Toyota je predstavila povsem električni model Urban Cruiser, ki bo na voljo v drugi polovici leta 2025. Ta kompaktni SUV je nekoliko večji od modela Yaris Cross in je zasnovan na novi električni platformi, ki jo deli s Suzukijevim modelom e-Vitara.
Oblikovanje in zunanjost
Urban Cruiser EV se ponaša z modernim in robustnim videzom, ki vključuje značilne LED žaromete in možnost dvobarvne karoserije s kontrastno črno streho. Na voljo bodo platišča velikosti 18 ali 19 palcev, odvisno od izbrane opreme. Mere vozila so 4.285 mm v dolžino, 1.800 mm v širino in 1.640 mm v višino, z medosno razdaljo 2.700 mm, kar zagotavlja prostorno notranjost.
Notranjost in udobje
V notranjosti vozila najdemo 10,25-palčni digitalni instrumentni zaslon in 10,1-palčni zaslon na dotik za infotainment sistem, ki podpira Apple CarPlay in Android Auto. Sedeži v zadnji vrsti so prilagodljivi s funkcijo drsenja, kar omogoča prilagajanje prostora za noge ali prtljažnik glede na potrebe. Prtljažnik ponuja prostornino do 306 litrov, kar je primerno za mestno uporabo.
Pogonski sklop in zmogljivost
Urban Cruiser EV bo na voljo z dvema velikostma baterij: 49 kWh in 61 kWh. Osnovna različica s 49 kWh baterijo bo imela moč 144 KM (106 kW) in pogon na sprednji kolesi, medtem ko bo različica s 61 kWh baterijo ponujala 174 KM (128 kW) z možnostjo štirikolesnega pogona in skupno močjo 184 KM (135 kW). Pričakovani doseg z večjo baterijo je do 400 km, kar je primerno za vsakodnevne potrebe.
Varnost in tehnologija
Toyota bo Urban Cruiser EV opremila z naprednimi varnostnimi sistemi, vključno s prilagodljivim tempomatom, opozorilom za zapustitev voznega pasu, sistemom za preprečevanje trka in 360-stopinjsko kamero za lažje parkiranje. Poleg tega bo standardno vgrajena toplotna črpalka za učinkovito ogrevanje in hlajenje, kar bo pripomoglo k optimalnemu delovanju baterije v različnih vremenskih pogojih.
Lastnost
Toyota Urban Cruiser EV
Baterija
49 kWh ali 61 kWh
Moč
144 KM (106 kW) do 184 KM (135 kW)
Doseg
Do 400 km
Pospešek (0-100 km/h)
Približno 8 sekund
Največja hitrost
180 km/h
Pogon
Sprednji ali štirikolesni
Prostornina prtljažnika
Do 306 litrov
Dolžina vozila
4.285 mm
Cena
Pričakovano od približno 36.000 €
Prednosti:
Električni pogon brez emisij: Okolju prijazna vožnja z nizkimi obratovalnimi stroški.
Kompaktne dimenzije: Idealno za mestno vožnjo in parkiranje.
Sodobna tehnologija: Napredni varnostni sistemi in povezljivost.
Prilagodljiva notranjost: Drsni zadnji sedeži za prilagoditev prostora.
Toyota zanesljivost: Ugledna kakovost in vzdržljivost.
Slabosti:
Omejena prostornina prtljažnika: 306 litrov bi lahko bilo premalo za nekatere uporabnike.
Višja začetna cena: Električna vozila so običajno dražja od primerljivih bencinskih modelov.
Čas polnjenja: Potreba po dostopu do polnilne infrastrukture za daljša potovanja.
Omejena največja hitrost: 180 km/h morda ne bo zadovoljila bolj dinamičnih voznikov.
Peugeot 3008 je eden od tistih SUV-jev, ki je s svojo edinstveno obliko in naprednimi tehnologijami hitro osvojil srca številnih voznikov po Evropi. Ta model je prvič zapeljal na ceste leta 2008, a prava prelomnica v njegovi zgodovini je bila druga generacija, ki je prišla na trg leta 2016. Takrat je Peugeot naredil velik korak naprej, saj je 3008 iz klasičnega enoprostorca postal moderen in prostoren SUV. Različica Allure s hibridnim motorjem 1.2 pa je odlična izbira za tiste, ki želijo kombinacijo varčnosti, elegance in udobja.
Elegantna zunanjost
Najprej naj izpostavim njegovo zunanjost. Peugeot 3008 Allure ima eleganten, a hkrati dinamičen videz, ki ga zaznamujejo čiste linije, velika maska in izraziti LED-žarometi. 18-palčna platišča mu dodajo pridih športnosti, medtem ko višja oddaljenost od tal poskrbi za samozavestno držo na cesti.
Pod pokrovom se skriva 1.2-litrski PureTech bencinski motor s podporo blagega hibrida. Čeprav se morda sliši majhno, ponuja presenetljivih 130 konjskih moči (96 kW) in dober navor, kar zadostuje za večino vsakodnevnih potreb. Pospeševanje je gladko, poraba pa zelo ugodna – okoli 6 litrov na 100 kilometrov. Poleg tega hibridni sistem izboljša učinkovitost v mestni vožnji, kjer je največ zastojev.
Funkcionalna notranjost
Notranjost je res posebna zgodba. Peugeotova filozofija i-Cockpit daje vozniku občutek popolnega nadzora. Majhen volan, digitalna instrumentna plošča in 10-palčni zaslon na dotik so zelo dobro postavljeni. Sedeži v različici Allure so udobni in oblečeni v kakovostne materiale, z dovolj prostora za noge tako spredaj kot zadaj. Prtljažnik s 520 litri prostornine z lahkoto sprejme večjo količino prtljage, kar je idealno za družinske izlete.
Med vožnjo se Peugeot 3008 izkaže s tihim delovanjem in gladkim podvozjem, ki dobro blaži udarce. Sistem za pomoč pri vožnji vključuje funkcije, kot so aktivni tempomat, opozorilo na nenamerno zapustitev voznega pasu in prepoznavanje prometnih znakov, kar povečuje varnost in udobje.
Prednost in slabosti
Seveda pa ima tudi nekaj pomanjkljivosti. 1.2-litrski motor morda ni idealen za tiste, ki pogosto vozijo po avtocestah ali vlečejo težje prikolice, saj pri višjih hitrostih izgubi nekaj moči. Prav tako lahko tehnologija v notranjosti, kot je odzivnost zaslona na dotik, včasih deluje nekoliko počasneje.
Na koncu je Peugeot 3008 1.2 Hybrid Allure odlična izbira za vse, ki iščejo eleganten in prostoren SUV z varčnim motorjem. Primeren je za družine, posameznike ali pare, ki cenijo udobje, varnost in sodobno tehnologijo. Čeprav ni popoln, ponuja veliko vrednosti za svoj denar.
Prednosti:
Varčna poraba goriva: Približno 5,3 l/100 km je odlična za SUV tega razreda.
Kombinacija zmogljivosti in udobja: 1.2-litrski motor z blagim hibridnim sistemom zagotavlja gladko in tiho vožnjo.
Prostoren prtljažnik: 520 litrov prtljažnega prostora je zelo praktično za družine.
Udobna notranjost: i-Cockpit in kakovostni materiali povečujejo udobje.
Cenovno dostopnejši od e-3008: Začetna cena okoli 35.000 €.
Slabosti:
Emisije: Še vedno proizvaja CO₂ emisije (124 g/km).
Povprečna moč: Motor je dovolj zmogljiv za mestno in podeželsko vožnjo, a pri višjih hitrostih ali vleki prikolic izgubi nekaj zmogljivosti.
Tehnologija lahko deluje počasneje: Zaslon na dotik je včasih nekoliko počasneje odziven.
Primerjalna tabela med Peugeot 3008 Hibrid in Peugeot e-3008:
Lastnost
Peugeot 3008 Hibrid
Peugeot e-3008
Pogonski sklop
1.2-litrski bencinski motor s 48V blagim hibridom, 134 KM (100 kW)
Električni motor s 210 KM (157 kW), baterija 73 kWh
Mnogi si postavljajo vprašanje, ali bi lahko klimatska naprava učinkovito ogrevala prostor. Do tega vprašanja največkrat pride pri novogradnjah in menjavi ogrevalnih sistemov. Čeprav so klimatske naprave tradicionalno zasnovane za hlajenje, sodobne tehnologije omogočajo, da jih uporabljamo tudi za ogrevanje. Toda ali je to res smiselno?
Kako deluje ogrevanje s klimatsko napravo?
