pri ljudeh, pri katerih opažamo tovrstne lastnosti, v ozadju zares osebnostna motnja. Narcis je laični izraz, medtem ko lahko uradno diagnozo (narcistična osebnostna motnja) postavi samo klinični psiholog ali psihiater.

Razmerje med narcisom in empatom bi lahko označili kot odnos med dvema diametralno nasprotnima osebnostma. Znano je, da se nasprotja pogosto privlačijo, toda dolgoročno je lahko ta kombinacija zelo toksična. Empati so zelo občutljivi, sočutni, skrbni in pozorni poslušalci, po drugi strani pa so narcisi egocentrični, obsedeni s pozornostjo in nagnjeni k manipulaciji, občutek imajo, da jim pripada vse, česar si zaželijo, obenem pa jim manjka empatije in zmožnosti vživljanja v tujo kožo.

Tipična dinamika, ki se vzpostavi med narcisom in empatom

Kot omenjeno, je za dinamiko med empatom in narcisom značilno, da prvi predvsem daje, drugi pa jemlje. Narcisi pogosto izkoriščajo partnerjevo sočutnost. Empati imajo velikokrat občutek, da so odgovorni za to, da poskrbijo za druge, zato si zelo prizadevajo za to, da bi zadovoljili vse narcisove želje. Narcisi imajo po drugi strani občutek, da so upravičeni do tega, da preprosto jemljejo – darila, čas, energijo, usluge, komplimente itn. Praktično nikoli ne pomislijo na to, da si partner zasluži nekaj v zameno.

Na začetku so narcisi zelo očarljivi. Ljudi pritegnejo s samozavestjo in smislom za humor. Postopoma se izkaže, da je bila samozavest zgolj krinka za negotovost, zaradi katere narcisi stalno iščejo potrditev. Do partnerja postajajo vse bolj kritični in od njega zahtevajo vedno več. Čeprav lahko empati ugotovijo, da je z odnosom nekaj narobe, jih partnerjevo čustveno stanje povsem posrka vase, zato zelo težko postavijo zdrave meje. Še toliko težje pa jim je razmerje prekiniti.

Narcis empata pogosto prepriča, da je prezahteven in da si ne zasluži tistega, česar si želi. Empati v odnosu z narcisom nemalokrat nezavedno rešujejo travme iz otroštva: dokazati hočejo, da so vendarle vredni ljubezni, vendar odnos travme ne razreši, ampak jo zgolj poglobi. Strokovnjaki empatom priporočajo, naj si zapisujejo negativna čustva, ki jih v njih vzbudi partner. Dobro je, da si na primer zabeležite, kdaj ste se počutili prikrajšane za ljubezen, pozornost, priznanje, usluge itn. Zraven dopišite datum in čas. Tako boste postopoma ugotovili, da ne pretiravate, kot vas najverjetneje poskuša prepričati narcis, in da vam odnos resnično jemlje precej več, kot vam daje.

Kako se lahko empati zaščitijo?

Partnerju dajte samo toliko, kot si lahko privoščite. Ne pričakujte, da vam bo partner začel vračati ljubezen, če boste le dovolj požrtvovalni.

Pametno je sicer, da poskušate svoja pričakovanja eksplicitno ubesediti, toda če vaš partner resnično trpi za narcistično osebnostno motnjo, vaših besed najverjetneje ne bo jemal resno. Tako se morate odločiti, ali je res vredno, da poskušate za vsako ceno ohraniti ta odnos.

Ne podcenjujte svoje intuicije. Če ste že dolgo v razmerju z narcisom, se boste morali najverjetneje naučiti, kako si spet zaupati. Poskušajte ozavestiti, da ne potrebujete nikogaršnje odobritve. Vaša čustva so dovolj: če se ob partnerju ne počutite dobro, je to popolnoma legitimen razlog za prekinitev razmerja. Narcis vas bo poskušal najverjetneje prepričati, da ste problematični in da ne boste našli nikogar, ki vas bo sprejel takšne, kot ste. To je pogosta manipulativna taktika, s katero poskušajo narcisi partnerja prikleniti nase.

Zelo priporočljivo je tudi, da začnete več časa in energije vlagati v druženje s prijatelji in družino ter v hobije. Postopoma boste ugotovili, da vaš partner ni središče sveta in da lahko preživite tudi brez njega. Posledično boste precej lažje postavili meje ali zbrali moč za to, da narcisa zapustite.

