Ročno izdelano milo je milo v najbolj čisti obliki. Kožo nežno očisti in je hkrati ne izsuši ali poškoduje.
Preberite sestavine na zadnji strani plastenke mila ali najljubšega šampona. Opazili boste dolg seznam sestavin, ki jih le redki poznajo. Ker je vaša koža kot velika goba, ki željno posrka, karkoli boste dali nanjo, predlagam, da za spremembo sežete po ročno izdelanem milu. Z nanosom različnih kozmetičnih sredstev lahko porušite naravno ravnovesje kože in ta postane suha, srbeča …
Po uporabi ročno izdelanega mila bo koža nahranjena, navlažena in polna življenja.
Kako poteka izdelava trdega mila
Ročno izdelano milo je čistilo, narejeno iz preprostih sestavin, ki dobro denejo koži. Pri izdelavi mil združimo različne vrste olja in masla v hladnem postopku z lugom ter tako ustvarimo milo in glicerin. Nekateri ljudje imajo pomisleke glede uporabe luga pri izdelavi mila. Dejstvo je, da so vse vrste mila narejene z lugom. Vedeti je treba, da se, ko se konča proces umiljenja, molekule luga in olja kemično spremenijo v milo in glicerin. Vsa vrste trdega mila so narejene z lugom, vendar pa, če so narejene pravilno, v končnem izdelku luga ni. Če želimo izdelati milo, moramo uporabiti lug. A nikoli ne sme biti prisoten v končnem izdelku. Umiljenje je kemična reakcija, ki jo sproži kombiniranje uporabljenih vrst olja in maščob z lugom ter vodo.
Milo nastane z mešanjem vode, olja in masla z lugom. Izdelovalec mila mora preračunati natančno količino luga za določeno vrsto olja in masla, in sicer za vsako recepturo posebej. Če se uporabi preveč luga, je milo lahko trdo in krhko. Če je luga premalo glede na specifiko uporabljenih vrst olja, je milo premehko in premastno ter bo postalo žarko.
Umiljenje se zgodi, ko izbrane vrste olja zmešamo z raztopino luga in vode. Če so uporabljene pravilne količine vseh sestavin in je temperatura maščob ter luga enaka, se z mešanjem sproži kemična reakcija, pri kateri nastane kakovostno milo. Običajno je v vrstah mila, ki so namenjena za suho kožo, uporabljeno nekoliko več maščob.
Končni izid umiljenja sta milo in glicerin. Milo kožo očisti, glicerin pa jo navlaži. Najbolje je, da v domačih vrstah mila uporabite rastlinsko maslo in visoko kakovostne vrste hladno stiskanega olja, s čimer boste povečati negovalni ter vlažilni učinek na kožo. Milo naj vsebuje tudi zelišča in druge naravne sestavine, ki pomagajo pri luščenju odmrlih celic kože.
Glicerin je naravni proizvod, ki nastane med umiljenjem. Če bi želeli kupiti glicerin posebej, je njegova cena celo višja, kot je cena mila. Zato ga večina korporacij, ki izdeluje milo, iz mila izloči in ga uporabi pri izdelavi losjonov za telo. Ročno izdelano milo vsebujejo naravno pridobljen glicerin, zato čisti in vlaži obenem.
Uporaba in shranjevanje mila
Ročno izdelano milo je treba po uporabi shraniti na suhem. Ker je brez kemičnih stabilizatorjev, bo ob pravilnem shranjevanju zorelo. Tako bo sicer izgubljalo vsebnost vode in bo lažje, hkrati pa se bo izboljšala njegova kakovost.
Naučite se sami izdelati milo. Tako, ki bo najboljše za vas in vašo družino.
Ognjičevo milo za otroke
200 g mandljevega olja
100 g olja mareličnih koščic
50 g masla babassu
50 g kakavovega masla
100 g kokosovega masla
75 g luga
179 g destilirane vode (boljše močan ognjičev čaj)
žlica cvetnih lističev ognjiča
V receptu lahko destilirano vodo nadomestite z močnim ognjičevim čajem, ki pa mora biti, preden mu dodate lug, popolnoma ohlajen. Eteričnih olj v milu za otroke raje ne uporabljajte, če pa že, sezite po eteričnem olju kamilice.
Sivkino milo za mame
200 g jojobinega olja
100 g kokosovega masla
100 g olja makadamije
100 g mangovega masla
60 g luga
179 destilirane vode (boljše močan sivkin čaj)
5 ml eteričnega olja sivke
žlica sivkinih cvetov
V receptu lahko destilirano vodo nadomestite z močnim sivkinim čajem, ki pa mora biti, preden mu dodate lug, popolnoma ohlajen.
Rožmarinovo milo za očete
200 g kokosovega masla
200 g avokadovega olja
100 karitejevega masla
77 g luga
179 g destilirane vode
5 ml eteričnega olja rožmarina
žlica sesekljanega ali mletega rožmarina
žlička zelene gline
Vsako milo delate na enak način, opisan spodaj.