Klimatske naprave z invertersko tehnologijo omogočajo učinkovito ogrevanje, saj delujejo kot toplotne črpalke. Namesto, da ustvarjajo toploto, prenašajo toploto iz zunanjega zraka v notranji prostor. Ta proces je energetsko precej učinkovit, saj porabi manj električne energije kot tradicionalni električni grelniki.
Inverterska tehnologija in njen pomen
Sodobne klimatske naprave so opremljene z invertersko tehnologijo, ki omogoča prilagajanje moči delovanja glede na potrebe prostora. To pomeni, da naprava ne deluje ves čas na polni moči, kar zmanjša porabo energije in poveča življenjsko dobo naprave.
Prednosti uporabe klimatske naprave za ogrevanje pozimi
1. Energetska učinkovitost
Klimatske naprave so pogosto bolj energetsko učinkovite kot tradicionalni grelniki. Porabijo manj električne energije za enako količino proizvedene toplote, kar se pozna na nižjih računih za elektriko.
2. Hitro ogrevanje prostora
Klimatska naprava lahko prostor segreje hitro in enakomerno. To je še posebej koristno zjutraj ali ob prihodu domov, ko želimo hitro doseči prijetno temperaturo. Najnovejše klimatske naprave lahko upravljamo preko svojih pametnih telefonov in jih tako vklopimo na primer šele, ko se odpravimo iz službe. Tako imamo ob prihodu domov že prijetno ogret prostor.
3. Dvojna funkcionalnost
Investicija v klimatsko napravo je dolgoročno koristna, saj jo lahko uporabljate tako za hlajenje poleti kot za ogrevanje pozimi. S tem se izognete potrebi po ločenih napravah za vsako sezono.
4. Prilagodljivost in natančnost
Klimatske naprave omogočajo natančno nastavitev temperature, kar zagotavlja optimalno udobje brez pregrevanja ali podhlajevanja prostora.
Slabosti uporabe klimatske naprave za ogrevanje pozimi
1. Učinkovitost v zelo nizkih temperaturah
Čeprav so novejše klimatske naprave učinkovite tudi pri nizkih temperaturah, lahko njihova zmogljivost pade, ko zunanje temperature dosežejo ekstremno nizke vrednosti (pod -10 °C). V takih primerih se lahko ogrevanje upočasni ali postane manj učinkovito.
2. Višji začetni stroški
Nakup in namestitev kakovostne klimatske naprave z invertersko tehnologijo lahko predstavljata večji začetni strošek v primerjavi s tradicionalnimi grelniki. Vendar pa se ti stroški pogosto povrnejo v obliki prihrankov pri energiji.
3. Potreba po rednem vzdrževanju
Za optimalno delovanje klimatske naprave je potrebno redno čiščenje filtrov in občasno servisiranje. Zanemarjanje vzdrževanja lahko vodi do slabše učinkovitosti in višje porabe energije.
4. Hrup
Nekatere klimatske naprave lahko med delovanjem povzročajo hrup, kar je lahko moteče, zlasti ponoči ali v tišjem okolju. Pri izbiri naprave je zato pomembno preveriti raven hrupa, ki ga proizvajajo.
Nasveti za optimalno uporabo klimatske naprave pozimi
1. Izberite ustrezno napravo
Pri nakupu klimatske naprave bodite pozorni na njen energijski razred, moč ter kako veliko sobo ali stanovanje lahko ogrejejo in zmogljivost ogrevanja pri nizkih temperaturah. Kakovostne naprave z visoko sezonsko učinkovitostjo (SCOP) so bolj primerne za zimsko ogrevanje.
2. Redno čistite filtre
Zamašeni ali zaprašeni filtri zmanjšajo učinkovitost naprave in povečajo porabo energije. Priporočljivo je, da filtre čistite vsakih nekaj tednov, še posebej v času intenzivne uporabe.
3. Nastavite optimalno temperaturo
Priporočena notranja temperatura pozimi je med 20 in 22 °C. Previsoka temperatura lahko poveča porabo energije in povzroči pregrevanje prostora, kar ni udobno niti zdravo.
4. Izkoristite časovne nastavitve
Večina sodobnih klimatskih naprav omogoča nastavitev časovnika, s čimer lahko prilagodite delovanje naprave glede na vaš urnik. S tem preprečite nepotrebno delovanje in optimizirate porabo energije.
5. Poskrbite za ustrezno izolacijo prostora
Klimatska naprava bo učinkovitejša, če je vaš dom dobro izoliran. Preprečite uhajanje toplote skozi okna, vrata in stene, saj bo tako naprava porabila manj energije za vzdrževanje želene temperature.
Primerjava z drugimi načini ogrevanja
Klimatska naprava : električni grelniki
Električni grelniki in kaloriferji običajno porabijo več energije kot klimatske naprave za enako količino toplote. Poleg tega zagotavljajo manj enakomerno ogrevanje, kar lahko povzroči hladne točke v prostoru.
Klimatska naprava : centralno ogrevanje
Centralno ogrevanje je običajno učinkovito za večje stavbe, vendar je lahko dražje, zlasti če ga uporabljate za ogrevanje manjših prostorov. Klimatske naprave omogočajo bolj lokalizirano in prilagodljivo ogrevanje.
Klimatska naprava : toplotne črpalke
Klimatske naprave s toplotno črpalko so v bistvu manjše različice večjih toplotnih črpalk. Za manjša gospodinjstva so klimatske naprave pogosto bolj cenovno dostopne in enostavnejše za namestitev.
Ali je klimatska naprava prava izbira za vas?
Odločitev o uporabi klimatske naprave za ogrevanje pozimi je odvisna od vaših potreb, proračuna in življenjskega sloga. Če iščete energetsko učinkovit način za ogrevanje manjših prostorov, ki zagotavlja hitro segrevanje in prilagodljivo nastavitev temperature, je klimatska naprava odlična izbira.
Pomanjkanje svetlobe, sonca in počitka ustvarja pozimi posebne razmere za naše telo. Kadar je suho in mrzlo, v kombinaciji s prenatrpanim urnikom, neustrezno prehrano, se prav kmalu zgodi, da naše telo klone pred mikrobi, in znajdemo se v postelji. Prav nič nam ne pomaga, da se narava na skrivaj že želi prebujati, da poslušamo o tem, kako se 14. februarja ženijo ptički in kako bodo kmalu tukaj zvončki. Vse to sproži za naše telo še dodatno čiščenje in še večji napor.
Pomagajmo si z islandskim lišajem
Počitek je nujen, sprostitev tudi, a tudi narava nam pri tem lahko izdatno pomaga. Ženske še toliko bolj kot moški v tem času potrebujejo vitamin D. Sam sem ga skupaj s prijateljico Katarino pred leti naročal iz Amerike, saj sva želela naravnega, veganskega. Pa je bil kar drag, a sestava je bila tista, ki me je kot nekoga, ki se ukvarja z zdravilnimi rastlinami, presenetila. V steklenički je bil izvleček islandskega lišaja v kokosovem olju z dodatkom ekstrakta iz jabolčnih lupin. Vsega skupaj je bilo precej malo, zato sem poskusila nadaljevati kar z nam dobro poznanim islandskim lišajem, četudi vemo, da ni poznan kot rastlina z vitaminom D.
Naredil sem si hladni namok, ker se islandski lišaj ne popari, kot to počnemo z večino nam poznanimi zdravilnimi rastlinami, temveč se ga čez noč 3 čajne žličke namoči v 1 liter hladne vode. Zjutraj sem precedil in popil najprej 2 dcl in potem še čez dan preostalih 8 dcl. Nisem mogel verjeti svojim občutkom in počutju. Nerazpoloženost, brezvoljnost in utrujenost so še v istem dnevu izginile. In seveda sem nadaljeval tako vsak dan. Fitoterapevti poznamo islandski lišaj kot rastlino, ki izjemno pomaga pri dihalnih težavah, pa tudi želodčnih.
Rečemo mu tudi bohinjski mah ali gorski mah (latinsko ime je Cetraria islandica). Vsebuje polisaharida lihenin in dekstrolihenin, ki z vodo dasta sluzi, ki so tako izjemne za naša pljuča, saj vemo, da s takšno plastjo obvarujejo naša dihala in hkrati topijo z njo nečistoče. Vsebuje tudi grenke snovi, kisline, eterična olja, vitamin B12, ki je redko rastlinskega izvora. Ima pa islandski lišaj od vseh kopenskih rastlin največ joda, kar ga uvršča med prehranska dopolnila za zdravljenje težav s ščitnico.
Obogatimo kri s šipkom
Ko nas položi utrujenost, pa je zagotovo pomembno, da obogatimo kri. Krvni delci, ki delujejo sinhrono, vsak s svojo funkcijo, nam bodo zagotovo hvaležni za pomoč z naravnimi antioksidanti. Dodatna porcija vitamina C bo levkocitom v pomoč pri varovanju našega telesa pred škodljivimi mikrobi. Kdo ne pozna dobrega starega šipka, ki v svojih ovojnicah skriva bogato zalogo vitamina C. Pa ne samo to, vsebuje čreslovine, flavonoide, provitamin A (ki se potem v telesu pretvori v vitamin A), vitamin B1 in vitamin B2. Pripravimo si hladni namok iz šipkovih lupinic že zvečer, zjutraj prek gaze precedimo in popijemo. Če bomo zraven grgrali še timijanovo tinkturo, ki vsebuje timole, ki so močni antiseptiki, ubijalci mikrobov, bomo svojemu telesu kar dobro pomagali.
Pridobimo življenjsko moč z rožnim korenom
Težko bi se v tem času ne dotaknili rožnega korena, rastline, ki so jo častili že sami Vikingi, si z njo preganjali malodušje, vračali moči, bogatili kri in dvigovali življenjsko moč. Ker včasih dostopnost do zdravnika ni bila tako lahka kot danes, so si ljudje, ki so živeli visoko v gorah, pomagali s korenino rožnega korena, ki rase v višjih gorskih legah. Danes vemo, da je to eden najboljših adaptogenov, naravnih zdravil proti depresiji. Izvlečki rožnega korena so že dolgo vključeni v rusko uradno medicino, v skandinavskih deželah pa je znan kot stimulans. Uspešen je pri zdravljenju vrtoglavice, težavah pri spanju, glavobolih, razdražljivosti, zmanjšanih kognitivnih sposobnostih … Kot rečeno, pa so ga Vikingi uporabljali tudi za pridobivanje telesne moči. Upravičeno ga lahko cenimo, saj ga varno lahko uporabljajo tudi otroci.
Februar je mesec pustnih dobrot, ko v marsikaterem domu zadiši po krofih in flancatih. A po cvrtju v kuhinjskih ponvah ostane odpadno jedilno olje, ki pa ga, upamo, ne zlivate v straniščno školjko ali v vodovodni odtok. S tem namreč škodujete tako okolju kot svojim odtočnim cevem. Odpadno jedilno olje je organsko visoko obremenjen odpadek in ga moramo pravilno odstraniti. Olje je namreč živilo, ki s tem, ko konča v okolju (v tleh ali v vodi), predstavlja zelo visoko organsko onesnaženje, ki ga morajo mikroorganizmi v naravi razgrajevati več let, da ni več škodljivega vpliva na naravo.
Straniščna školjka in odtok nista zabojnika za odpadke
Odpadno jedilno olje je odpadek, za katerega velikokrat sploh ne pomislimo, da bi lahko bil škodljiv za naravo, in številna gospodinjstva ga nepravilno odlagajo. Veliko število ljudi se ga nepravilno znebi kar tako, da ga zlije v straniščno školjko ali odtok: »Straniščna školjka in odtok pa nista zabojnika za odpadke. Z metanjem odpadkov v straniščno školjko namreč povzročamo velike težave v kanalizacijskem sistemu: oviramo pretok, povzročamo zamašitve ter nepravilno delovanje črpališč, poleg tega pa ogrožamo zdravje delavcev, ki skrbijo za nemoteno delovanje sistema, saj morajo odstraniti vse nepravilno odložene odpadke,« pojasnjujejo v podjetju Snaga.
Nepravilno odlaganje jedilnega olja škoduje vodni favni in flori
S takšnim nepravilnim odlaganjem jedilnega olja tvegate, da boste v svoj kanalizacijski sistem priklicali različne škodljivce, pojavijo se lahko glodavci, kot so podgane, in njegovo zamašitev. V Slovenskem društvu za zaščito voda opozarjajo tudi na to, da lahko s takšnim ravnanjem povzročimo tudi onesnaženje površinskih voda in podtalnice: »Po strokovnih ocenah lahko 1 liter odpadnega olja onesnaži kar 1.000 litrov vode. To pa je količina vode, ki jo povprečen odrasel Evropejec porabi v 5 dneh. Jedilno olje namreč na površju vode tvori tanko nepropustno plast, ki onemogoča cirkuliranje kisika v vodo in iz nje.
Prav zaradi tega dejstva pa močno škoduje vodni favni in flori.« Zato je odpadno jedilno olje prepovedano zlivati v odtoke ali kanalizacijo ter odlagati v zabojnike za zbiranje odpadkov. V skladu z zakonodajo morajo kuhinje, ki proizvedejo več kot 20 obrokov hrane dnevno, odpadno jedilno olje zbirati in ga predati registriranemu zbiralcu odpadkov, ki poskrbi za njegovo nadaljnje ravnanje. Čeprav uredba do fizičnih oseb oz. gospodinjstev ni tako »stroga«, pa bi bilo prav zaradi zgoraj navedenih nevarnosti za okolje prav, da bi gospodinjstva odpadno jedilno olje skladiščila v plastenkah oz. katerikoli drugi primerni embalaži ter ga, ko bi se nabrala zadostna količina, odpeljala v najbližji zbirni center za ločeno zbrane odpadke, kjer ga lahko brezplačno oddajo.
Druga možnost so akcije zbiranja nevarnih odpadkov ali mobilni zbirni centri, v katerih lahko oddajo tudi to vrsto odpadka. Odpadna jedilna olja je tudi prepovedano mešati z drugimi odpadki, prepovedano jih je odvajati v kanalizacijo, greznice ali neposredno v površinske vode ali kuriti v pečeh. Po ocenah Društva za zaščito voda letno nastane v Sloveniji okoli 2 litra na osebo odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstva, kar pomeni letno okoli 4.000 m3 odpadnega jedilnega olja: »Obremenitev odpadnega jedilnega olja znaša 2.301.627 mg/liter (izražen kot kemijska potreba po kisiku), odpadna voda pa je z vsebnostjo jedilnega olja 3.800-krat bolj obremenjena kot običajna komunalna odpadna voda. 1 liter na dan odvrženega jedilnega olja v kanalizacijo tako predstavlja obremenitev, ekvivalentno 19 ljudem.«
Olje in kanalizacija
Se zavedate, s kakšnimi težavami se zaradi vašega nepravilnega odlaganja olja soočajo komunalna podjetja? Po podatkih Slovenskega društva za zaščito voda se odpadno olje počasi nalaga na stene kanalizacijskih cevi in tako tvori pravi podzemni oljni svet s kapniki, ki počasi otežuje prehod ostalih odplak, te pa so izvrstna hrana glodavcev in velik vir neprijetnih vonjav: »Komunalna podjetja morajo kanalizacijske cevi pogosteje mehansko čistiti, kar posledično lahko povzroči poškodbo teh cevi in obenem skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Čiščenje namreč ni preprosto, saj so kanalizacijske cevi najbolj globoko zakopane cevi, tudi do nekaj metrov pod zemeljsko površino.
Če odpadno jedilno olje konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave. Prav tako polivanje po kompostih ali travnatih površinah zaradi visoke organske obremenitve popolnoma onemogoči naraven razkroj in življenje mikroorganizmov. Sčasoma se spere v podzemlje do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitnih voda. Ko se podtalnica enkrat onesnaži, traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša. Znan je podatek, da 1 liter odpadnega olja onesnaži milijon litrov pitne vode.«
Odpadno jedilno olje se lahko v celoti reciklira
Odpadno jedilno olje ni samo odpadek, temveč je lahko tudi odlična surovina. Dokaz za to je na tržišču dokaj visoka cena, ki za tono odpadnega jedilnega olja dosega vrednost 300 € ali celo več kot 400 €. Iz 1 litra odpadnega olja je mogoče proizvesti 0,9 litra biodizel goriva ali do 1.000 litrov bioplina, kar pomeni, da je lahko odpadno jedilno olje koristna surovina, zato ni smotrno, da konča v okolju kot odpadek. V Snagi Ljubljana so v letu 2016 uspeli zbrati 14.960 kg odpadnega olja oziroma 0,04 l na prebivalca. Kot so izračunali na Slovenskem društvu za zaščito voda, »bi 4.000 m3 (3.680 ton) na leto zbranega odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev na trgu doseglo minimalno ceno 1.104.000 €/leto. Iz njega bi lahko proizvedli 3.600 m3 biodizel goriva.