8 nasvetov za nežno razstrupljanje

Osebe, ki se odločijo za razstrupljanje, pogosto stavijo na pristop »vse ali nič«. Toda to ni najboljša strategija. Namesto da bi telesu pomagali, ga lahko s tem dodatno obremenite, kar bo otežilo proces razstrupljanja.

Za začetek je dobro vedeti, da posebno razstrupljanje niti ni nujno, saj ima naš organizem vzpostavljen učinkovit sistem za odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa. Temelj tega sistema so jetra, ledvice in črevesje. Seveda pa nekaj dodatne pomoči ne škodi, pri čemer je, kot omenjeno, pomemben pravilen pristop. Razstrupljanja se lotite premišljeno, pri tem pa bodite do svojega telesa nežni in potrpežljivi.

Stradanje ni potrebno

Razstrupljanje pogosto povezujemo s postom. Toda za pospešitev procesa razstrupljanja nikakor ni potrebna popolna odpoved hrani. Še več: nenadzorovan post je lahko celo nevaren, še posebej če traja predolgo. Poleg tega pa lahko stradanje vodi v poznejše prenajedanje, ki bi povsem izničilo trud, vložen v razstrupljanje. Precej bolj smiselno je, da se v obdobju posta osredotočite izključno na nepredelana, polnovredna živila, po možnosti iz ekološke pridelave.

Priporočljivo je, da zaužijete čim več zelenolistne zelenjave in drugih živil, bogatih z vlakninami. Vlaknine bodo namreč spodbudile vaš prebavni sistem, posledično pa se bo lahko iz telesa izločilo več škodljivih snovi. Nepredelana živila rastlinskega izvora so obenem odličen vir antioksidantov, ki spodbujajo naraven proces razstrupljanja telesa. Za odstranjevanje delcev težkih kovin so še posebej koristni česen, čebula, koriander in križnice (cvetača, brokoli, ohrovt, zelje, brstični ohrovt ipd.).

Razstrupljanje telesa

Izogibajte se sadnim sokovom

Razstrupljanje izključno s sokovi je odsvetovano. Tako namreč telo prikrajšate za vlaknine, ki so, kot omenjeno, zelo pomembne za učinkovito razstrupljanje. Vendar pa lahko v svoj razstrupljevalni program vsekakor vključite tudi sokove, pri čemer pa naj imajo prednost zelenjavni sokovi. Tudi 100-odstotni sadni, doma pripravljeni sokovi so namreč problematični, saj je koncentracija sladkorja zelo visoka, kar lahko vodi do vnetij. Precej bolje je torej, da za pripravo sokov uporabljate izključno zelenjavo. Zelo blagodejen vpliv ima lahko na primer kombinacija ohrovta, špinače, peteršilja, zelene in kumar. Po želji pa lahko dodate še malce ingverja. Če doma nimate sokovnika, sestavine skupaj z vodo zmešajte z navadnim kuhinjskim mešalnikom ali mešalnikom za smutije. Mešanico nato precedite. Na koncu lahko dodate še malce sveže iztisnjenega soka limone ali limete.

Poiščite bolj zdrave alternative za svoje nezdrave navade

Poskrbite, da pozitivne spremembe ne bodo zgolj začasne. Vsekakor je smiselno, da v program razstrupljanja vključite tudi razmislek o tem, kako premagati nezdrave navade. Pri tem je pomembno, da ste karseda realistični. Če na primer obožujete kavo, je težko pričakovati, da se ji boste lahko popolnoma odpovedali in jo nadomestili z zelenim čajem. Precej bolj realistična možnost je na primer kava z manj sladkorja, zmanjšanje števila skodelic ali zamenjava kravjega mleka z rastlinskim. Podoben princip uporabite tudi pri drugih nezdravih navadah. Namesto pristopa »vse ali nič« torej uberite srednjo pot, pri kateri bo dolgoročni izkupiček precej boljši.