Stopite najprej vse vrste masla. Nato dodajte vse vrste olja. Lug natančno stehtajte v manjši posodi iz trde plastike. V še enkrat večji posodi, prav tako iz trde plastike, stehtajte destilirano vodo ali čaj. Nato vanjo počasi stresite lug in mešajte, da se popolnoma stopi. Mešanico ohladite na 40–45 °C. Na enako temperaturo ohladite tudi vse vrste olja. Ko to dosežete, v oljno bazo previdno vlijte raztopino luga in destilirane vode (čaja). Počasi mešajte, lahko tudi s paličnim mešalnikom. Ko se masa začne gostiti in je podobna pudingu, je čas, da ji primešate eterična olja, suhe cvetove, začimbe in glino. Premešajte in vlijte v kalup. Posebej dobri so silikonski kalupi, ki omogočajo, da milo lepo zdrsne iz kalupa in ostane lepe oblike. Milo pustite dva dni zoreti v kalupu. Nato ga odstranite iz kalupa in ga prestavite v zračen prostor, kjer bo zorelo še šest tednov. Po tem času je varno za uporabo.
Nasvet: Pri izdelavi mila ne pozabite na zaščitna oblačila: očala, rokavice, masko in predpasnik. Ker se mešanica luga in vode segreje do 80 °C in več, morate biti še posebej previdni.
Glina in stopala so zmagovita kombinacija zdravja ter energije. Glina zaradi svojih močnih vpojnih lastnosti veže nase vse kisline, toksine in strupe, ki se v stopalih nabirajo, spodbujajo delovanje refleksnih točk, s tem pa še povečajo delovanje limfnega ter krvnega sistema, kar še dodatno spodbuja izločanje strupenih snovi.
Kar pa je najbolj super?Takšna metoda razstrupljanja organizma nima popolnoma nobenih stranskih učinkov in jo lahko uporabljajo tudi otroci!
Stopala in refleksoterapija
Na stopalih lahko najdemo refleksne točke, ki so povezane z ustreznimi refleksnimi conami za točno določen organ, organski sistem in del telesa. Spodbujanje refleksnih točk na stopalih torej vpliva na ustrezne telesne funkcije, s tem pa lahko olajšamo bolečine, spodbudimo razstrupljanje in čiščenje telesa, povišamo splošno raven energije, stimuliramo živčni in limfni sistem ter izboljšamo splošno počutje.
Ste vedeli, da se na stopalih skriva(jo):
25 % vseh kosti v našem telesu (neusklajenost le ene od teh kosti pomembno vpliva na celotno telo),
na tisoče živčnih končičev, ki so povezani z vsemi organi in žlezami v našem telesu,
več kot 2000 por, skozi katere se izločijo odpadne snovi,
najpomembnejši in najmočnejši energijski kanali našega telesa (v zahodni medicini je definicija bolezni neravnovesje energije)?
Stopala in glina
Verjetno ste že slišali za različne t. i. detox kopeli in obliže za stopala? Glina je za razliko od večine izdelkov, ki jih ponujajo na trgu, popolnoma naravna – tradicionalna oblika razstrupljanja in čiščenja telesa, ki jo poznajo že stoletja po vsem svetu, vedno bolj priljubljena pa je tudi pri refleksoterapevtih. Zaradi svoje naravne kemijske sestave ima močno vpojno moč in nase veže vse toksine ter strupe, ki se v stopalih nabirajo, spodbuja delovanje refleksnih točk in s tem poveča delovanje limfnega in krvnega sistema ter tako še dodatno spodbuja izločanje strupenih snovi.
Glina na stopalih:
spodbuja refleksne točke, ki so povezane s celotnim organizmom,
prizemljuje in
spodbuja razstrupljanje.
Glinene kopeli
V posodo s toplo vodo stresete približno 1 pest sive gline v prahu in v njej namakajte stopala od 15 do 30 minut. S pomočjo glinene kopeli za stopala si lahko naredite celotno kuro razstrupljanja, in sicer 21 dni vsak dan. Za še večji učinek jo začinite z aromaterapijo in eteričnim oljem rožmarina.
Glinene detox obloge
Sivo glino v prahu prelijte s tekočino (z vodo, s cvetno vodo ali čajem), tako da pokrijete površino gline v prahu. Pustite 30 minut, da glina vpije tekočino, nato pa po želji gostite z dodajanjem gline. Moč oblog lahko povečate z dodajanjem zelišč in eteričnih olj. Namažite območje celotnih podplatov, pustite delovati 30 minut in odstranite z mlačno vodo.
Nasveti naših babic
Gline na stopalih ne uporabljamo samo za razstrupljanje telesa, ampak tudi za spodaj opisane težave:
KURJA OČESA IN OTIŠČANCI: Glineni obkladek namažemo zvečer in ga pustimo čez noč. Moč mu povečamo z dodajanjem česna, čebule ali kisa.
GLIVICE: Pripravimo si glineni obkladek iz sive gline v prahu, eteričnega olja čajevca in vode. Namažemo in pustimo nekaj ur.
BOLEČA STOPALA: Pripravimo si toplo kopel za stopala z dodatkom sive gline v prahu in eteričnega olja sivke, ki dokazano pomirja ter sprošča.
Katja Galle Toplak je slovenski laični javnosti morda manj znana, ljubiteljem zdravilnih rastlin in njihove uporabe pa precej dobro. Je namreč izjemno dobra poznavalka vsega, kar po naravni poti nudi človeku naravno zdravljenje in pomoč. Gospa sicer živi v Nemčiji, je že upokojena, kar pa ne pomeni, da miruje. V knjigarne in knjižnice bo prišlo delo Zdravilne rastline na Slovenskem. Če želite našo sogovornico res spoznati, je najbolje, da prelistate in preberete njene knjige, ki jih ni bilo malo. Vzela si je čas tudi za nas in naša radovedna vprašanja.
Gospa Katja, predno zaideva v te krasne zdravilne rožice, o katerih veste toliko, bi rada spoznala vas. Kako ste našli pot v Nemčijo, po naključju, iz ljubezni, poslovnih vzrokov …
Takole je. Po končanem študiju biologije na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani sem dobila nemško štipendijo za enoletno izpopolnjevanje in kasneje za pripravo doktorata na Fakulteti za farmacijo Univerze v Münchnu.
S čim se natančneje ukvarjate poklicno?
Na univerzi v Münchnu sem se ukvarjala z izoliranjem in s strukturo flavonoidov ter z izobrazbo študentov farmacije.
Koliko časa pa že živite v tujini? To je edina država, ki je postala vaš drugi dom, kajne? Ali ste že prej potovali po svetu in črpali zanimivosti?
Oktobra bo 45 let, odkar živim v Nemčiji, tu je zdaj moj dom. Tu živi moja družina, tu so moji prijatelji in znanci, ki sem jih pridobila v tem času. Imam pa seveda veliko stikov s Slovenci, ki jih je življenje zaneslo v te kraje, pa tudi s prijatelji in sošolci v Ljubljani ter drugje po Sloveniji. Kar se tiče drugega vprašanja: za daljša potovanja imava z možem čas šele po upokojitvi. Navdušujejo naju predvsem pogorja in stepe Kazahstana, ki se v zgodnji pomladi dobesedno spremenijo v polja divjih tulipanov.
Vas kaj daje domotožje? Oziroma … Ko ravno govoriva o domotožju, katera rastlina vas najbolj spominja na domači kraj?
Pravzaprav ne, ker sem dostikrat v Sloveniji. Z mobilnostjo in s prosto prehodnimi mejami je do Ljubljane le skok. Veste, imam več rastlin, ki me spominjajo na domače kraje. Papeževa sveča me najbolj spominja na mamin vrt, materina dušica na gorske travnike in slez na Prekmurje.
Poznate pregovor: povej, kaj ješ, in povem ti, kdo si? No, mislim, da bi vi lahko rekli: povej, kakšne zeliščne rože so ti všeč, in povem ti, kakšna oseba si. Bi držalo?
To bi rekla malo drugače: povej, ali uporabljaš zdravilne rastline ali samo govoriš o tem, in povem ti, kakšno mamo in predvsem babico si imel.
Zdaj pa res … Kako, kdaj in zakaj ste začeli gojiti to zanimanje za različne rastline, ki imajo zdravilne učinke na telo in um?
Imela sem babico in mamo, ki sta mi že v zelo zgodnji mladosti vzbudili zanimanje za rastline. Tako sem prišla do študija biologije in kasneje farmakognozije.
Vsakdo ima kakšnega idola. Zato me zanima, ali bi lahko izpostavili eno rastlino kot tisto ‘top’. Tisto, ki bi ji lahko rekli kraljica?
Zakaj mora biti vse »top«? Vsako starostno obdobje, vsako bolezensko stanje, vsak letni čas ima svoje rastline, ki so v določenem primeru najboljše, in če res želite »top«. Samo en primer: za majhne otroke sta najpomembnejši rastlini za notranjo uporabo slez in posušena borovnica, za zunanjo pa prav tako slez in ognjič.
Prihaja vaša nova knjiga Zdravilne rastline na Slovenskem. Lahko bi rekli, da je popoln komplet za zdravje iz narave. Verjetno ste rahlo vznemirjeni. Koliko knjig ste izdali?
Ni jih veliko, večinoma so bile znanstvene publikacije. Koncept dosedanje knjige v več ponatisih pa je pokazal, da je taka knjiga pri nas manjkala. Nova knjiga je posodobljena in močno razširjena. Dodali smo obsežno poglavje o uporabi rastlinskih pripravkov za dobro zdravje in razvoj otrok. Velik poudarek je tudi na uporabi zdravilnih rastlin za živali, predvsem za tiste, ki nam služijo za prehrano.
Na knjižnih policah je precej podobnih del, ker se ljudje tudi močno zanimajo za naravno zdravljenje. Po čem se bo ta knjiga ločila od drugih? Pa ni treba ostati skromni …
Glavna razlika je, da knjiga ni nikakršen prevod iz tujih jezikov. V knjigi so zbrane skoraj izključno naše domače zdravilne rastline. Njihova uporaba temelji na zdravilskem znanju naših prednikov in predajanju izkušenj iz roda v rod. Pri posameznih rastlinah so omenjene glavne sestavine oz. učinkovine ter njihovo učinkovanje v telesu, kar uporabnikom omogoča najti najprimernejšo rastlino ali čajno mešanico. Omeniti pa moram tudi lep videz knjige, predvsem odlične akvarele in fotografije, s katerimi je mogoče vsaj delno prepoznavanje rastlin.
Če se ne motim, govorite tudi o uporabi homeopatije pri živalih? To je precej novo področje, se mi zdi.
V knjigi ne obravnavam homeopatije pri živalih. Ob robu govorim le o problemu in oblikah homeopatskega zdravljenja pri otrocih.
Tako kot jaz tudi vi verjetno opažate, da je uporaba zdravilnih rastlin spet v porastu. Ljudje se vračaj nazaj k bistvu naravnega, k ekološkemu. Pa vendar; ali res lahko govorimo o povsem naravnem tako kot nekoč?
Ali res mislite, da je bilo nekoč vse naravno?
Ne vem. Tako sem mnogokrat slišala in še danes poslušam, da je pa nekdaj bilo vse bolj naravno. Opazila sem, da ste dobro znani tudi med domačimi farmacevti, ki vas na svojih spletnih straneh celo navajajo. Koliko sta zeliščar in farmacevt zaveznika in koliko nasprotnika?
Del knjige je namenjen sestavi zdravilnih čajev, in to v tabelski obliki, ki je bila doslej manj znana. Tako si lahko vsak uporabnik sam pripravi svoj osebni čaj, ki mu najbolj odgovarja. Seveda imeti mora vse sestavne dele. Naše lekarne, ki so za razliko od mnogih po svetu še zelo dobro založene z rastlinskimi drogami, hitro pripravijo čajne mešanice. Kakovost zeliščarskih drog je kot kakovost drog iz lekarne večinoma neoporečna. Po novih predpisih zeliščarji določenih drog ne smejo več prodajati, zato jih dobimo le v lekarni.
Slovenija premore kar nekaj odličnih poznavalcev zelišč, kajne? Mag. Kukman, pa Jože Majes … Se tudi strokovnjaki vaše branže srečujete na kakšnih srečanjih?
Doslej nisem imela stikov z njimi.
Kaj pa menite o prehranskih dopolnilih – če jih damo ob bok naravnemu zdravljenju s pomočjo zdravilnih zelišč?
Nisem zagovornik prehranskih dopolnil. Večinoma jih telo težje sprejme kot v primeru, ko so sestavni del naravne prehrane.
Pomlad je čudovit čas za tiste, ki znajo zelišča tudi nabirati in uporabljati sami. Menite, da se ljudje premalo izobrazijo v tej smeri?
Prav ljudem, ki se želijo obširno seznaniti z uporabo in učinkovanjem zdravilnih rastlin, je namenjena nova knjiga. Moja največja želja je, da jo čim bolj pogosto vzamejo v roke in si počasi pridobijo znanje, ki je potrebno za prevzem skrbi za osebno zdravje ali zdravje vse družine.
Še nekaj me zanima. Katera država ali pokrajina je s stališča nabiranja zelišč prava Meka za nabiralce in poznavalce?
Povsod se najdejo dobri prostori za nabiranje posameznih zdravilnih rastlin. Najpomembnejše pravilo pa je, da ljudje nabirajo le toliko, kot potrebujejo. Vse ostale droge dobijo v lekarnah ali pri zeliščarjih.
V svoji knjigi se dotaknete tudi naravne kozmetike in nege. Opazila sem, da si v primerjavi z obdobjem pred dvajsetimi leti zdaj vse več ljudi izdeluje kreme doma. So pri tem tudi kakšne pasti?
Kot pri predelavi hrane ni potrebna sterilnost, le določena higiena in poznavanje dotrajanosti. Moj nasvet za vse izdelovalce je: začeti z oljnimi izvlečki in izvlečki s sadnim kisom. Ti pripravki so zelo učinkoviti, poceni in imajo razmeroma dolgo uporabno dobo.
Telo ima tudi naravno sposobnost samozdravljenja in tudi z zelišči ga lahko k temu spodbudimo. Drži?
Da, predvsem spontano ozdravljenje akutnih bolezni je pri dojenčkih in majhnih otrocih pogosto. Enostavni virusni infekti pri normalnem poteku bolezni in uporabi zdravilnih rastlin v obliki čajev ali inhalacij hitro izginejo. Naravno prestane bolezni krepijo imunski sistem otroka.
Kdaj ste vi nazadnje poiskali zdravnikovo pomoč? Ali vam znanje in uporaba zdravilnih rastlin zadostujeta?
Seveda potrebujem tudi sama pomoč zdravnikov. Moderna fitoterapija oz. zdravljenje z rastlinami ni alternativa današnje naravoslovno usmerjene medicine, ampak njen del, ki izpolnjuje vrzeli in predstavlja dodatne možnosti pri zdravljenju ter preprečevanju akutnih in kroničnih obolenj.
Prihaja pomlad … Kako lahko zelišča pomagajo pri alergijah? Lahko našim bralcem kaj svetujete?
Nisem zdravnik, zato ne smem dajati natančnejših nasvetov. V novi knjigi pa so opisne možnosti, kako lahko starši že od vsega začetka z zunanjo in notranjo uporabo zdravilnih rastlin krepijo otrokov imunski sistem ter s tem preprečijo nastanek alergij in kroničnih obolenj.
Nasvet Katje Galle Toplak
Obsežno poglavje knjige je namenjeno varni uporabi zdravilnih rastlin pri otrocih v različnih starostnih obdobjih. Mladim staršem mnogokrat manjka samozavesti in izkušenj, da se aktivno odločijo za tak način zdravljenja. Nekatere informacije, predvsem na internetu, ne ustrezajo današnjemu znanju o pravilni in neoporečni uporabi zdravilnih rastlin pri otrocih. To je samo en primer čajnih mešanic, namenjenih že majhnim otrokom. Pitje čaja skupaj s starši ima tudi na njihovo počutje dober vpliv in mnogokrat izboljša težave v družini.
zel dobre misli (Origani herba) 15 g
list melise (Melissae folium) 15 g
zel šentjanževke (Hyperici herba) 15 g
cvet sivke (Lavandulae flos) 15 g
Iz čajne žlice mešanice ali dveh pripravimo poparek, ki naj pokrit stoji 10 minut. Lahko ga sladkamo z medom. Majhni otroci pijejo 1–2, večji 3 skodelice na dan v obliki kure 2–3 tedne.
V naših glavah velja, da je revmatizem bolezen starejših ljudi, pa ni čisto tako. Res pa je, da revmatizem ljudi zelo prizadene, tako da če se ne začnejo pravočasno zdraviti, postanejo skrivenčeni in že na zunaj kažejo svojo bolečino. Danes vemo, da revmatizem predvsem pa revmatoidni artritis prizadene tudi mlade ljudi, mnogokrat celo otroke.
Medtem ko revmatizem prizadene predvsem mišice in kosti, velja za revmatoidni artritis, da prizadene celo telo. Revmatoidni artritis je avtoimuna bolezen, ki je v mnogo primerih tudi gensko pogojen, se pravi, da je deden.
Pri ženskah ga najprej opazimo na rokah, kjer imajo zadebeljene členke na prstih, saj jih ta oblika prizadene pogosteje, medtem ko je pri moških redka. Če se zdravljenja ne lotimo pravočasno, z leti ne moremo več stisniti prstov v pest in govorimo o pojavu tako imenovanih ribjih plavuti. Jaz pravim, da je kritično takrat, ko hočemo ujeti muho, pa nam ta uide, ker pesti ne moremo dovolj skrčiti.
Za to obliko artritisa priporočamo naslednje: dvakrat dnevno si v členke vtremo tinkturo arnike, ki nam odpre pore, da koža lažje vpija olje šentjanževke. Olje šentjanževke vtiramo v kožo dvakrat dnevno po 20–30 minut. Poleg tega priporočamo pitje čajne mešanice, sestavljene iz ognjiča, ovsene slame in rmana. Priporočam pitje litra čaja na dan. Pomaga pa tudi to, da roke namakamo v prevretku ovsene slame vsaj 20 minut. Zadostuje dva litra prevretka. To delamo 4–5-krat tedensko, najbolje zvečer.
Če se revmatoidni artritis pojavlja na vseh sklepih telesa, priporočam pitje zgoraj omenjenega čaja (liter na dan) in namakanje celega telesa v prevretku ovsene slame 20 minut. Začetna temperatura vode v banji naj bo vsaj 35 °C. Kako pa pripravimo tako kopel? Ročaj mlade požete in posušene ovsene slame poparimo z 10 litri kropa. Vre naj še od 3 do 5 minut, nato pa stoji vsaj 10 minut. Vse skupaj precedimo v kad in dolijemo vroče vode, da je temperatura 35 °C. Količina tekočine v banji mora biti tolikšna, da je v vodi celo telo.
Zgoraj omenjena terapija velja tudi za kostni revmatizem. Kar nekaj ljudi mi je tudi povedalo, da so s tem načinom pozdravili tudi revmatsko obolenje, ki je nastalo kot posledica hude angine. Revmatsko obolenje pa nastopi tudi kot posledica lajmske borelioze.