Če predpostavljamo, da bi na trgu za 1 liter biodizel goriva dosegli ceno 1,2 €, bi potencial znašal 4.320.000 €, kar zagotovo nakazuje na uspešno gospodarjenje. Lahko bi proizvedli tudi 4.000.000 m3 bioplina ali 8.000.000 kWh električne energije v protivrednosti 520.000 €. Proizvodnja bioplina je primerna predvsem za nečista odpadna jedilna olja, ki imajo večjo vsebnost nečistoč in vode, katerih čiščenja s predpripravo pri proizvodnji biodizel goriva ne bi bila ekonomsko smiselna.«
In kaj storiti s tem odpadkom, ki vam je ostal v ponvi po cvrtju?
Olje ohladite, zlijte ga v plastenko ali v steklen kozarec in ga dobro zaprite. Ko boste posodo z jedilnim oljem napolnili, jo oddajte v najbližjem zbirnem centru za odpadke. Za večje imetnike tovrstnega odpadka (pekarne, šole) so pri zbiralcih na voljo ustrezne posode, ki se tesno zaprejo. Ko napolnijo posodo, sporočijo zbiralcu in ta jim posodo zamenja z novo.
Nataša Đurič, mojstrica peke z drožmi in blogerka je z nami delila recept za odlične krofe z drožmi, ki smo jih seveda morali preizkusiti. Krofi z drožmi so lažji za naše želodčke, zato se jih izplača preizkusiti.
Količina: 15 krofov
Sestavine:
droži (približno 160 g)
90 g bele pšenične moke tip 500
20 g rjavega sladkorja ali sladkorja v prahu
1 žlica matičnih droži
40 g vode
500 g bele pšenične moke tip 500
110 g hladnega mleka
60 g rjavega sladkorja
3 jajca (približno 165 g)
120 g masla, razrezanega na kocke, sobne temperature (ne premehkega in ne pretrdega)
1 žlica ruma (približno 10 g)
10 g soli
ščep vanilje v prahu
naribana lupinica 1 ekološke limone (po želji)
1 l olja za cvrenje (sončničnega, repičnega ali kokosovega)
marmelada za polnilo (po želji)
kristalni sladkor za povaljanje ali sladkor v prahu za posip
Priprava droži za krofe
Droži pripravimo od 4 do 12 ur pred zamesitvijo testa. Ker bo zmes precej gosta in suha ter podobna testu, sestavine dobro zmešamo v manjši posodi, nato pa zmes prestavimo v kozarček. Pustimo vzhajati, dokler se prostornina ne podvoji. Glede na moč matičnih droži in temperaturo okolja to lahko traja od 4 do 12 ur. Upoštevajmo, da te droži zaradi dodanega sladkorja lahko fermentirajo hitreje.
Priprava testa
Za pripravo tega testa za krofe z drožmi je najbolje uporabiti mešalnik. Najprej v mleku s prsti dobro raztopimo droži. Dodamo vse preostale sestavine razen masla. Če se nam testo zdi presuho, naj nas ne zamika, da bi dodali preveč dodatne tekočine, saj bomo pozneje dodali maslo, ki bo testo zmehčalo. Tekočino dodamo samo, če je testo tako suho, da ne moremo dobro vgnesti vse moke. Testo gnetemo od 5 do 6 minut, nato naj od 15 do 20 minut počiva.
Po počitku vgnetemo polovico zmehčanega masla. Sprva se bo zdelo, da se maslo in testo nočeta povezati, testo bo malce razpadlo, a se bo po nekaj minutah gnetenja spet povezalo. Dobro zgnetemo, da so vsi koščki masla integrirani v testo. Nato vgnetemo drugo polovico masla in testo gnetemo še od 8 do 10 minut, da postane gladko in raztegljivo, a se ne pretrga, ko ga raztegnemo.
Prvo vzhajanje
Testo oblikujemo v kepo in ga prestavimo v čisto skledo. Skledo damo v vrečko ali pa jo pokrijemo s folijo, da preprečimo sušenje testa. Na sobni temperaturi naj vzhaja od 3 do 4 ure oziroma toliko časa, da se prostornina poveča za polovico, nato skledo čez noč postavimo v hladilnik. V hladilniku se bo testo učvrstilo in oblikovanje bo lažje. Če nimamo veliko časa, testo postavimo v hladilnik vsaj za eno uro. Cilj prvega vzhajanja je, da se prostornina testa skoraj podvoji. Lahko vzhaja tudi manj, a bo potem drugo vzhajanje daljše.
Oblikovanje krofov
Zjutraj naslednjega dne vzamemo testo iz hladilnika in ga razdelimo na 15 kosov, vsak naj tehta približno 70 g. Vsak kos oblikujemo v kroglico in položimo v pekač, obložen s pomokanim papirjem za peko. Med krofi naj bo dovolj prostora, sicer se bodo med vzhajanjem sprijeli, česar si ne želimo. Pekač in testo pokrijemo s folijo.
Drugo vzhajanje
Krofe pustimo vzhajati toliko časa, da se približno podvoji njihova prostornina oziroma da prestanejo test pritiska. Če se vdolbinica hitro povrne s svoj prvotni položaj, jih pustimo še malo vzhajati. Drugo vzhajanje lahko traja od 4 do 7 ur, odvisno od temperature prostora.
Cvrenje krofov z drožmi
Ko so krofi z drožmi vzhajani, pripravimo olje za cvrenje. Segrejemo ga na 175 stopinj Celzija. Če olje ne bo dovolj vroče, bodo krofi vpili olje in bodo mastni, če pa bo prevroče, se bodo zunaj zelo hitro spekli, znotraj pa bodo še surovi. Če nimamo termometra, temperaturo lahko približno preverimo z ročajem lesene kuhalnice, ki ga pomočimo v olje: če se ob njem pojavijo drobni mehurčki, je olje nared. Na začetku je priporočljivo žrtvovati en krof in preveriti, kako se ocvre. Bodimo pozorni tudi na to, da se olje med cvrenjem segreva in ohlaja, ko vanj položimo testo, tako da uravnavajmo moč ognja.
Krofe cvremo od 2 do 3 minute na vsaki strani do lepe zlato rjave barve. Ocvrte položimo na krožnik, obložen s papirnatim prtičkom, ki bo vpil odvečno maščobo. Še tople krofe povaljamo v sladkorju ali pa jih ohladimo, nadevamo z izbranim nadevom in posujemo s sladkorjem v prahu.
Vitamin C je v vodi topen vitamin, ki igra poglavitno vlogo pri ohranjanju našega zdravja. Velja za enega najmočnejših antioksidantov, ki varujejo naše telo pred škodljivimi prostimi radikali. Ker naše telo vitamina C ne more shranjevati, je zelo pomembno, da ga dnevno zaužijemo v dovolj velikih količinah. To je še posebej priporočljivo v zimskih mesecih, ko so na pohodu številna prehladna obolenja. Najboljši viri vitamina C sta sveža zelenjava in sadje. Med njimi pa je nekaj top živil, ki so prave zakladnice tega pomembnega antioksidanta.
Naše telo vitamina C ne proizvaja niti ga ni sposobno shranjevati, zato je pomembno, da je v naši prehrani veliko sveže zelenjave in sadja. Vitamin C namreč skrbi za pravilno delovanje imunskega sistema, nas ščiti pred boleznimi srca in ožilja, zagotavlja zdravo in mladostno kožo, preprečuje vnetja, je pomemben antioksidant v boju s prostimi radikali, izboljšuje fizično zmogljivost in pomaga pri težavah v nosečnosti.
V preteklih desetih letih je bilo izvedenih več kot sto raziskav, ki vse potrjujejo številne koristi vitamina C. Ker pa ga naše telo ne more samo proizvajati, nam ga pogosto primanjkuje, še posebej v zimskih mesecih, ko ne uživamo dovolj svežega sadja in zelenjave.
Znaki pomanjkanja vitamina C
Simptomi pomanjkanja vitamina C niso preveč moteči, zato jih pogosto ne jemljemo dovolj resno, vendar pa so posledice dolgoročnega pomanjkanja vitamina C lahko zelo resne. Hudo pomanjkanje lahko vodi v skorbut, bolezen, ki so jo poznali predvsem mornarji ter povzroča hudo utrujenost in duševno otopelost, izgubo kostne in mišične mase ter veliko oslabelost imunskega sistema. Skorbut je dandanes zelo redka bolezen, saj jo lahko preprečimo že z uživanjem zelo majhnih količin vitamina C.
Manj opazni, a še vedno resni znaki pomanjkanja vitamina C so:
povečanje telesne teže zaradi upočasnjenega metabolizma,
otečeni in boleči sklepi.
Zdravstvene težave, povezane s pomanjkanjem vitamina C, se sčasoma znatno poslabšajo in lahko povzročijo hujše zdravstvene težave, kot so:
visok krvni tlak,
bolezen žolčnika,
kap,
nekatere vrste raka,
ateroskleroza.
Da bi iz hrane dobili kar največ vitamina C, velja nekaj preprostih nasvetov. Živila naj bodo čim bolj sveža in surova. Namesto v vodi zelenjavo raje skuhajte na pari. Uživajte ekološko pridelana in domača živila. Hrana v svojem naravnem stanju bo namreč zagotovila dovolj hranil za vaše telo, zato poseganje po prehranskih dodatkih ne bo potrebno.
Priporočene dnevne vrednosti vitamina C
Potrebe po vitaminu C se glede na starost in spol razlikujejo:
Moški nad 19 let: 90 mg/dan Ženske nad 19 let: 75 mg/dan Nosečnice: 85 mg/dan Doječe matere: 120 mg/dan
Kadilci in pasivni kadilci naj povečajo dnevni vnos za 35 mg.
Najbogatejši naravni viri vitamina C
Če smo bili dolga leta prepričani, da največ vitamina C vsebujejo citrusi, danes vemo, da obstajajo še drugi, veliko boljši viri tega vitamina. Zato zaužijte vsaj od dva do tri kose na dan katerega od naslednjih živil:
Camu camu (1.882 mg–2.280 mg vitamina C na 100 g)
Camu camu je najbogatejši naravni vir vitamina C. Gre za majhen, ringloju podoben sadež, ki uspeva v amazonskih pragozdovih. Vsebuje kar 40 % več vitamina C kot acerola, 30-krat več kot limona in 50-krat več kot pomaranča. Pri nas ga lahko najdemo v obliki prahu ali kapsul. Že žlička praška iz camu camuja na dan, raztopljenega v vodi, zagotovi organizmu neizčrpno količino energije in okrepi imunski sistem.
Acerola (1.678 mg na 100 g)
Acerola je majhen, češnji podoben sadež, ki uspeva v tropskem podnebju. Poleg velike količine vitamina C vsebuje tudi veliko vitaminov A, B1, B2 in B3. Uživajo jo lahko tudi alergiki na citruse, uporabljamo pa jo lahko tudi proti alergijskemu rinitisu in herpesu.
Guava (228,3 mg na 100 g)
Guava je tropski sadež z značilnim rožnatim mesom. Najpogosteje iz njega delajo sokove, najdemo pa ga tudi v sladicah, sladoledu, sadnih ploščicah ali suhem sadju. Poleg velike količine vitamina C guava vsebuje tudi veliko vlaknin in folne kisline.
Paprika (183,5 mg na 100 g)
Papriko najdemo v različnih barvah: od rumene, oranžne, rdeče in zelene do mešanih odtenkov, in ravno ta barvitost ima velik pomen v zdravi prehrani. Ena manjša paprika zadovolji naše dnevne potrebe po vitaminu C. Vsebuje pa tudi vitamin B6 in folno kislino, rdeča in zelena paprika pa še vitamina E in K.
Črni ribez (177 mg na 100 g)
Črni ribez uspeva poleti in je zelo hitro pokvarljiv sadež, zato ga bomo na trgovskih policah težko našli. Vsebuje veliko vitamina C, je diuretik in čisti kri. Njegov sok pomaga pri hripavosti. Najpogosteje ga najdemo v sokovih in sadnih ploščicah. Za poln izkoristek vseh njegovih hranilnih vrednosti priporočamo predvsem uživanje svežih jagod.
Peteršilj (166 mg na 100 g)
Peteršilj izboljša okus številnih jedi, po prehranski vrednosti pa sodi v sam vrh živil, še posebej če ga uživamo surovega. S 25 grami svežega peteršilja na dan si boste na zelo preprost način zvišali vnos železa, kalcija in folne kisline ter s tem zadostili dnevni potrebi po vitaminu C.
Temnolistnata zelenjava (ohrovt in brstični ohrovt) (120 mg na 100 g)
Ohrovt je prava zimska zakladnica vitaminov in mineralov. Lahko ga pripravimo v solati ali pa skuhamo na sopari in ponudimo kot prilogo. Ohrovt je tudi zelo pogosta sestavina smutijev. Čeprav sodi med nizkokalorična živila, vsebuje veliko hranil, od vitaminov C, A in K do kalija, mangana in magnezija. Deluje antioksidativno, protivnetno in antikancerogeno ter znižuje holesterol.
Kivi (92,7 mg na 100 g)
Okusen zelen sadež je idealen za pripravo sokov in sadnih solat, odličen pa je tudi v kombinaciji s piščančjim mesom. Vsebuje več vitamina C kot limona, zmanjšuje simptome astme, krepi imunski sistem in nas varuje pred prehladom. V Sloveniji raste predvsem na Primorskem in v Vipavski dolini, nekatere vrste, odpornejše proti mrazu, pa najdemo tudi drugod po Sloveniji.
Brokoli (97 mg na 100 g)
Brokoli sodi med superživila zaradi hranilnih vrednosti, ki pomagajo preprečevati in odpravljati številne bolezni. Najbolj razširjena sorta ima zelene cvetove, znane so pa tudi sorte z rumenimi, belimi ali vijoličnimi cvetovi. Užitni deli rastline so cvetovi, ki so tudi najbolj razširjeni v uporabi, ter listi in steblo tik pod rožo. Gre za nizkokalorično živilo, bogato z minerali (kot so železo, kalcij, natrij, kalij, fosfor in cink), vitamini (A, B1, B2, B12, folna kislina, B6, C in E) in antioksidanti. Najbolje ga je skuhati na sopari, da ohrani čim več teh hranil.
Cvetača (73 mg na 100 g)
Cvetača tako kot brokoli sodi v družino križnic in je bogat vir hranil in vitaminov. S 100 g surove cvetače si dnevno zagotovimo priporočeni dnevni odmerek vitamina C. S hitrim kuhanjem ohranimo več kot polovico te vrednosti. Ena porcija (125 g) kuhane cvetače vsebuje kar 73 % PDV vitamina C, 19 % vitamina K, poleg tega pa vsebuje tudi vitamine B-kompleksa (B6, B5, B3, B2, B1), vlaknine, omega-3, kalij, magnezij, fosfor in mangan. Cvetača odlično vpliva na želodčne težave in slabo prebavo. Mnoge študije dokazujejo pozitivno povezavo med dieto s cvetačo in preventivo pred različnimi vrstami raka: rak črevesja, rak na prsih, prostati, jajčnikih … Kuhamo jo v odprti posodi, da se izognemo neprijetnemu vonju.
Kako povečati dvig odpornosti otrok?
Veliko staršev v teh zimskih mesecih išče rešitev za dvig odpornosti svojih otrok. Prehranska vrednost sveže zelenjave in sadja s trgovskih polic je zaradi dolgih transportnih poti precej zmanjšana, zato izbirajte sveža živila, ki so prepotovala čim krajšo pot. Nekatere vire vitamina C boste našli tudi v obliki praškov, kjer se večina hranil zaradi posebnih postopkov obdelave ohrani. Precej otrok tudi ne mara surove (ali na sopari kuhane) zelenjave, zato priporočam naslednje vire vitamina C za dvig njihove odpornosti:
½ žličke praha iz camu camuja 2-krat dnevno (raztopljenega v vodi ali soku),
1 pomaranča,
2 kozarca limonade (iz ene limone) – obvezno delati sproti, ker se vitamin C v vodi razgradi,
1 kivi,
1 žlička soka acerole (lahko zmešanega z vodo ali jogurtom),
½ sveže paprike,
½ skodelice na hitro pokuhane cvetače ali brokolija (lahko zmečkamo v pire in dodamo krompirju).
Vnos vitamina C je lahko tudi večji od priporočenih dnevnih potreb, saj višek naše telo izloči. Napitke pripravljajte sproti. Naredite otrokom zanimive jedi. Sadje in zelenjavo nabodite na ražnjiče ali pa pripravite zelenjavno pico ali zelenjavni burger. Otroci bodo zanimivo pripravljena živila z veseljem pojedli, pa čeprav bo na njih tudi kakšen košček zelenjave.
Cvetačna pica
Sestavine:
1 cvetača
1 jajce
1 skodelica naribane mocarele
½ skodelice naribanega parmezana
pelati
bazilika
zelena paprika, paradižnik, čebula oz. zelenjava po izbiri
1 konzerva tune
Priprava:
Pečico segrejemo na 220 stopinj Celzija. Pekač obložimo s papirjem za peko.