Pegasti badelj

Pomagajte si s klorelo, probiotiki in pegastim badljem

Za razbremenitev organov, ki so odgovorni za razstrupljanje, posledično pa za učinkovitejše odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa, lahko poskrbijo tudi nekateri dodatki. Pri tem je smiselno upoštevati načelo »manj je več«. Osredotočite se na preverjene možnosti oziroma na skrbno izbrane dodatke, sicer je možen nasproten učinek od želenega, saj bodo vaša jetra preobremenjena. Dobra izbira je denimo klorela – alga, ki lahko pomaga pri odstranjevanju delcev težkih kovin in drugih škodljivih snovi. Zelo priporočljivi so tudi probiotiki, s katerimi oplemenitite svoj črevesni mikrobiom in poskrbite za učinkovitejše razstrupljanje. Za razbremenitev jeter pa uporabite pegasti badelj.

Poiščite čas za telovadbo in/ali obisk savne

Pri razstrupljanju se pogosto osredotočamo predvsem na prehrano, pri tem pa pozabljamo, da je gibanje nepogrešljiv sestavni del učinkovitega razstrupljevalnega programa. S pomočjo gibanja lahko spodbudimo prekrvavitev in znojenje, pomembno pa je tudi za blažitev vnetij v telesu, saj lahko kronična vnetja zavrejo delovanje našega razstrupljevalnega sistema. Med razstrupljanjem se je sicer smiselno izogibati pretirano intenzivni telesni aktivnosti, še posebej če doslej niste bili najbolj aktivni. Začnite počasi, na primer z jogo ali s sprehodom – tudi zato, ker boste navado tako lažje ohranili tudi po koncu razstrupljevalnega programa. Prav tako razmislite o obisku savne. Za spodbudo procesa razstrupljanja je še posebej koristna infrardeča savna.

Razstrupljanje v savni

Hidraciji telesa posvetite pozornost, ki si jo zasluži

Ker so ledvice eden od ključnih organov za učinkovito odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa, morate med razstrupljanjem posebno pozornost posvetiti vnosu tekočine. Poskrbite, da vam bo to prišlo v kri. Nove navade najlažje dodamo v svoj vsakdan tako, da jih povežemo z že obstoječimi. Če pogosto pozabite na hidracijo, je lahko na primer koristno naslednje pravilo: po vsakem odhodu na stranišče morate popiti velik kozarec vode. Pomagajo pa lahko tudi opomniki na telefonu oziroma uporaba posebnih aplikacij, namenjenih prav spodbujanju zadostnega vnosa tekočine.

Če vam navadna voda ne ustreza, lahko izberete mineralno oz. gazirano vodo ali nesladkan čaj. Dobra izbira je tudi voda, ki ste ji dodali limonin sok ali nekaj koščkov sadja, lističev mete ipd. Ne pozabite, da je hidracija še posebej pomembna po tem, ko se zbudite. Med spanjem namreč izgubimo ogromno tekočine. Tako je priporočljivo, da na tešče popijete velik kozarec tople vode z dodatkom limoninega soka.

Regrat

V proces razstrupljanja vključite tudi svojo kuhinjo

Znebite se potencialno škodljivih kuhinjskih pripomočkov, iz katerih se lahko izločajo škodljive snovi. Obenem je pametno, da še pred razstrupljanjem pregledate svoje zaloge hrane. Znebite se nezdravih živil (saj veste: priložnost dela tatu), hkrati pa poskrbite za to, da boste imeli pri roki zadostno zalogo zdrave hrane. Zdrava izbira bo tako precej lažja.

Ne pozabite, da sta telo in um neločljivo povezana

»Toksinov« poln um lahko povsem izniči pozitivne učinke razstrupljanja telesa. Tako je zelo pomembno, da vaš razstrupljevalni program vsebuje tudi ukrepe, namenjene razstrupljanju uma. Med razstrupljanjem poskušajte karseda omejiti uporabo elektronskih naprav, še posebej pa uporabo družbenih omrežij. Vzemite si čas za meditacijo, dihalne vaje in druge tehnike, namenjene sprostitvi. Obenem pa poskrbite za dovolj spanca.

Naredite si naravni pralni prašek, detergent, kapsule in mehčalec

Malce večja gospodinjstva za izdelke, kot so pralni praški in mehčalci, letno pogosto zapravijo ogromno denarja. Izdelki za nego perila pa niso samo precejšnja obremenitev za družinski proračun, ampak so lahko problematični tudi za zdravje in okolje. Tako je precej pametneje, da se izdelave lotite sami, saj lahko s tem prihranite precej denarja, obenem pa imate lahko tako popoln nadzor nad uporabljenimi sestavinami. Ta nasvet pride v poštev tudi pri malce bolj posebnih izdelkih, kot so kapsule za perilo. Na prvi pogled se morda zdi, da je izdelava zelo kompleksna, vendar postopek v resnici ni pretirano zapleten.

