Priprava zelenjavnega curryja s tofujem je odlična ideja, če si želite hitrega, okusnega in hranljivega obroka. Vsaka žlica prinaša mešanico aromatičnih začimb, sveže zelenjave in hrustljavega tofuja. Postrezite s kuhanim rižem ali naan kruhom za popolno azijsko doživetje.
Sestavine (4 porcije):
majhen košček svežega ingverja,
1 rdeča čebula,
4 stroki česna,
približno 4 žlice olja,
2 majhni bučki,
1 čili,
2 žlici rdeče curry paste,
200 ml zelenjavne juhe,
400 ml kokosovega mleka,
400 g sesekljanega paradižnika iz pločevinke,
100 g mlade špinače,
2 žlici sesekljanega koriandra,
400 g naravnega tofuja,
sok 1 limete,
sol,
300 g riževih rezancev
Priprava:
Olupite ingver, čebulo in česen. Ingver in česen narežite na tanke rezine, čebulo pa na krhlje. Vse skupaj popecite v ponvi.
Bučke operite, osušite in narežite na kocke. Sesekljajte čili. Vse skupaj dodajte v ponev in prepražite. Dodajte karijevo pasto in juho, kokosovo mleko in paradižnik. Zavrite in kuhajte na zmernem ognju.
Dodajte špinačne liste, sesekljan koriander in tofu, narezan na majhne koščke. Premešajte, začinite z limetinim sokom in soljo ter umaknite z ognja.
Riževe rezance pustite nabrekniti v skladu z navodili na embalaži. Odcedite jih. Postrezite jih kot prilogo h kariju.
Tolščak ali portulak (Portulaca oleracea), je rastlina, polna koristnih hranil, ki jo pogosto (čeprav jo mnogi smatrajo za plevel) označujejo kot superživilo. Tolščak je zaradi svojega rahlo limonastega okusa in hrustljave teksture cenjen v kulinariki po vsem svetu. Če želite to izjemno rastlino vključiti v svojo prehrano, preberite naš vodnik, kako ga pripraviti in kuhati.
Zakaj jesti tolščak?
Tolščak je bogat z omega-3 maščobnimi kislinami, vitamini A, C in E, magnezijem, kalijem ter antioksidanti. Ima rahlo kiselkast in slan okus, ki se odlično poda k različnim jedem. Redno uživanje tolščaka podpira zdravje srca, zmanjšuje vnetja in doda osvežilno noto vašim obrokom.
Kako pripraviti tolščak
Nabiranje ali nakup svežega tolščaka
Tolščak pogosto raste divje na vrtovih ali poljih. Kupite ga lahko tudi na tržnici ali v specializiranih trgovinah.
Izberite mlada, nežna stebla in liste, saj so starejši deli lahko trši in bolj grenki.
Temeljito čiščenje
Tolščak dajte v cedilo in ga temeljito sperite pod tekočo vodo, da odstranite prah in umazanijo.
Liste in stebla lahko za nekaj minut namočite v hladno vodo, da odstranite morebitne ostanke zemlje ali majhne žuželke.
Priprava
Z nožem ali kuhinjskimi škarjami odrežite korenine in morebitna trša stebla.
Ločite nežne liste in stebla. Oboje je užitno, vendar so stebla bolj primerna za kuhanje zaradi svoje teksture.
Recepti s tolščakom
1. Tolščakova solata
Sestavine:
2 skodelici svežih listov in nežnih stebel tolščaka
1 kumara, narezana na tanke rezine
1 paradižnik, narezan na kocke
1 majhna rdeča čebula, narezana na tanke rezine
Oljčno olje, limonin sok, sol in poper po okusu
Priprava:
Tolščak, kumaro, paradižnik in čebulo zmešajte v skledi.
Dodajte oljčno olje in limonin sok.
Solite in poprajte po okusu. Nežno premešajte in takoj postrezite.
2. Sotirani tolščak
Sestavine:
2 skodelici tolščakovih stebel in listov
2 stroka česna, drobno sesekljana
2 žlici oljčnega olja
Sol in poper po okusu
Priprava:
V ponvi segrejte oljčno olje na srednji temperaturi.
Dodajte sesekljan česen in ga na hitro popražite.
Dodajte tolščak in pražite 3–5 minut, dokler se rahlo ne zmehča, a ostane živahno zelen.
Začinite s soljo in poprom ter postrezite kot prilogo ali z rižem.
3. Tolščakova juha
Sestavine:
1 skodelica sesekljanega tolščaka
1 krompir, narezan na kocke
1 majhna čebula, drobno sesekljana
2 skodelici zelenjavne jušne osnove
1 žlica masla ali oljčnega olja
Priprava:
V loncu segrejte maslo ali olje ter prepražite čebulo, da postekleni.
Dodajte krompir in kuhajte 5 minut.
Prilijte jušno osnovo in kuhajte, dokler krompir ne postane mehak.
Dodajte tolščak in kuhajte še 5 minut.
Juho zmiksajte v gladko teksturo, začinite s soljo in poprom ter postrezite.
Predsednik ZDA Donald Trump je 20. januarja 2025 podpisal izvršni ukaz o izstopu Združenih držav Amerike iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). V izjavi Bele hiše so kot razloge navedli domnevno neustrezno upravljanje globalnih zdravstvenih kriz, vključno s pandemijo COVID-19, in nesorazmerno finančno obremenitev, ki jo nosijo ZDA.
Poleg izstopa iz WHO je predsednik Trump napovedal tudi ponovno vključitev vojaškega osebja, ki je bilo odpuščeno zaradi zavrnitve cepljenja proti COVID-19, ter jim obljubil povračilo plač za obdobje odsotnosti.