Surovo cvetačo v multipraktiku drobno zmeljemo. Pretresemo v stekleno posodo in damo za 4 minute kuhat v mikrovalovno pečico. Kuhano cvetačo pretresemo na čisto krpo in jo dobro odcedimo. Nato dodamo jajce, parmezan in polovico mocarele. Dobro premešamo in na papirju za peko oblikujemo testo za pico. Tako pripravljeno osnovo postavimo v pečico in pečemo 15 minut. Nato jo obložimo s poljubnim nadevom in postavimo nazaj v pečico še za 10–15 minut, da se mocarela raztopi. Postrežemo še vroče.
Ravintsara je odličen naravni zaveznik pri lajšanju simptomov prehlada in izboljšanju imunskega sistema. Njeno eterično olje vsebuje visoko vsebnost 1,8 cineola, ki pomaga uničevati mikrobe, zmanjševati vnetja ter olajšuje izkašljevanje. Pomembno je natančno razlikovanje med ravintsaro in ravensaro, saj imata različni kemijski sestavi in terapevtske učinke.
Bodite pozorni na terminološko zmedo
Morda ste že kje prebrali ali slišali, da naj bi bilo eterično olje ravintsare izvrstno za lajšanje simptomov prehlada. In morebiti ste nemudoma oddrveli v bližnjo lekarno ali trgovino ter ga želeli kupiti. Z malo sreče ste tudi ga.
A le poglejte, kaj sploh imate! Kajti pod imenom ravintsara utegnete srečati kar nekaj različnih eteričnih olj. Ravintsara je odličen primer terminološke zmede, ki v svetu aromaterapije ni neznanka. Ker je aromaterapija v Sloveniji mlada veda, jo spremljajo določeni izzivi, med katerimi so tudi pravilna slovenska poimenovanja in označevanja eteričnih olj.
Že če si ogledamo nekaj vsakdanjih primerov, vam bo hitro jasno, o čem govorim. Na primer eterično olje čajevca (Melaleuca alternifolia). Trgovci, ki ga prodajajo, ga poimenujejo na različne načine: čajevec, tea tree, čajeva mirta in še kaj. Ali pa sivka (Lavandula angustifolia): prava sivka, ozkolistna sivka, lavanda in še kaj. Tudi ko pridete do rožnega lesa (Aniba roseadora) iz Brazilije se zmeda ne konča, kajti pod imenom »rožni les« utegnete srečati ho-wood iz Kitajske (ki je postal alternativa za uporabo izginjajočega rožnega lesa). Primerov je nešteto.
Priporočljivo poznavanje latinskih imen rastlin
Na srečo so na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani v zadnjih letih izdali dve odlični knjigi: Sodobna kozmetika in Sodobna fitoterapija, ki bosta gotovo vnesli malo reda v terminološki kaos. Pri nakupu in uporabi eteričnih olj je zelo priporočljivo, če poznate latinska imena rastlin. V tem primeru imate najboljše možnosti, da boste v rokah držali res točno tisto, kar ste iskali. Ter to seveda tudi pravilno uporabili – glede na namen, ki ga želite doseči. A ravno primer ravintsare kaže na to, da včasih tudi poznavanje latinskega imena ne zadostuje.
Ravintsaro zamenjujemo z ravensaro
Pa si oglejmo ravintsaro. Ravintsaro pogosto zamenjujejo z eteričnim oljem ravensare, ki pa je nekaj popolnoma drugega. Tako ravintsara kot ravensara sta pridobljeni iz dreves, ki spadajo v družino lovorovk (Lauraceae). Gre večinoma za drevesa ali grme, ki rastejo v tropskih in subtropskih podnebjih, vseh skupaj je približno 2500 vrst.
Med lovorovke prištevamo na primer:
avokado (Persea americana),
kafrovec (Cinnamomum camphora),
cimet, cejlonski (Cinnamomum zeylanicum),
lovor (Laurus nobilis),
rožni les (Aniba roseadora),
ho-wood (Cinnamomum camphora),
liceja (Litsea cubeba),
ravensara (Ravensara aromatica),
ravintsara (Cinnamomum camphora).
In kaj je rod Cinnamomum? Beseda izhaja iz grškega jezika, v katerem »kinnamon« pomeni »sladki les«. Ta rod vsebuje cca 250 vrst in marsikatero izmed njih je mogoče destilirati in pridobivati nezanemarljivo količino eteričnih olj. Najpomembnejše rastline za pridobivanje eteričnih olj iz tega rodu so cejlonski cimetovec, kasijevec, ravintsara, kafrovec in hoo-wood.
Drevo Cinnamomum camphora izhaja iz Kitajske, Japonske in Tajvana, v preteklosti so jih množično izkoriščali za pridobivanje kafre (za zdravljenje prehlada, pljučnice, vročine, driske in vnetij).
Iz vrste Cinnamomum camphora danes pridobivamo različna eterična olja, in sicer med drugim:
kafra (Japonska),
ho wood (Kitajska),
sassafras (Kitajska),
ravintsara (Madagaskar).
Navedena eterična olja in njihova kemijska sestava se zelo razlikujejo med seboj! Razlike izhajajo iz:
specifičnosti rastišča,
dela rastline, ki je v uporabi (list, les, skorja),
načina destilacije.
Na primer, japonski C. camphora vsebuje kar 50 % kafre, imenujejo ga tudi hon-sho.
Trenutno tako poznamo vsaj štiri različne kemotipe C. camphora:
Cinnamomum camphora, ki raste na Madagaskarju, ima visoko vsebnost 1,8 cineola in to je torej tisto, kar želimo najti pod imenom ravintsara.
In kaj je potem z ravensaro?
Ravensara (Ravensara aromatica) je aromatično drevo, ki zraste do 20 m, na nadmorskih višinah 700–1000 m v vlažnih predelih Madagaskarja. Drevo ima aromatične liste, skorjo in oreščke. Kadar destilirajo lubje, eterično olje ravensare vsebuje kar 90 % metil kavikola. Kadar destilirajo liste, vsebuje eterično olje visok odstotek metil eugenola (80–92 %). Najverjetneje obstajajo tudi v primeru ravensare številni različni kemotipi. Skratka, ravintsara in ima povsem drugačno kemijsko sestavo, vonj in terapevtsko delovanje kot ravensara!
Če boste pokukali na spletne strani različnih prodajalcev eteričnih olj, boste v primeru ravintsare in ravensare tudi sami opazili precejšnjo zmedo.
Ravintsara in njeni terapevtski učinki
Zato vam priporočam, da se vedno pozanimate ali imate v rokah res ravintsaro, kajti to je tisto, kar lahko uporabite za svoje zdravje zaradi teh terapevtskih učinkov 1,8 cineola:
uničuje mikrobe,
je antioksidant,
umirja krče,
stimulira imunski odziv telesa,
pomaga mehčati in izkašljevati sluz,
zmanjšuje vnetje.
Uporabite ga lahko v teh primerih:
za povečanje imunskega odziva,
bolečine v mišicah,
krči, nevralgije, stres,
dihala: bronhitis, katar, prehlad, sinusitis.
Visoko vsebnost 1,8 cineola (evkaliptola) imajo tudi eterična olja lovorja, evkalipta, zelenocvetne melalevke, mirte, rožmarina kt. cineol ipd.
Primer ravintsare nas vsekakor uči, da je treba biti pri ukvarjanju z aromaterapijo natančen in čim bolje poznati vsako stekleničko, ki jo imamo doma. Raje imejmo manjši izbor eteričnih olj. Ta pa naj bodo kakovostna in naše znanje o njih naj bo čim bolj poglobljeno.
Članek med drugim vsebuje povzetke članka »Ravintsara vs. Ravensara: What’s the Difference«, avtorice Jade Shutes. Povzeto in objavljeno z dovoljenjem avtorice.
Recepti z ravintsaro:
Olje za zdravljenje herpesa:
5 ml steklenička,
kalofilovo olje (Calophyllum inophyllum),
5 kapelj eteričnega olja ravintsare.
Sestavine dobro premešajte in večkrat dnevno nanesite na herpes.
Oči so ogledalo naše duše. Toda pogosto jih preobremenimo ter povzročimo nepotrebne glavobole in bolečine. Utrujene oči so zato eden najpogostejših pojavov pri ljudeh, saj večino časa preživimo za računalnikom, telefonom in televizorjem. Recept za utrujene oči je res preprost – dovolj počitka. Ampak vedno si takšnega luksuza žal ne moremo privoščiti.
Kaj pomenijo utrujene oči?