V starih knjigah pišejo tudi o zdravljenju revmatizma s tinkturo pekoče koprive. Pri tej terapiji si moramo tinkturo vtirati na obolela mesta vsaj dvakrat dnevno toliko časa, da se bolečina umiri oziroma mine. Ob tem pa ne smemo mimo ljudskega reka, ki pravi takole: »Če imamo revmatizem, se do nagega slečemo in povaljamo po svežih koprivah.« Vsaj tisti dan ne bomo več čutili bolečin. Bolj bomo pač čutili pekočo bolečino, ki jo bosta povzročila mravljinčna kislina in histamin v koprivi.
Stročnice so naša tradicionalna hrana, ki se v zadnjem času v vse več gospodinjstvih vrača na krožnike. Zaradi svoje sestave so odlično živilo za današnji, pretežno sedeči življenjski slog.
Poznamo več kot 19.000 vrst stročnic. V našem okolju najbolj poznane so fižol (rdeči, beli, rjavi in češnjevec), čičerika, leča (zelena, rjava, oranžna), bob, soja in grah. Predstavljale so pomemben vir energije in hranil v prehrani naših prednikov, dokaze o njihovem uživanju so našli v Aziji, Ameriki in tudi Evropi, in to že pred več kot 8000 leti. Raziskave povezujejo uživanje stročnic z daljšo življenjsko dobo in številnimi zdravju koristnimi učinki. Kljub temu pa jih v zahodnem svetu večkrat na teden uživa le 8 % prebivalstva.
So vir ogljikovih hidratov, vsebujejo tudi beljakovine in prehranske vlaknine. Maščob vsebujejo malo.
Beljakovine v stročnicah
Pomembne so kot gradniki naših tkiv, omogočajo rast in regeneracijo ter delujejo kot celični encimi. Največ beljakovin vsebuje soja, sledijo leča in beli fižol, navadni fižol in čičerika, manj pa jih je v grahu. Soja je edina, ki vsebuje vseh 9 esencialnih aminokislin, ki so gradniki beljakovin. Preostale stročnice jih vsebujejo le 8, zato se jih svetuje uživati npr. v kombinaciji z žiti, semeni, oreški, ki vsebujejo aminokisline, ki jih primanjkuje stročnicam, ali pa z živalskimi viri beljakovin.
Take kombinacije so tudi že tradicionalne na naših ali tujih krožnikih. Primer je jed čili con carne, ki vsebuje kombinacijo fižola, koruze in mesa. Naš tradicionalni ričet poleg fižola vsebuje še grah in ješprenj, potem so tu še rizi-bizi (kombinacija riža in graha), humus na kruhu, fižol z jajci, pašta fižol …
So vir zdravja
Vsebujejo folat, ki je pomemben za zdravje rdečih krvnih celic in je koristen predvsem v prehrani nosečnic, saj omogoča normalen razvoj živčevja pri plodu in prepreči okvare nevralne cevi. Pomaga tudi preprečevati depresijo in znižuje raven homocisteina v telesu, s čimer znižuje stopnjo vnetja. Stročnice vsebujejo tudi druge vitamine B-skupine (B1, B2, B3, B6), ki pomagajo telesu uporabiti energijo iz hrane in krepijo celotno telo.
V njih se skriva tudi nekaj železa in so zato pomemben vir tega elementa v prehrani tistih, ki ne uživajo mesa. Za boljši izkoristek je smiselno v obrok dodati še vir vitamina C, npr. svežo zelenjavo ali solato s stročnicami začiniti z limonovim sokom. Bogate so tudi s kalijem, ki pomaga uravnavati krvni pritisk.
Zdravje srca in ožilja
Ljudje, ki pogosto uživajo stročnice, imajo manjšo možnost za smrt zaradi srčnega napada ali drugih srčno-žilnih bolezni. V metaanalizi iz leta 2017 predpostavljajo, da je eden izmed razlogov za to, da ljudje, ki zaužijejo več stročnic, pojedo manj beljakovin iz mesa. Prav tako je z manjšim tveganjem za srčne bolezni povezan visok vnos vlaknih, h kateremu gotovo pripomoremo z uživanjem stročnic.
Določene študije poročajo, da lahko topne vlaknine v stročnicah pomagajo zniževati visok holesterol. V študiji, v kateri so raziskovali učinek uživanja fižola in graha na kazalce zdravja v primerjavi z rižem, so po 6 tednih ugotovili, da je imela skupina, ki je petkrat na teden uživala po 120 g fižola, nižji LDL- in skupni holesterol kot skupina, ki je uživala riž.
Skupina, ki je uživala grah, je imela nižji glikiran hemoglobin v primerjavi s skupino, ki se je prehranjevala z rižem, medtem ko pri skupini, ki je uživala fižol, ni bilo ugotovljenega vpliva na glukozo na tešče, ravni inzulina in glikiranega hemoglobina. Pri skupini, ki je uživala grah, so ugotovili tudi vpliv na zniževanje krvnega tlaka. Na podlagi tega lahko povzamemo, da je lahko zelo koristno uživanje več vrst stročnic, saj ima – tako kot pri drugih skupinah živil – vsako živilo določene ugodne učinke na zdravje.
Diabetes
Stročnice imajo nizek glikemični indeks, zato so odlično živilo za diabetike kot tudi za vse, ki si želijo čim manjše nihanje krvnega sladkorja. Zaradi velike vsebnosti vlaknin pomagajo stabilizirati krvni sladkor in s tem pomagajo zakasniti nastop diabetesa tipa 2.
Sitost
Zaradi visoke vsebnosti vlaknin in višje vsebnosti beljakovin v primerjavi z žiti so stročnice precej nasitna hrana. To je še posebno koristno v času hujšanja, saj je občutek sitosti ključnega pomena. Topne vlaknine iz stročnic v želodcu nabreknejo, s čimer podaljšajo čas, ko se obrok zadrži v želodcu, in smo zato dlje siti, netopne vlaknine pa sodelujejo pri hitrejšem prehodu vsebine čez črevesje in s tem pomagajo preprečevati zaprtje.
Koristno jih je namakati
Beljakovine lektini, ki jih vsebujejo stročnice, so potencialno nevarne za ljudi, zato jih je koristno namakati. Namakanje pa tudi kuhanje zmanjšata njihovo vsebnost. Fižol, lečo (z izjemo oranžne leče, ki je že olupljena in razpolovljena) in čičeriko za en dan namočimo v vodi, lahko z dodatkom kisle komponente, kot so limonov sok, sirotka ali jabolčni kis. Nato dobro speremo z vodo in pustimo na cedilu, pokrito z mokro kuhinjsko krpo. Pri leči se bodo prvi kalčki pojavili že isti dan, pri fižolu in čičeriki pa bo treba počakati kak dan več.
Dobro je, če vsak dodatni dan fižol oziroma čičeriko speremo in navlažimo krpo. Ko so kalčki vidni, kar pomeni, da so nam določena hranila dostopnejša in lažje prebavljiva, jih speremo in skuhamo. Za hitrejše kuhanje uporabite lonec na pritisk, če pa raje kuhate v običajnem, bo potrebna daljša termična obdelava.
Pogosti težavi ljudi, ki stročnic niso vajeni uživati ali jih uživajo redko, sta napenjanje in nelagodje v črevesju. Zato svetujemo, da jih uvajate počasi in postopno povečujete količine. Najbolj enostavno je, če jih vsak dan dodamo po 1 žlico v solato in tako povečamo vnos. Pomembno je, da so dobro kuhane, za začetek jih lahko tudi spasiramo in dodamo v juho, pire … Za manj napenjanja jim lahko med kuhanjem dodamo lovorov list, šetraj, kumino … Študije kažejo, da po nekaj tednih rednega uživanja stročnic pri večini ljudi težave s prebavo izzvenijo. V tem času se namreč naša črevesna združba bakterij privadi in nekoliko preoblikuje, zato v črevesju med prebavo stročnic nastaja manj plinov.
Nasvet: Ko smo v stiski s časom, je koristno imeti na zalogi kak kozarček vloženih stročnic. Pred nakupom preverimo deklaracijo in izberemo take, ki med sestavinami nimajo dodanega sladkorja in nepotrebnih snovi. Iščemo izdelke, ki vsebujejo le stročnice, sol in vodo, lahko je prisoten tudi dodatek askorbinske kisline.
Komu jih ne priporočamo?
Osebam s sindromom razdražljivega črevesja, ki sledijo dieti FOODMAP, stročnice odsvetujemo, saj lahko poslabšajo simptome. Če imate občutljiv želodec, jih je bolje uživati pri zajtrku, kosilu ali malicah, in ne zvečer.
Kako jih vključiti v jedilnik?
S stročnicami lahko enkrat na teden zamenjamo meso na jedilniku. Če jim dodamo jajce, čebulo, česen in zelenjavo po izbiri, lahko iz njih pripravimo polpete. Za vegansko različico jajce nadomestimo z v vodi namočenimi lanenimi semeni ali indijskim trpotcem. Ljudem pogosto svetujemo, naj poskusijo omako, ki bi jo običajno prelili čez testenine (npr. mesno), pojesti s stročnicami, prav zaradi njihove nasitnosti in večje vsebnosti beljakovin.
Iz njih lahko pripravimo tudi sladice, na primer brownieje, ali pa z njimi nadomestimo del moke v pecivih. Uporabimo jih lahko za pripravo okusnega humusa, ki izvira iz Indije. Danes so nam na voljo tudi testenine in moka iz stročnic. Kupimo lahko na primer čičerikino moko, ki se obnese kot odlična samostojna moka za pripravo palačink.