Glavne točke izvršnega ukaza
Uradna obvestila: Državni sekretar je zadolžen, da obvesti Organizacijo združenih narodov (OZN) in vodstvo WHO o nameri ZDA za izstop.
Prenehanje financiranja: Prihodnje finančne prispevke in drugo podporo WHO bodo ZDA ustavile.
Preusmeritev osebja: Vse ameriško osebje in pogodbeni sodelavci, ki delajo za WHO, bodo odpoklicani in prerazporejeni.
Iskanje alternativnih partnerjev: Administracija si bo prizadevala identificirati verodostojne in transparentne partnerje za naloge, ki jih trenutno izvaja WHO.
To je drugi poskus Trumpove administracije za izstop iz WHO, potem ko je podobno odločitev leta 2020 kasneje preklical predsednik Joe Biden leta 2021.
Posledice odločitve
Združene države Amerike so bile eden največjih finančnih podpornikov WHO, saj so prispevale približno 18 % njenega proračuna. Proces izstopa bo trajal 12 mesecev, v tem času pa administracija načrtuje vzpostavitev alternativnih mehanizmov za zaščito javnega zdravja in biološke varnosti.
Ko govorimo o uravnoteženi prehrani, se pogosto prenaglimo in s svojih jedilnikov brezglavo »črtamo« maščobe, v strahu, da povzročajo zamaščenost organizma in čezmerno telesno težo. Žal se pogosto odrečemo tudi maščobnim kislinam omega-3, nadvse pomembnim za delovanje našega organizma. So bistvene sestavine vseh celičnih membran v telesu in so nujno potrebne tako za tvorbo hormonov kakor tudi za številne druge fiziološke procese.
Zakaj so tako pomembne
Maščobne kisline omega-3, ki ne vsebujejo težkih kovin in drugih strupov, nas ščitijo pred škodljivimi vplivi okolja, preprečujejo negativne pojave, ki jih povzročajo prosti radikali, in ščitijo naše celice pred degeneracijo. Igrajo ključno vlogo pri delovanju možganov in ohranjanju njihovih struktur, zavirajo vnetne procese v organizmu in preprečujejo nastajanje krvnih strdkov. Narava je hotela, da maščobnih kislin omega-3 človeško telo ne more tvoriti samo, zato jih moramo zaužiti z ustrezno prehrano.
Številne študije so dokazale, da maščobne kisline omega-3 sodelujejo pri množici fizioloških procesov, kot je delovanje živčnih celic in možganov. Koristijo imunskemu sistemu, varujejo srce in krvni obtok, znižujejo LDL-holesterol v krvi (slabi holesterol, ki se kopiči na stenah arterij) in uravnavajo krvni tlak. Poleg tega skrbijo za zdravje las in kože, pospešujejo izgorevanje drugih maščob, zato pomagajo tudi pri zniževanju čezmerne telesne teže. Prav tako so nezanemarljivega pomena za nosečnice, saj plod omenjene maščobe nujno potrebuje za razvoj možganov, njihovo pomanjkanje pa lahko pri materi povzroči poporodno depresijo.
V katerih živilih jih najdemo
Esencialne maščobne kisline omega-3 so tiste, ki jih morate tako svojemu organizmu kakor tudi razvijajočemu se plodu zagotoviti iz prehrane. Omenjene maščobne kisline so le v nekaterih rastlinskih virih, kot so oreščki, konopljina in lanena semena, »chia« semena ter nekatera olja, kot je denimo svetlinovo. Najbogatejši vir so nedvomno ribe, zlasti mastne morske ribe, kot so losos, sled, sardele, skuše, od sladkovodnih pa celo postrv.
Strokovnjaki za prehrano ugotavljajo, da večina sodobne (predvsem hitre) prehrane vsebuje preveč maščobnih kislin omega-6 in omega-9, ki v presežkih povzročajo vnetja ter bolezni srca in ožilja. Žitarice, vsa predelana hrana, pekovski izdelki so polni maščobnih kislin omega-6 in omega-9, zato je dodajanje prečiščenih maščobnih kislin omega-3 nujno potrebno.
Maščobe so nujne za absorpcijo vitaminov: vitamini A, D, E in K so v maščobah topni, kar pomeni, da maščoba, zaužita s hrano, pomaga črevesju pri absorpciji vitaminov skozi celično membrano v organizem. Na njihovi podlagi nastajajo tudi hormoni, saj so maščobe strukturni gradniki hormonom podobnih snovi v telesu, ki uravnavajo številne funkcije. Pomembne so za tvorbo spolnih hormonov, za uravnovešen mesečni ciklus pri ženskah itn.
Nepravilno razmerje maščob v telesu
Znano je, da imamo v telesu veliko neravnovesja v razmerju vnosa različnih maščob. Zaradi nezdravega življenjskega sloga, prehranskih navad, prevladujočih živil in načina priprave hrane imamo namreč preveč škodljivih, predelanih transmaščob in maščobnih kislin omega-6, vse premalo pa ravno maščobnih kislin omega-3. Neravnovesje med njimi prispeva k debelosti, depresiji, disleksiji, hiperaktivnosti, srčno-žilnim obolenjem, hormonskemu neravnovesju in številnim drugim težavam.
Prav tako sočasno uživanje maščobnih kislin omega-3 in omega-6 v nepravilnem razmerju privede do neugodnih medsebojnih učinkov, saj se maščobne kisline s svojim delovanjem potegujejo za iste encimske sisteme, zaradi česar je izkoristek slabši. Z uravnoteženo prehrano lahko pravzaprav sami poskrbimo za dobro pretvorbo maščobnih kislin, in sicer tako, da omejimo uživanje maščobnih kislin omega-6, vseh predelanih in prečiščenih maščob, se kolikor je mogoče izogibamo sladkorju, pretirano slanim jedem, alkoholu in nikotinu. Na učinkovito in kakovostno pretvorbo vpliva tudi uživanje beljakovin, kalija, vitaminov skupine B, kalcija, bakra, cinka in magnezija.
Maščobe so nujne za lepo in napeto kožo
Eden najbolj prepoznavnih znakov pomanjkanja maščob je suha in upadla koža. Plast maščobe tik pod kožo ali podkožna maščoba deluje na telo kot lastna izolacija, saj pomaga uravnavati telesno temperaturo. Na tem mestu velja omeniti, da maščobe obenem varujejo notranje organe. Številni vitalni organi, predvsem ledvice, srce in črevesje, so zaščiteni s plastjo maščob, ki jih obdajajo in tako predstavljajo nekakšen zaščitni ovoj. Drugače rečeno: so pomemben vir skritih rezerv, ki jih telo uporabi nazadnje, če potrebuje energijo.
Glavni znaki pomanjkanja maščobnih kislin omega-3
Na pomanjkanje maščobnih kislin omega-3 se telo kaj hitro odzove. Najbolj značilni znaki so npr. suha in razpokana koža, suhi in lomljivi lasje, nohti, prhljaj, različni izpuščaji, povišan pritisk, hude menstrualne bolečine, prezgodnja menopavza, težave v meni, bolečine v sklepih in mišicah, živčnost in razdražljivost, težave s spanjem in koncentracijo, tesnoba, pozabljivost, lahko se pojavijo tudi težave z očmi itn.
Tudi otroci niso izvzeti zaradi pomanjkljivega vnosa maščobnih kislin omega-3. Navadno imajo slab imunski sistem in pogosteje zbolevajo za prehladi in vnetji, lahko so nagnjeni k astmi ali bronhitisu, senenemu nahodu, različnim ekcemom in drugim kožnim boleznim, pogosteje tožijo zaradi prebavnih motenj ipd. Ne samo to, pač pa se lahko pojavijo tudi težave v razvoju, govoru, motoriki in pri tvorbi hormonov.
K sreči lahko brez težav pokrijemo potrebe po dnevnem zaužitju maščobnih kislin omega-3; odrasla ženska jih potrebuje na dan 1,1 grama, moški pa 1,6 grama. Če nimate časa za pripravo morskih rib ali morda niste njihov ljubitelj, zadostuje že pol žlice »chia« semen, žlica lanenih semen ali pa pest orehov na dan in že pokrijete potreben vnos teh maščob v organizem. Poleg zdrave prehrane pa lahko dodajamo Omega-3 v obliki prehranskega dopolnila.
V konoplji se skriva več kot 100 spojin, ki jih združujemo pod skupnim imenom kanabinoidi. Največkrat je za izboljšanje zdravja uporabljen CBD, ki ni psihoaktiven in je povsem legalen, pripravke z njim pa lahko kupite tako v lekarnah kot drogerijah. Vas zanima, kako si lahko s konopljo oziroma CBD na naraven način pomagate tudi vi?
V drogeriji ali lekarni ste gotovo že opazili različne pripravke iz konoplje, na primer kreme in kapljice. Nad učinki kanabinoidov se tako farmacija kot kozmetična industrija navdušujeta že nekaj desetletij – vse od odkritja njihovih učinkov na človeško telo oziroma na celice. Pri tem velja najprej poudariti, da tovrstni pripravki iz konoplje ne vsebujejo kanabinoida THC, ki povzroča »zadetost«, temveč CBD in druge kanabinoide, ki so povsem legalni in predvsem terapevtsko zelo učinkoviti.
Kako delujejo kanabinoidi?
Kanabinoidi delujejo prek tako imenovanega endokanabinoidnega sistema. Množica celic v našem telesu ima posebne sprejemnike oziroma receptorje za kanabinoide, med drugim tudi celice imunskega sistema. Z njihovo pomočjo celice »zaznavajo« pogoje v telesu in se nanje primerno odzivajo, kar pomeni, da lahko na ta način ohranjamo zdravje ter dobro počutje. Za razliko od zdravil, ki imajo poleg pozitivnih učinkov na telo tudi stranske učinke, ponuja CBD zdravljenje brez teh. Pravzaprav lahko tudi »obrne« nekatere stranske učinke zdravil, kar velja na primer za neželene učinke antibiotikov.
Kanabinoidi, ki izvirajo iz rastlin, torej tudi konoplje, se imenujejo fitokanabinoidi. Poleg teh pa telo tudi samo proizvaja endokanabinoide. Ob uživanju CBD se razpoložljivost naravnih kanabinoidov, ki jih proizvaja naše telo, še poveča. S tem se aktivirajo celični receptorji CB1, kar prinaša telesu mnoge blagodejne učinke. Med drugim vplivamo na zmanjšanje depresije, na črevesna vnetja, krvni tlak in še marsikaj drugega. Prav tako je že dokazano, da obstaja pozitivna povezava med CBD in rakavimi obolenji – ravno glede antikarcinogenega delovanja se izvaja največje število raziskav. CBD se ravno tako uporablja pri bolnikih, ki trpijo zaradi artritisa, diabetesa, multiple skleroze, kroničnih bolečin, epilepsije, Parkinsonove bolezni, luskavice, bolezni srca, ADHD (»hiperaktivnosti«), shizofrenije in drugih resnih zdravstvenih stanj.
Endokanabinoidov, ki jih proizvaja naše telo samo po sebi, je lahko v telesu premalo – takrat je še bolj smiselno, da si pomagamo z uživanjem CBD. Kadar je raven naravne proizvodnje prenizka, se namreč lahko pojavijo fibromialgija (hude bolečine v mišicah), sindrom razdražljivega črevesja, migrene, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, Huntingtonova bolezen (odmiranje možganskih celic), nevropatija (okvara živcev) ter celo avtizem. Te bolezni pogosto zdravimo z zdravili, ki imajo množico nevarnih stranskih učinkov – bolje jih je torej preprečevati in zdraviti s pomočjo CBD.
Kaj pa THC? Tudi ta kanabinoid, ki je nelegalen, vpliva na zmanjševanje bolečin, vendar je zaradi dolgoročnega učinka in »zadetosti« ali prepovedan ali dosegljiv le na podlagi zdravniškega recepta. Težava je namreč v tem, da ima negativen vpliv na razmišljanje ter zato poslabša naše sprejemanje odločitev, ob dolgotrajni uporabi pa celo povzroča spremembe na srcu in možganih. CBD tovrstnih težav ne povzroča.
Kje se je uporaba CBD najbolj izkazala?
Da je kanabinoid CBD izjemno zdravilen, se je najbolj pokazalo pri zdravljenju epilepsije. Uporablja se tako pri odraslih epileptikih kot pri otrocih ter dokazano zmanjša število epileptičnih napadov. Posamezniki, ki so pred začetkom uporabe doživeli epileptični napad tudi večkrat na dan, so potrdili, da se je z uporabo CBD število napadov izjemno zmanjšalo. Podatek je razveseljiv predvsem zato, ker imajo farmacevtska zdravila za depresijo oziroma preprečevanje epileptičnih napadov sicer izjemno veliko stranskih učinkov, med njimi pa so tudi takšni, ki pri otrocih bistveno vplivajo na njihov razvoj.
Kako in kdaj poseči po CBD?
CBD je na voljo v mnogih oblikah. Čisto olje je običajno predrago in premočno, zato se največkrat uporabljajo kapljice oziroma tinkture, kjer je CBD olje primešano na primer olivnemu olju. Kapljice lahko jemljemo samostojno (kanemo jih na jezik), če nam okus ni všeč, pa jih dodamo hrani. CBD je že na voljo tudi v obliki kapsul in žvečljivih pastil (»gumijevih bombonov«), možno pa si ga je priskrbeti tudi v obliki tekočine za uporabo v elektronskih cigaretah. Kadar gre za zunanje težave, so najbolj primeren vir CBD seveda mazila oziroma kreme.
CBD lahko uporabljate, kadar opazite bolezenske znake bolezni, za katere je že dokazano, da jih ta zdravi oziroma pomaga blažiti. Vsekakor je prav, da s tem seznanite tudi svojega osebnega zdravnika ali specialista (na primer dermatologa v primeru luskavice ali onkologa pri rakavem obolenju).
Imate glavobol in razmišljate o tableti proti bolečinam? Ste zaradi stresa v službi in drugih skrbi razdraženi in tudi spati ne morete? Poskusite poskrbeti zase najprej na naraven način, s konopljinimi pripravki. Prav tako pa se lahko za uporabo CBD kapljic odločite povsem preventivno, z namenom izboljšanja počutja ter imunskega sistema. V času prehladnih obolenj, ko sicer uživate limone in med, bodo tudi CBD kapljice skrbele, da boste bolj odporni.
O učinkih CBD marsičesa še ne vemo, na srečo pa se opravlja dovolj tekočih študij, da bo znanja o njegovih učinkih v prihodnje še več. Poleg dognanj o učinkih na zdravje bo marsikoga gotovo razveselilo, da je nekaj raziskav nakazalo tudi povezavo med uporabo CBD in hujšanjem. Zaenkrat neposrednih dokazov še ni, a sklepa se, da CBD pospešuje metabolizem in pozitivno vpliva na razgradnjo maščobnih celic. Po drugi strani pa obstajajo tudi namigi, da CBD pomaga uravnavati apetit in nas spodbudi k zdravemu dojemanju lakote in sitosti, zato je povsem verjetno, da lahko pomaga tudi osebam s prehranskimi motnjami, ki imajo prenizko telesno težo.
Še nekaj, kar morajo znanstveniki v prihodnje jasno potrditi, je pomoč CBD pri odvajanju od zasvojenosti. Nekaj primerov je že pokazalo, da je ob uživanju CBD precej laže opustiti alkohol, tobak in tudi trde droge – zaradi uživanja CBD možgani sproščajo več dopamina, hormona, ki nam daje občutek sreče in vznesenosti.
Tako kot pri vsaki drugi učinkovini se seveda tudi pri CBD pojavlja vprašanje, v kakšni količini ga lahko uporabljamo. Pomembno je, da za optimalno uporabo sledimo navodilom na embalaži, saj so količine CBD v posameznih izdelkih različne. Prav tako velja na primer po zaužitju CBD kapljic ob bolečinah počakati na njihovo delovanje – nesmiselno je že deset minut pozneje kapljice ponovno vzeti, ker prvič niso »prijele«. Bodite potrpežljivi in počakajte vsaj pol ure. Nobene potrebe pa ni, da bi se bali škodljivih učinkov, če pomotoma zaužijemo večjo količino, kot je predpisano. S CBD oljem se tudi ob nekoliko večji količini ne moremo predozirati. Prav tako za CBD ne razvijemo tolerance, torej ta po daljšem jemanju ne preneha delovati in ga tudi ni treba jemati vse več.
Mazila in kozmetični izdelki s CBD
Koncentriran ekstrakt konoplje se dodaja vse več kozmetičnim izdelkom. Za nego telesa je sicer mogoče uporabljati tako kapljice, ki vsebujejo več CBD, kot tudi kreme, ki ga običajno vsebujejo manj. Vsebnost CBD običajno določa tudi ceno izdelka, torej ga poceni kreme v drogerijah vsebujejo najmanj.
Zakaj bi CBD uporabljali za nego kože? Kreme z izvlečki konoplje imajo pomlajevalni učinek, torej zavirajo staranje kože. CBD namreč vsebuje veliko vitamina E, ta pa deluje kot antioksidant – kožne celice ščiti ter preprečuje nastajanje gub. Prav tako vplivajo na odvečno nastajanje ter izločanje maščobe v koži, kar pomeni, da zmanjšujejo pore ter preprečujejo mozoljavost in akne. Po mazilih s CBD pogosto posežejo osebe, ki imajo luskavico ali ekceme, saj so tudi tu opazne pozitivne spremembe na zdravje kože. Ker imajo ta mazila vpliv na obnavljanje kože, se uporabljajo tudi za nego kože po opeklinah. Z mazili lahko prek kože, torej brez potrebe po oralnem jemanju protibolečinskih sredstev, blažimo tudi bolečine, na primer v križu.
Kaj pa konoplja v prehrani?
Pozitivne lastnosti konoplje so nam na voljo tudi na krožniku. Konopljina zrna oziroma semena niso zgolj bogata z oljem, temveč vsebujejo tudi beljakovine, ki se pogosto uporabljajo tudi v športni prehrani in prehrani veganov. Uživamo lahko oluščena ali neoluščena, s čimer telo oskrbimo še z veliko vlakninami, da se maščobne kisline ne uničijo, pa je najbolje, da jih uživamo surova.
Dodamo jih lahko solati ali kosmičem, ki jih pripravimo za zajtrk. Semena konoplje vsebujejo vitamina A in E ter magnezij, baker, cink in železo.
Olje konoplje lahko s stiskanjem semen pripravite tudi sami. Je zelenkasto in prijetnega okusa po oreščkih, zato se odlično poda k solatam. Za peko pri visokih temperaturah ni primerno. Olje vsebuje odlično razmerje med maščobnimi kislinami omega-3 in omega-6. Konopljo za prehrano je najbolje kupiti v specializiranih prodajalnah, kjer so vam na voljo semena (in olja) iz sort industrijske konoplje, ki imajo nekoliko višji delež CBD.
Komaj smo jih čakali – praznike namreč – in z njimi čas razvajanja, daljših sproščenih večerov, druženja s prijatelji in nedvomno – okusnih, tudi bolj svečanih in nasitnih jedi. Toda kot po navadi pridejo z užitki ob hrani tudi nekatere manj prijetne stvari, ki jih še najbolj občutita naš organizem in počutje. Vsi še predobro poznamo neprijetne nadloge, povezane s prekomernim prehranjevanjem z visokokaloričnimi živili, ki traja daljši čas. To nam pusti neprijetne občutke polnosti, povzroča napenjanje, zaprtje, zgago itn. Kot bi telo sprožilo alarm in nam več kot jasno sporočalo, da je skrajni čas, da storimo nekaj zase.
Postenje kot način prečiščevanja
Z odločitvijo za post ste pravzaprav naredili že dva velika koraka. Ne le da si bo vaš organizem v vidni meri odpočil in boste laže zadihali, temveč se bo z izborom živil telo tudi prečistilo. Če že govorimo o postenju in prečiščevanju, nikakor nimamo v mislih odrekanja hrani in stradanja, ki ga nutricionisti izrecno odsvetujejo, saj to organizem po nepotrebnem dodatno vznemiri. Postenja se je pametno lotiti z zdravo pametjo, zadostnim znanjem in predvsem – s pozitivnim odnosom in ciljem, ki je vsekakor boljše počutje in revitalizacija celotnega organizma.
Kaj se med postom dogaja v organizmu
V času posta se iz telesa in vseh organov različni toksini hitreje izločajo, tako da se lahko organizem hitro in učinkovito očisti vseh strupov. Prav tako se hitreje očistijo tudi pljuča in želodec, iz katerega se odplaknejo številne škodljive snovi. Ko se očisti še črevesje, si lahko s ponosom rečete, da ste slednjič na konju. Pospeši se metabolizem, in ker se med postenjem odvečne vode in soli znebijo tudi ledvice, se uravna tudi naš krvni tlak.
Pijte veliko navadne vode
Če boste pili dovolj vode, boste spodbudili delovanje ledvic in s tem izločanje odpadnih snovi iz telesa, hkrati pa boste spodbudili presnovo, ki se lahko med prazniki pri marsikom precej poleni. Uživanje vode pripomore tudi k vlaženju črevesne vsebine in olajša proces odvajanja blata. Pri postenju oz. prečiščevanju je priporočljivo, da uživate hrano, bogato z vlakninami (v prvi vrsti sadje in zelenjava), in predvsem, da uživate manj kalorične jedi. Vašo preobremenjeno prebavo bo pomagala urediti tudi hrana, bogata z vlakninami.
Nikakor pri tem ni priporočljivo izpuščati obrokov ali celo za več dni opustiti hrano. S tem si boste naredili več škode kot koristi, kajti v primeru odrekanja se bo začel vaš organizem hraniti z rezervno energijo, vaš bazalni metabolizem pa se bo upočasnil. Posledično boste porabljali manj kalorij, kot bi jih sicer, če bi redno, a količinsko zmerno in morda nekoliko manj kalorično jedli. Stradanje lahko pravzaprav pomeni celo več kot manj kilogramov, da o tem, da boste zaradi takšnega postenja brez energije, utrujeni in razdražljivi, niti ne govorimo.
Čiščenje debelega črevesa – pomemben družabnik posta
Postenje hodi z roko v roki s svojim zvestim spremljevalcem – debelim črevesom, ki ga je v teh primerih treba še bistveno dosledneje prazniti. Redno čiščenje debelega črevesa je zelo pomembno, saj poveča učinkovitost posta. Odpadne snovi, ki zastajajo v črevesu, bi utegnile v nekaterih primerih celo povzročiti samozastrupitev organizma. Kot najpreprostejši metodi za rešitev te težave velja omeniti klistiranje in hidrokolonsko terapijo.
Hidrokolonska terapija (HKT) ali preprosto »kolonik« je čiščenje črevesa s filtrirano vodo, ki jo s pomočjo naprave spuščamo skozi zadnjično odprtino v črevo. Gre za neboleč poseg, ki obenem vključuje tudi vzporedno masiranje trebuha. Pri tem je poglavitno, da se med omenjeno terapijo posameznik nekoliko resneje posveti pravilnemu dihanju. S HKT se odstranjuje staro blato, ki se je nabralo na stenah črevesa (in ki povzroča toksikacijo) ter privlači različne črevesne zajedavce. Le-ti se pogosto naselijo v naše telo in še dodatno zastrupljajo organizem. Ob hitrem razmnoževanju izločajo strupe, ki jih mora organizem nevtralizirati.
Vrste posta
Post velja za eno najstarejših znanih terapevtskih metod; človek se je že od nekdaj povsem naravno zdravil s prekinitvijo uživanja hrane, če se je počutil bolnega. Danes poznamo veliko različnih oblik postenja (post z vodo, s sadnimi in zelenjavnimi sokovi, Buchingerjev post, postenje s sirotko, s sluzjo itn.).
Postenje je pravzaprav vsako stanje, ki naše telo pripravi k samoprebavi in naravnemu razstrupljanju. Ko v zahodni civilizaciji govorimo o postu, mislimo predvsem na postenje na osnovi tekočin, brez uživanja trde hrane. Tudi sicer se je post s sokovi (z dodajanjem čajev in zelenjavnih prevretkov) izkazal kot eden najbolj razširjenih, priljubljenih in uporabnih oblik posta.
Zakaj je postenje s sokovi primernejše od popolnega posta ob vodi
Postenje ob sokovih se je v praksi pokazalo kot učinkovitejše, nanj prisegajo pomembni postni centri v Evropi, saj povečuje sposobnost izločanja in razstrupljanja ter pospešuje procese samozdravljenja organizma. Pri takšnem postu se veliko bolje počutimo, imamo več energije in smo zato telesno bolj dejavni, kar nam vsestransko koristi. Pri postenju z vodo so ljudje oslabeli, nemotivirani in veliko časa preležijo v postelji, pri čemer pogosto tudi ves čas razmišljajo o enem in istem – o hrani.
Tovrstno miselno obremenjevanje vsekakor ni dobra popotnica za človekovo psihofizično stanje v času posta. Programi postenja, prilagojeni sodobnemu človeku, njegovim potrebam in navadam, ki z enako močjo poudarjajo nemoteno udejstvovanje v naravi in ukvarjanje s hobiji tudi v času posta, so nedvomno pravi naslov za to odločitev. Treba je vedeti, da post ni bolezensko stanje, temveč posameznikova odločitev, da se mu bosta s pomočjo posta izboljšala tudi počutje in fizična vzdržljivost.
Priprava na post
Ko se pripravljate na post, je pomembno, da ste pozitivno naravnani in da veste, zakaj ste se odločili za postenje. Poleg pravilne ozaveščenosti ne bosta odveč morebitni pogovor s splošnim zdravnikom in posvetovanje z osebami, ki imajo s postenjem že izkušnje. Na post se je treba pripravljati po korakih in ne kar z danes na jutri. Priporočljivo je, da postopoma uvajate v svoj dnevni jedilnik spremembe in počasi zmanjšujete tudi količino zaužite hrane. Vsaj dva tedna pred začetkom posta svetujejo iz prehrane izločiti meso, mleko in mlečne izdelke, ribe, jajca, sladkor, nasičene maščobe, vso predelano hrano in alkohol. Teden pred začetkom posta uživajte izključno polnovredno vegansko hrano (brez živil živalskega izvora). Tri dni pred začetkom posta pa je dobro, če se omejite le na surovo sadje in zelenjavo.
Post kot način naravnega zdravljenja
Vsi vemo, kako hitri in pogosto tudi stresni postajajo naši dnevni urniki, na katerih je za kakovostno pripravljeno hrano (pa tudi pravilno prehranjevanje) premalo časa. Strokovnjaki menijo, da je veliko zdravstvenih težav povezanih s kopičenjem stresnih stanj, ki telo postopoma bremenijo, dokler ne zboli. Treba je upoštevati, da stresa ne povzročajo le pritiski v službi, konfliktne situacije in neprijetni dogodki, pač pa tudi škodljive snovi iz hrane, vode in zraka.
Dandanes zaužijemo vse preveč predelane in hitre hrane, ki je oropana za organizem ključnih vitaminov in mineralov ter sloni na previsokem deležu sladkorja in maščob. Po nekaterih ocenah naj bi človek v povprečju na leto zaužil kar 5 kg prehranskih dodatkov in do 4,5 litra pesticidov in herbicidov. S predelano hrano in iz okolja pa vstopijo v organizem tudi večje količine nitratov, hormonov, antibiotikov, svinca, aluminija in številnih drugih škodljivih snovi.
Odločitev za post je zatorej samodejni klic organizma, ki nam sporoča, da se želi na naraven in zdrav način razstrupiti, očistiti in ponovno napolniti z energijo.
Kaj o postu meni medicina?
Post poznamo že od samih začetkov medicine. Nanj so prisegali že Hipokrat, Galen, Paracelzus in številni drugi znani zdravniki. Prav tako vemo, da so se zaradi izboljšanja duševnega in duhovnega razvoja ter fizične vzdržljivosti postili tudi Platon, Sokrat in drugi filozofi ter veliki modreci. Vsem zagovornikom zdravega posta je skupno upoštevanje naravnih zakonitosti, ki ne bremenijo organizma. V Evropi denimo poznamo metode dr. Bircher-Bennerja iz Švice in dr. Otta Buchingerja iz Nemčije, ki je že leta 1920 odprl medicinsko kliniko za postenje. Ta deluje še danes. Tudi v Sloveniji je vse več zdravnikov, ki poudarjajo pomen posta, npr. dr. Tomislav Majić, dr. med. spec. kard., iz Zdravilišča Šmarješke Toplice, priznana terapevtka Sanja Rozman, dr. med., idr.
Ste se kdaj zbudili po osmih urah spanja in se vseeno počutili utrujene? Ta občutek ni redkost, saj se veliko ljudi sooča z nepojasnjeno utrujenostjo kljub zadostnemu spanju. Predstavljamo 6 najpogostejših razlogov za to stanje ter nasvete, kako si lahko pomagate.
1. Slaba kakovost spanja
Ni vsak spanec enako kakovosten. Čeprav ste v postelji preživeli priporočenih 7-9 ur, lahko slaba kakovost spanja povzroči, da se počutite utrujene. Pogosti vzroki za motnje spanja so hrup, svetloba ali neudobna postelja.
Nasvet: Ustvarite si mirno spalno okolje, zatemnite prostor in uporabite udobno vzmetnico ter vzglavnik.
2. Stres in tesnoba
Dolgotrajen stres in tesnoba lahko negativno vplivata na vaš spanec, saj povzročata pogosto prebujanje ali nemiren spanec.
Nasvet: Pred spanjem si vzemite čas za sprostitev, kot so meditacija, globoko dihanje ali poslušanje umirjene glasbe.
3. Nepravilna prehrana
Prehrana, ki vsebuje premalo hranil, lahko prispeva k vaši utrujenosti. Pomanjkanje železa, vitamina D ali B12 je pogost vzrok za pomanjkanje energije.
Nasvet: Poskrbite za uravnoteženo prehrano, bogato s svežim sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi živili in beljakovinami. Po potrebi razmislite o dodatkih.
4. Pomanjkanje gibanja
Ironično je, da pomanjkanje fizične aktivnosti povzroča več utrujenosti. Redna vadba izboljšuje cirkulacijo in poveča raven energije.
Nasvet: Poskusite vsak dan nameniti vsaj 30 minut lahke vadbe, kot so hoja, joga ali kolesarjenje.
5. Dehidracija
Že blag primanjkljaj tekočine lahko povzroči občutek utrujenosti. Naše telo potrebuje vodo za optimalno delovanje vseh sistemov, vključno z energijskimi procesi.
Nasvet: Pijte dovolj vode skozi cel dan. Priporoča se vsaj 1,5 do 2 litra dnevno, odvisno od vaše aktivnosti.
6. Skrita zdravstvena stanja
Utrujenost je lahko simptom skritih zdravstvenih težav, kot so motnje ščitnice, spalna apneja, depresija ali kronični sindrom utrujenosti.
Nasvet: Če se utrujenost kljub spremembam življenjskega sloga ne izboljša, se posvetujte z zdravnikom, da izključite morebitne zdravstvene težave.
Humus je odličen namaz ali pomaka, pripravljen iz čičerike, tahinija in limoninega soka. Njegova svilnata tekstura in bogat okus sta popolna za zdrave prigrizke, kot so korenčkove palčke ali krekerji. Poleg tega je humus lahko osnova za raznolike dodatke, na primer pražene paprike ali sveže zelišča.
Sestavine (za 4 porcije):
6 dl vode
150 g suhe čičerike
1, 5 dl tahinija (pasta iz sezamovih semen)
0, 75 dl oljčnega olja
sok 2 limon
2 velika stroka česna
kajenski poper
sol
Za zaključek:
2 žlici olivnega olja
2 žlici sesekljanega peteršilja
2 ščepca kajenskega popra
Priprava:
Čičerko namočite v hladno vodo (vode naj bo vsaj dvakrat več kot čičerike) in jo pustite nabrekniti čez noč. Nato čičerko odcedite, prelijte s 6 dl vode, dodajte zdrobljene stroke česna in kuhajte 2 do 3 ure, dokler se čičerka ne zmehča.
Kuhano čičerko odcedite, nekaj čičerike pustite za okras, tekočino pa shranite. Preostalo čičeriko dajte v mešalnik, dodajte limonin sok, oljčno olje in 1, 5 dl tekočine, kjer se je kuhala čičerika, ter vse skupaj zmešajte v pire. Dodajte tahini in mešajte, dokler ne dobite gladke mase, ki jo začinite s soljo in kajenskim poprom.
Pripravljen humus razdelite v sklede in vsako porcijo pokapajte z oljčnim oljem ter okrasite s peteršiljem, kajenskim poprom in čičeriko.
NASVET Ta tradicionalni arabski namaz je najbolje postreči še topel, s popečenim pita kruhom. Dobro se poda tudi k pečeni zelenjavi ali mletemu mesu.
Preizkusite izjemno okusno in preprosto vegansko različico klasične bolognese omake. Leča poskrbi za beljakovine, bogato omako pa dopolnjujejo dišeče zelišča in sočni paradižniki. Postrezite z najljubšo vrsto testenin ali polento in uživajte v tem nasitnem obroku.
Sestavine (za 4 porcije):
15 g posušenih jurčkov
2 žlici olivnega olja
1 šalotka
košček zelene
1 srednje velik korenček
3 sesekljani stroki česna
½ žličke dimljene paprike
1 lovorjev list
2 žlički sesekljanega timijana
2 žlici paradižnikovega pireja
1 pločevinka leče, odcejene in oprane
morska sol
mleti črni poper
2 skodelici omake marinara
2 žlički sojine omake
1 žlica balzamičnega kisa
300 g suhih testenin rigatoni
sesekljan peteršilj za postrežbo
Priprava:
Posušene jurčke prelijte s 100 ml vrele vode in pustite stati 30 minut, nato vodo odcedite in shranite. V ponvi segrejte olje, dodajte sesekljano šalotko ter sesekljano zeleno in korenje. Dušite približno 10 minut, da se zlato obarvajo.
V ponev dodajte česen, dimljeno papriko, lovorov list in timijan, pražite približno minuto, nato dodajte pire, dodajte odcejeno lečo in narezane namočene gobe, začinite s soljo in poprom. Vmešajte omako marinara in vodo, kjer so se namakale gobe, vse skupaj zavrite in med občasnim mešanjem kuhajte približno 10 minut. Testenine skuhajte v skladu z navodili na embalaži.
Mešanico v ponvi začinite s sojino omako in kisom ter odstranite lovorov list. Omako segrejte na nizki temperaturi in vmešajte kuhane testenine. Kuhajte 3 minute. Ob serviranju potresite s peteršiljem.
Zamaščena jetra so tiha težava, ki pogosto ostane neopažena, dokler ne povzroči resnih zdravstvenih zapletov. Ste se kdaj vprašali, kako lahko pravočasno prepoznate opozorilne znake? Dobra novica je, da lahko nekatere simptome zaznate tudi sami.
Kaj so zamaščena jetra?
Zamaščena jetra nastanejo, ko se v jetrnih celicah nabere preveč maščob. Čeprav so jetra ključen organ za presnovo maščb, prevelike količine lahko privedejo do vnetij in škodb. Pogosto jih povezujemo z nezdravim življenjskim slogom, a to ni vedno pravilo. Zamaščena jetra lahko prizadenejo vsakogar, tudi tiste, ki ne pijejo alkohola.
Kako lahko sami preverite znake?
Kako lahko sami preverite, ali imate zamaščena jetra? Poskusite s preprostimi metodami, kot so opazovanje barve kože, spremljanje sprememb v energiji in prebavi ter merjenje obsega pasu. Zapisujte morebitne spremembe, da boste lažje prepoznali vzorce.
1. Kronična utrujenost
Ste pogosto utrujeni, tudi ko dovolj spite? Utrujenost je eden najpogostejših znakov zamaščenih jeter. Jetra igrajo pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa in proizvodnji energije. Ko so preobremenjena z maščobami, lahko to zmanjša njihovo učinkovitost, kar povzroči stalno utrujenost. Podobno kot avto, ki ima zamašen filter, telo ne more delovati optimalno.
2. Nelagodje v trebuhu
Občutite rahlo bolečino ali pritisk v zgornjem desnem delu trebuha? To je lahko znak, da so vaša jetra povečana zaradi nabiranja maščb. Ta simptom je pogosto neopazen, dokler nelagodje ne postane bolj izrazito. Bodite pozorni na tovrstne spremembe, saj lahko signalizirajo, da nekaj ni v redu.
3. Rumenkasta koža in oči
Pojav rumenkastega odtenka na koži in beločnicah oči je znan kot zlatenica. To se zgodi, ko jetra ne morejo pravilno predelati bilirubina, kar je posledica okvare ali vnetja. Čeprav zlatenica ni vedno povezana z zamaščenimi jetri, je vsekakor opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti.
4. Neobvladljivo pridobivanje teže
Se sprašujete, zakaj kljub trudu ne morete izgubiti teže? Zamaščena jetra lahko upočasnijo presnovo in otežijo izgubo maščobe. Poleg tega lahko povzročijo kopičenje maščb okrog trebuha, kar poveča tveganje za druge bolezni, kot so sladkorna bolezen in bolezni srca.
5. Temen urin in bledo blato
Spremembe barve urina in blata so lahko pomemben znak jetrnih težav. Temen urin je pogosto znak presežka bilirubina, medtem ko bledo blato nakazuje, da jetra ne proizvajajo dovolj žolči. Te spremembe so lahko subtilne, a jih je vredno spremljati.
Preprosti koraki za zdrava jetra
Uravnotežena prehrana: Povečajte vnos sadja, zelenjave in vlaknin.
Redna telesna aktivnost: Vsaj 30 minut gibanja na dan lahko znatno zmanjša tveganje za zamaščena jetra.
Omejite vnos alkohola: Alkohol dodatno obremenjuje jetra.
Pijte veliko vode: Hidracija pomaga pri razstrupljanju telesa.
Izogibajte se predelani hrani: Hrana, bogata z nasičenimi maščbami in sladkorjem, je sovražnik zdravih jeter.