Utrujene oči so pogosto preprost znak mišične utrujenosti. Zato jih s pogostim mežikanjem ali drgnjenjem z dlanmi prebudimo. Povečamo namreč pretok krvi in podobno kot na preostalih delih telesa se mišica sprosti in ne čutimo več »teže«.
Kako prepoznali utrujenost v očeh? Srbenje, napetost, bolečine, glavoboli ter napetosti v vratu in hrbtu so najpogostejši znak utrujenosti oči.
Kako jih zbuditi?
Utrujene oči niso nikoli težava, če smo doma in pripravljeni, da se poglobimo v sladke sanje. Vsekakor pa niso zaželene podnevi, ko moramo storiti še kopico obveznosti in nimamo možnosti počitka.
Na srečo obstaja kar nekaj načinov, kako lahko utrujene oči prebudimo in osvežimo.
Samomasaža
Za sprostitev utrujenih oči dlani položimo na obraz, globoko vdihnemo in nato desetkrat pritisnemo s spodnjim delom dlani na lica. Uživamo v trenutku in nato počasi pogledamo. Kadar čutimo pritisk, s konicami prstov izvajamo nežen pritisk okoli oči na vsaj desetih mestih tako, da se počasi premikamo od zunanjega roba oči proti notranjemu. Vsak večer pa je priporočljivo s kremo ali rastlinskim oljem nežno zmasirati predel okoli oči.
Telovadba
Očesna telovadba lahko pomaga pri sprostitvi in pri izboljšanju vida. Z očmi pogledamo dol, gor, levo in desno ter z njimi krožimo. Druga vaja se nadaljuje z gledanjem v svinčnik, ki ga držimo med 10 in 15 cm od oči, nato pa izostrimo pogled na drugega, ki ga imamo v čisto iztegnjeni roki. Za konec pogled usmerimo v poljuben predmet in obračamo glavo levo in desno.
Hrana
Hrana je za oči pomembna. Maščobne kisline omega-3 pomagajo proti izsušenosti oči. Najdemo jih v ribah, bučnih semenih in orehih. Cink pripomore k ostrini vida, zato je priporočljivo uživati špinačo, gobe, telečja jetrca, grah, brokoli in jogurt. Če podočnjake spremlja zabuhlost, je koristno omejiti uživanje soli, saj prispeva k zadrževanju vode v telesu. Povečamo pa vnos banan, rozin in brusnic, saj so te znane po odvajalnih lastnostih.
Domača lekarna za utrujene oči
Glinene obloge pomagajo pri utrujenosti in pri zdravljenju očesnih težav, kot so mrena in solzenje. Obloge iz gline naj bodo debele 1–2 centimetra, pripravimo pa jih z mešanico gline in vode, namažemo na gazo in jih tople polagamo na predel oči. Pustimo 30 minut in odstranimo. Ponavljamo vsak dan vsaj 30 dni.
Glinene ledene kocke: Žličko gline zmešamo z nekaj žličkami vode in vse skupaj vlijemo v modelčke za led ter postavimo v skrinjo. Ko so glinene ledene kocke pripravljene, si jih nežno vmasiramo v predel oči. Odlično je za podočnjake, odpravljanje utrujenosti in zabuhlosti.
Kumarice in surov krompir: Zaprimo oči in tanki rezini kumarice ali krompirja za 20 minut položimo na oči. Tovrstne obloge so odlične pri zatečenih očeh.
Čajni vrečki kamilice skuhamo, nato pa vrečki zamrznemo. Čez čas ju za nekaj minut položimo na oči.
Knajpanje proti utrujenosti: Pred sabo položimo dve posodi: prvo z vročo vodo in drugo z mrzlo. V vsako položimo žličko. Izmenično si polagamo tople žličke, nato mrzle. Menjavo ponovimo nekajkrat, zaključimo pa s hladno vodo.
Preventiva
Vsekakor je preventiva najboljša rešitev. Poskušamo se izogibati umetni in beli svetlobi, zavestno in pogosto mežikajmo, pri slabšem vidu je obvezna uporaba očal, saj se le tako izognemo glavobolom, utrujenim očesom in razdražljivosti. Za zdravje oči je odlična tudi rastlina smetlika.
Čim pogosteje obiščimo naravo, saj je znano, da zelena barva blagodejno vpliva na oči in počutje. Prav tako pijmo zadosti vode, da oči ne bodo dehidrirane. Na zaslonu računalnika si nastavimo visoko vrednost kontrasta, prilagodimo višino stola in povečajmo velikost črk na zaslonu.
Kdaj k zdravniku?
Kadar so oči pogosto utrujene in domača lekarna ne pomaga. Obisk pri zdravniku pa je obvezen tudi ob nenadni omotici in dvojnemu vidu, ki kljub počitku ne izgine.
Ker na internetu mrgoli enostavnih receptov za čiščenje, se poskusimo tokrat približati izdelkom, ki jih kupujemo v trgovini.
Eterična olja namesto nevarnih kemikalij
Oglasi nas uspešno prepričujejo, da bo naš dom varen le, če uporabimo to in ono čistilo. Antibakterijski in antiseptični izdelki ne domujejo le na polici omare za čistila, pač pa so se preselili tudi v marsikatero (pretežno žensko) torbico. Smrtni boj, ki smo ga napovedali mikrobom, je tako močan, da ob njem pogosto pozabimo na svoje zdravje. Veliko ljudi se ob uporabi agresivnih kemičnih čistilnih sredstev počuti neprijetno, številni pa občutijo očitne stranske učinke – draženje kože, solzenje, kihanje, oteženo dihanje … Ste med njimi tudi vi?
Čistoča je vsekakor pomembna. Zaradi boljše higiene smo iztrebili marsikatero bolezen. Vendar pa je pretirana čistoča v zadnjih letih postala obsedenost in celo zasvojenost. To, da imamo brezhibno čist dom, je seveda dobrodošlo (in do neke mere nujno), vendar pa v naši vnemi za čistočo pogosto pozabimo na slabe strani uporabe kemije, ki se kažejo predvsem v negativnih učinkih na zdravje celotne družine (tudi hišnih ljubljenčkov) in veliki obremenitvi za naše okolje. Zavedati se moramo tudi tega, da sterilno okolje za človeka ni zdravo, saj lahko telo sčasoma izgubi lastno sposobnost spopadanja z mikrobi, ki so ves čas prisotni v našem okolju.
Nevarne kemikalije
Nevarne kemikalije na nas prežijo na vsakem koraku. Ali veste, da je v uporabi okrog 100.000 kemičnih snovi, ki so povsod okoli nas? O tem, katere vplivajo na naše zdravje in okolje in kako, pa vemo zelo malo. Zveza potrošnikov Slovenije sporoča, da lahko kemikalije povzročijo alergije, vnetja, opekline, poškodbe organov, motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem (nevrološke, vedenjske, razvojne ali reproduktivne poškodbe). Zaradi njihovega delovanja lahko nastanejo novotvorbe, razvijejo se rakasta obolenja in nastanejo genetske okvare. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da so kemikalije obstojne (se ne razgradijo) in se tako nalagajo v telesu in okolju (vplivajo na živali, rastline, vodo, zrak). So bioakumulativne, zato se vgradijo v človeško ali živalsko telo in se prenašajo iz generacije v generacijo.
Seveda pa se zdravju škodljive kemikalije razen v čistilih nahajajo še v številnih drugi izdelkih: sredstvih za nego in higieno (kozmetiki), ličilih, tekstilu, igračah, opremi, aparatih, barvah …
Ste tudi vi odločeni, da nevarnih čistil niti ne pogledate več? No, pa zavihajmo rokave!
Naravna čistila
Če si vzamete le nekaj časa za pripravo čistil, vam lahko ponudimo kar nekaj pripravkov, s katerimi boste učinkovito poskrbeli za čistočo svojega doma. Izdelava naravnih čistil vam bo vzela ravno toliko časa, kot ga porabite, da skočite po kemična čistila v trgovino. Pa še ceneje je!
Sestavine, ki jih najpogosteje uporabljamo pri domačem čiščenju:
Soda bikarbona (natrijev hidrogenkarbonat)
Soda čisti, osvežuje, mehča vodo, razjeda. Lahko jo uporabimo za odstranjevanje mastnih madežev, razkuževanje in nevtralizacijo neprijetnih vonjav. Lahko jo dodamo v pralni stroj kot nadomestek za mehčanje, poleg tega iz oblačil odstranjuje neprijetne vonjave. Dodamo jo v domač gel za pranje perila. Za še večjo moč pri pranju in odstranjevanju madežev na belih oblačilih sta primerna natrijev karbonat (pralna soda) in natrijev perkarbonat.