Pralni prašek

SESTAVINE:

  • 150 gramov navadnega trdega mila,
  • 15 žlic sode bikarbone,
  • 15 žlic pralne sode (natrijev karbonat) in
  • 7 žlic boraksa.

NAVODILA:

Milo naribajte, nato mu dodajte sodo bikarbono, pralno sodo in boraks. Med mešanjem je priporočljiva uporaba zaščitnih rokavic.

Za pranje perila nato namesto običajnega pralnega praška za perilo uporabite približno ½ skodelice mešanice.

Po želji lahko naenkrat izdelate tudi večjo količino pralnega praška, vendar morate poskrbeti za to, da bo prašek zaščiten pred vlago. Shranjujte ga v nepredušno zaprti posodi v hladnem in suhem prostoru.

Če nameravate prašek uporabljati za pranje perila s trdovratnimi madeži, lahko količino boraksa malce povečate.

Izdelava domačega detergenta

Tekoči detergent za perilo

Postopek je tu precej podoben kot pri pralnem prašku, le da vključuje tudi vodo. Pri pranju perila pri nižji temperaturi je tekoči detergent praviloma boljša izbira od pralnega praška, saj hladna voda pralni prašek težje razgradi.

SESTAVINE:

  • 150 gramov navadnega trdega mila,
  • 1 liter vode,
  • 15 žlic sode bikarbone,
  • 15 žlic pralne sode (natrijev karbonat) in
  • 7 žlic boraksa.

NAVODILA:

Vodo nalijte v večji lonec in dodajte naribano trdo milo. Segrevajte pri srednji temperaturi in medtem nenehno mešajte. Nato si nadenite zaščitne rokavice ter dodajte še sodo bikarbono, pralno sodo in boraks. Dobro premešajte, da se sestavine raztopijo v vroči milnici. Mešanico pokrijte in počakajte do jutra. Zjutraj detergent prelijte v steklenico in jo zaprite s pokrovom. Za posamezni cikel uporabite približno 2 žlici domačega detergenta za perilo. Detergent pred vsako uporabo dobro pretresite.

Kapsule za pomivalni stroj

Kapsule za pranje perila

Kapsule so posebno priročne za doziranje. S tem se izognete čezmerni uporabi detergenta ter tako prihranite denar in zaščitite oblačila pred prehitro obrabo. Ker so lahko kapsule za perilo posebno drage, je še toliko pametneje, da se izdelave lotite sami.

SESTAVINE:

  • 1,5 skodelice pralne sode,
  • ½ skodelice naribanega trdega mila,
  • 2 žlici grenke soli,
  • 3 žlice vodikovega peroksida (za belo perilo),
  • ¼ skodelice destiliranega vinskega kisa in
  • približno 15 kapljic eteričnega olja po izbiri.

NAVODILA:

Naribano trdo milo stresite v večjo posodo. Dodajte pralno sodo in grenko sol ter premešajte. Nato dodajte še vodikov peroksid, kis in eterična olja.

Iz mase s pomočjo merilne žličke oblikujte kapsule, ki jih polagajte na papir za peko. Na koncu jih popršite z malce vode, da utrdite obliko, in počakajte, da se kapsule strdijo.

Navedena količina zadostuje za približno 24 kapsul.

Ko so kapsule povsem strdijo in posušijo, jih shranjujte v nepredušno zaprti posodi.

Pred pranjem v boben pralnega stroja položite eno kapsulo, šele nato dodajte perilo.

Mehčalec za perilo

SESTAVINE:

  • 8 žlic sode bikarbone,
  • 1 liter vode,
  • 750 mililitrov destiliranega alkoholnega kisa in
  • 10 kapljic eteričnega olja po izbiri.

NAVODILA:

Sodi bikarboni dodajte 250 mililitrov vode in premešajte, da se soda raztopi. Dodajte preostanek vode, nato pa zelo počasi prilivajte še alkoholni kis.

Na koncu dodajte še izbrano eterično olje ali mešanico eteričnih olj.

Pred pranjem v predalček za mehčalec nalijte približno 100 mililitrov mešanice.

Preverite tudi: