Februar je mesec pustnih dobrot, ko v marsikaterem domu zadiši po krofih in flancatih. A po cvrtju v kuhinjskih ponvah ostane odpadno jedilno olje, ki pa ga, upamo, ne zlivate v straniščno školjko ali v vodovodni odtok. S tem namreč škodujete tako okolju kot svojim odtočnim cevem. Odpadno jedilno olje je organsko visoko obremenjen odpadek in ga moramo pravilno odstraniti. Olje je namreč živilo, ki s tem, ko konča v okolju (v tleh ali v vodi), predstavlja zelo visoko organsko onesnaženje, ki ga morajo mikroorganizmi v naravi razgrajevati več let, da ni več škodljivega vpliva na naravo.
Straniščna školjka in odtok nista zabojnika za odpadke
Odpadno jedilno olje je odpadek, za katerega velikokrat sploh ne pomislimo, da bi lahko bil škodljiv za naravo, in številna gospodinjstva ga nepravilno odlagajo. Veliko število ljudi se ga nepravilno znebi kar tako, da ga zlije v straniščno školjko ali odtok: »Straniščna školjka in odtok pa nista zabojnika za odpadke. Z metanjem odpadkov v straniščno školjko namreč povzročamo velike težave v kanalizacijskem sistemu: oviramo pretok, povzročamo zamašitve ter nepravilno delovanje črpališč, poleg tega pa ogrožamo zdravje delavcev, ki skrbijo za nemoteno delovanje sistema, saj morajo odstraniti vse nepravilno odložene odpadke,« pojasnjujejo v podjetju Snaga.
Nepravilno odlaganje jedilnega olja škoduje vodni favni in flori
S takšnim nepravilnim odlaganjem jedilnega olja tvegate, da boste v svoj kanalizacijski sistem priklicali različne škodljivce, pojavijo se lahko glodavci, kot so podgane, in njegovo zamašitev. V Slovenskem društvu za zaščito voda opozarjajo tudi na to, da lahko s takšnim ravnanjem povzročimo tudi onesnaženje površinskih voda in podtalnice: »Po strokovnih ocenah lahko 1 liter odpadnega olja onesnaži kar 1.000 litrov vode. To pa je količina vode, ki jo povprečen odrasel Evropejec porabi v 5 dneh. Jedilno olje namreč na površju vode tvori tanko nepropustno plast, ki onemogoča cirkuliranje kisika v vodo in iz nje.
Prav zaradi tega dejstva pa močno škoduje vodni favni in flori.« Zato je odpadno jedilno olje prepovedano zlivati v odtoke ali kanalizacijo ter odlagati v zabojnike za zbiranje odpadkov. V skladu z zakonodajo morajo kuhinje, ki proizvedejo več kot 20 obrokov hrane dnevno, odpadno jedilno olje zbirati in ga predati registriranemu zbiralcu odpadkov, ki poskrbi za njegovo nadaljnje ravnanje. Čeprav uredba do fizičnih oseb oz. gospodinjstev ni tako »stroga«, pa bi bilo prav zaradi zgoraj navedenih nevarnosti za okolje prav, da bi gospodinjstva odpadno jedilno olje skladiščila v plastenkah oz. katerikoli drugi primerni embalaži ter ga, ko bi se nabrala zadostna količina, odpeljala v najbližji zbirni center za ločeno zbrane odpadke, kjer ga lahko brezplačno oddajo.
Druga možnost so akcije zbiranja nevarnih odpadkov ali mobilni zbirni centri, v katerih lahko oddajo tudi to vrsto odpadka. Odpadna jedilna olja je tudi prepovedano mešati z drugimi odpadki, prepovedano jih je odvajati v kanalizacijo, greznice ali neposredno v površinske vode ali kuriti v pečeh. Po ocenah Društva za zaščito voda letno nastane v Sloveniji okoli 2 litra na osebo odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstva, kar pomeni letno okoli 4.000 m3 odpadnega jedilnega olja: »Obremenitev odpadnega jedilnega olja znaša 2.301.627 mg/liter (izražen kot kemijska potreba po kisiku), odpadna voda pa je z vsebnostjo jedilnega olja 3.800-krat bolj obremenjena kot običajna komunalna odpadna voda. 1 liter na dan odvrženega jedilnega olja v kanalizacijo tako predstavlja obremenitev, ekvivalentno 19 ljudem.«
Olje in kanalizacija
Se zavedate, s kakšnimi težavami se zaradi vašega nepravilnega odlaganja olja soočajo komunalna podjetja? Po podatkih Slovenskega društva za zaščito voda se odpadno olje počasi nalaga na stene kanalizacijskih cevi in tako tvori pravi podzemni oljni svet s kapniki, ki počasi otežuje prehod ostalih odplak, te pa so izvrstna hrana glodavcev in velik vir neprijetnih vonjav: »Komunalna podjetja morajo kanalizacijske cevi pogosteje mehansko čistiti, kar posledično lahko povzroči poškodbo teh cevi in obenem skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Čiščenje namreč ni preprosto, saj so kanalizacijske cevi najbolj globoko zakopane cevi, tudi do nekaj metrov pod zemeljsko površino.
Če odpadno jedilno olje konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave. Prav tako polivanje po kompostih ali travnatih površinah zaradi visoke organske obremenitve popolnoma onemogoči naraven razkroj in življenje mikroorganizmov. Sčasoma se spere v podzemlje do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitnih voda. Ko se podtalnica enkrat onesnaži, traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša. Znan je podatek, da 1 liter odpadnega olja onesnaži milijon litrov pitne vode.«
Odpadno jedilno olje se lahko v celoti reciklira
Odpadno jedilno olje ni samo odpadek, temveč je lahko tudi odlična surovina. Dokaz za to je na tržišču dokaj visoka cena, ki za tono odpadnega jedilnega olja dosega vrednost 300 € ali celo več kot 400 €. Iz 1 litra odpadnega olja je mogoče proizvesti 0,9 litra biodizel goriva ali do 1.000 litrov bioplina, kar pomeni, da je lahko odpadno jedilno olje koristna surovina, zato ni smotrno, da konča v okolju kot odpadek. V Snagi Ljubljana so v letu 2016 uspeli zbrati 14.960 kg odpadnega olja oziroma 0,04 l na prebivalca. Kot so izračunali na Slovenskem društvu za zaščito voda, »bi 4.000 m3 (3.680 ton) na leto zbranega odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev na trgu doseglo minimalno ceno 1.104.000 €/leto. Iz njega bi lahko proizvedli 3.600 m3 biodizel goriva.
Če predpostavljamo, da bi na trgu za 1 liter biodizel goriva dosegli ceno 1,2 €, bi potencial znašal 4.320.000 €, kar zagotovo nakazuje na uspešno gospodarjenje. Lahko bi proizvedli tudi 4.000.000 m3 bioplina ali 8.000.000 kWh električne energije v protivrednosti 520.000 €. Proizvodnja bioplina je primerna predvsem za nečista odpadna jedilna olja, ki imajo večjo vsebnost nečistoč in vode, katerih čiščenja s predpripravo pri proizvodnji biodizel goriva ne bi bila ekonomsko smiselna.«
In kaj storiti s tem odpadkom, ki vam je ostal v ponvi po cvrtju?
Olje ohladite, zlijte ga v plastenko ali v steklen kozarec in ga dobro zaprite. Ko boste posodo z jedilnim oljem napolnili, jo oddajte v najbližjem zbirnem centru za odpadke. Za večje imetnike tovrstnega odpadka (pekarne, šole) so pri zbiralcih na voljo ustrezne posode, ki se tesno zaprejo. Ko napolnijo posodo, sporočijo zbiralcu in ta jim posodo zamenja z novo.