Beli kis
Aktivna sestavina belega kisa je ocetna kislina, ki čisti in razkužuje. Beli kis odstranjuje maščobe, plesen, nekatere madeže in ostanke voska. Ker nevtralizira, ga lahko uporabimo za čiščenje oken, razkuževanje delovnih površin in loščenje pomivalnih korit. Je vsestransko uporabno čistilo, zato lahko njegovo raztopino uporabimo pri čiščenju kopalnice in kuhinje, kjer pomaga odstranjevati vodni kamen, odličen pa je tudi za čiščenje hladilnika in pralnega stroja.
Citronska kislina in limonin sok
Citronska kislina deluje kot učinkovito antibakterijsko in antiseptično čistilo. V velikih količinah jo naravno vsebujejo limone, limete, pomaranče in grenivke, zaradi česar so tudi limone zelo znano in pogosto uporabljeno naravno čistilo. Citronska kislina in limona delujeta antibakterijsko in antiseptično, odstranjujeta mastne madeže in delujeta kot belilo.
Naravno milo (v kosu ali tekoče)
Naravno milo (marsejsko milo – v trdi obliki, kastiljsko milo – v tekoči obliki) je biološko razgradljivo univerzalno čistilo, ki ga lahko uporabljamo v večini izdelkov. V kombinaciji z vročo vodo pripravimo večnamensko čistilo ali prašek za pranje perila. Z dodajanjem ostalih sestavin (kisa, eteričnih olj ipd.) izdelamo številne pripravke za čiščenje. Tudi izdelava mila je postopek, ki se ga lahko lotite sami.
Eterična olja
Pri nakupu eteričnih olj bodimo posebej pozorni, da jih ne zamenjamo s sintetičnimi oziroma parfumskimi dišavami. Eterična olja nimajo samo lastnosti, da prijetno dišijo, pač pa imajo tudi antibakterijsko, protivirusno, antiseptično in protiglivično učinkovanje. Uporabljamo jih za razkuževanje, zaščito pred insekti, odstranjevanje neprijetnih vonjav in za dvig razpoloženja. V času gripe in prehladov jih v prostoru razpršite, da se zaščitite pred razsajajočimi virusi in bakterijami. Dodamo jih lahko tudi pralnim praškom in mehčalcem za perilo, čistilu za steklo ali čistilom za čiščenje tal.
Nekaj najpogosteje uporabljanih eteričnih olj v naravnih čistilih:
Čajevec učinkuje antibakterijsko, protivirusno in protiglivično. Krepi imunski sistem in poveča obrambno sposobnost telesa.
Limona deluje antibakterijsko, protivirusno in protiglivično. Ima veliko čistilnih lastnosti, je antiseptik in odlična proti maščobi. Izredno osvežilna.
Sivka deluje protivirusno, antibakterijsko in protiglivično. Ima odlične čistilne sposobnosti in spodbuja imunski sistem. Pomirja.
Cimet deluje antiseptično, antibakterijsko in protiglivično. Prijetno odišavlja. Pozor: pazite, da ne pride v neposreden stik s kožo, saj je zelo dražilen!
Timijan deluje antibakterijsko, dobro vpliva tudi na imunski sistem. Je odličen za razkuževanje, saj deluje protimikrobno.
Poleg tega, da bodo eterična olja »pometla« z mikrobi, bodo hkrati še blagodejno vplivala na vaše zdravje in počutje. Ali ni to veliko bolje od kemije, ki nam škoduje?
Recepti
Ker v internetu mrgoli enostavnih receptov za čiščenje, se poskusimo tokrat približati izdelkom, ki jih kupujemo v trgovini.
Univerzalni »čistilni kamen« z vonjem pomaranče in evkalipta
Sestavine:
50 g bele gline,
20 g sode bikarbone,
15 g pralne sode,
35 g naravnega tekočega mila (npr. kastiljsko milo),
0,8 g eteričnega olja sladke pomaranče (ali drugega po želji)*,
0,2 g eteričnega olja evkalipta (ali drugega po želji)*.
Izdelava:
1. korak: V primerni posodi zmešajte glino in sodo. 2. korak: V čašo natočite milo in vanj nakapljajte eterično olje. Dodajte suhim sestavinam. 3. korak: Mešajte toliko časa, da nastane homogena zmes (brez grudic). 4. korak: Nadevajte v 100-ml širši lonček brez roba (odprtina naj bo čim večja za lažji dostop). 5. korak: Lonček pustite odprt nekaj dni, da se zmes strdi. 6. korak: Ko je masa popolnoma strjena, lonček pokrijte, opremite z nalepko in shranite na primerno mesto.
Uporaba: Z mokro gobico podrgnite po čistilnem kamnu, da se speni in z ustvarjeno pasto očistite površine. Sperite. Čistilni kamen je univerzalno čistilo, s katerim lahko čistite štedilnik, umivalnike, ploščice, in je primeren za površine iz emajla, stekla, plastike, nerjavečega jekla.
Opomba: Ni primerno za les, aluminij in občutljive površine.
Detergent za ročno pranje posode z aloe vero in vonjem grenivke
Sestavine:
76 g vode,
5 g SLSA,
2 g sode bikarbone,
0,4 g ksantan gumija,
5 g glicerina,
10 g soka aloe vere,
0,7 g eteričnega olja grenivke (ali drugega po želji)*,
0,3 g eteričnega olja zelene mete (ali drugega po želji)*,
0,6 g cosgarda,
po želji konico noža naravnega barvila (mineralni ali zemeljski pigmenti ali mice).
Izdelava:
1. korak: V primerni posodi združite SLSA in sodo. Dobro premešajte in dodajte vročo vodo (preden zavre). Premešajte, da se suhe sestavine raztopijo (po potrebi zmes dodatno segrejte). 2. korak: Natehtajte ksantan gumi in mu dodajte glicerin. Dobro premešajte, da ne nastanejo grudice. Dolijte sok aloe vere in zmes iz prvega koraka. 3. korak: Mešanico pustite nekaj minut, da nastane struktura gela. Občasno premešajte, da pospešite postopek in preprečite nastajanje grudic. 4. korak: Dodajte eterično olje in cosgard, po želji tudi naravno barvilo. Dobro premešajte, da se sestavine med seboj povežejo in nastane gladek in homogen gel. 5. korak: Narejen detergent natočite v 100-ml plastenko, opremite z nalepko in ga shranite na primerno mesto. Končno strukturo dobi v roku 48 ur (vmes lahko občasno premešate oz. pretresete).
Z naravnim detergentom, ki je učinkovit in neškodljiv za naše zdravje, hkrati pa čudovito dišeč, bo pomivanje posode gotovo postalo prijetnejše opravilo.
*Opomba: Vedno uporabljajte le eterična olja, ki jih dobro poznate. Čeprav so naravna, so lahko tudi škodljiva. Če vam je aromaterapija tuja, se pred uporabo eteričnih olj posvetujte s certificiranim aromaterapevtom.
Naprednejše uporabljene sestavine
SLSA (natrijev lauril sulfoacetat)
Gre za čistilno sredstvo (površinsko aktivna snov), pridobljeno iz palmovega in kokosovega olja. Ima certifikat Ecocert in BDIH in je prijazno do naše kože in zdravja. Pri izdelovanju v naravni kozmetiki ga uporabljamo pri šamponih, milih in drugim čistilnih izdelkih. SLSA nima z zloglasnim SLS-jem ničesar skupnega, zato pri uporabi brez skrbi!
Ksantan gumi (gumi koruznega škroba)
Spada med polisaharide in nastane v procesu fermentacije. Je naraven zgoščevalec vodne faze in bo vaše izdelke spremenil v gelasto strukturo. Med drugim se uporablja tudi za stabilizacijo emulzij, poveča jim viskoznost in jih gosti.
Vlažilci in negovalne sestavine
V detergentu za ročno pomivanje posode smo uporabili tudi rastlinski glicerin, ki je odličen vlažilec, ter aloe vero, ki deluje protivnetno in regenerativno. Skupaj bosta skrbela za nego naših rok in preprečevala izsuševanje.
Opomba: Vse omenjene in uporabljene sestavine boste našli v spletnih trgovinah, v katerih prodajajo sestavine za domače izdelovanje naravne kozmetike.
Zanimivost
Ali ste vedeli?
Po podatkih opravljenih testov je v telesu odraslega človeka nepričakovano veliko strupenih kemikalij, tudi takih, ki so v Evropi prepovedane že več kot 20 let.
Kemikalije se nalagajo v organizmu in vplivajo na naše zdravje, na reproduktivno sposobnost in na zdravje naših potomcev.