V zadnjem času je vse bolj priljubljen tudi lečni ali čičerikin čips, ki pa po svoji sestavi ni nič drugačen od običajnega. Četudi je narejen iz čičerikine ali lečne moke, gre še vedno za visoko procesirano živilo z obilico maščobe in soli. Pogosto je še bolj predelan kot običajen krompirjev čips. Zmotno bi bilo jesti lečni čips in si predstavljati, da je to zdrav obrok, obenem pa se odrekati običajnemu krompirjevemu. V svoji praksi vedno zagovarjamo dejstvo, da je za vsako hrano možno najti primerno porcijo in jo uravnotežiti na način, da nam ne škoduje.
Stročnice so torej lahko okusen, predvsem pa hranil poln dodatek k naši prehrani. Z malo organizacije in vnaprejšnje priprave jih imate lahko doma ves čas na zalogi, tako v hladilniku kot v skrinji.
Recept: Fižolov humus za zajtrk
Skodelico kuhanega fižola (250 g), majhno čebulo, strok česna in 3 polovičke sušenih paradižnikov (namočenih) zmeljemo v gladko maso (po potrebi razredčimo z vodo od kuhanja fižola), da dobimo gladek namaz. Vanj lahko po želji vmešamo še kuhano jajce in žlico nerafiniranega oljčnega olja ali masla iz sezama (tahini). V namaz lahko vmešamo še drobnjak ali druga sveža zelišča. Humus je odličen na kruhu ali kot pomaka za surov korenček, privoščite si ga lahko tudi kot malico.
Maca v prahu se pridobiva iz korenin perujske rastline, ki raste v visokogorskih Andih. Maca je pravo superživilo, bogato s hranili, ki povečuje energijo, izboljšuje razpoloženje in podpira splošno zdravje. Recept za smoothie z maco združuje zemeljski okus mace s kremastimi bananami, mandljevim maslom in kančkom sladkosti za okusen napitek, idealen za zajtrk ali prigrizek po vadbi.
Sestavine:
1 zrela banana (sveža ali zamrznjena)
1 skodelica nesladkanega mandljevega mleka (ali drugega mleka po izbiri)
1 žlica maca prahu
1 žlica mandljevega masla (ali arašidovega masla)
1 čajna žlička medu ali javorjevega sirupa (po želji, za sladkost)
1/4 čajne žličke mletega cimeta (po želji, za dodaten okus)
Pest ledenih kock (po želji, za osvežilen napitek)
Priprava:
Olupite banano in pripravite vse sestavine.
V mešalnik dodajte banano, mandljevo mleko, maca prah, mandljevo maslo, med ali javorjev sirup (če ga uporabljate), mleti cimet in ledene kocke. Mešajte na visoki hitrosti, dokler ne dobite gladke in kremaste zmesi.
Poskusite smoothie in po potrebi prilagodite sladkost ali gostoto z dodatkom medu ali mandljevega mleka.
Prelijte smoothie v kozarec in takoj postrezite. Za piko na i lahko na vrh posujete ščepec cimeta ali nekaj kakavovih zrn.
Limona je sopomenka za vitamin C, a hkrati je veliko več od tega. Marija Merljak in Maja Čebašek sta nas, vsaka s svojega področja, vpeljali v svet limon in pokazali, kako lahko na nešteto načinov ta dragocen sadež vključimo v naš vsakdan. Naše telo nam bo hvaležno.
Limona je, kot pravi Marija Merljak, tako vsestranska, da bi lahko z lahkoto rekli, da je koristna za vse. Da bi jo večkrat vključili v naš jedilnik, je z nami delila nekaj uporabnih, enostavnih in predvsem zdravilnih receptov.
Limone niso samo vitamin C
»Poleg vitamina C limone vsebujejo tudi cel kup drugih za zdravje koristnih snovi. V njih najdemo bioflavonoidne snovi (zlasti rutin, hesperidin, kvercetin …), karotenoidne snovi, eterična olja in terpene. V limonah je veliko vitaminov skupine B (B1, B2, B3, B5), med minerali pa največ kalija, magnezija, železa, kalcija, natrija, fosforja, silicija, mangana in bakra. Limone imajo kisel okus zaradi citronske kisline. Ta zanimivo ni agresivna za želodčno sluznico človeka, marveč še okrepi izločanje želodčne kisline in s tem spodbuja prebavo beljakovinske hrane.
Citronska kislina limone varuje pred gnitjem hrane v črevesju. Čeprav so limone, kot vsi vemo, zelo kisle, je njihov učinek v telesu bazičen. Limonin sok namreč spodbuja nastajanje kalcijevega karbonata, ta pa nevtralizira vse telesne kisline, tudi sečno. Zato je dobro vsaj trikrat na dan spiti sok ene limone v kozarcu mlačne vode. To pomaga pri revmatičnih obolenjih, hkrati pa limonin sok oziroma njegova citronska kislina pospešuje vgrajevanje kalcija v kostnino. Ker limonin sok deluje tudi blago dezinfekcijsko, ga priporočajo za grgranje v ustih ob parodontozi.
Pitje limonade je koristno tudi za odpravo stresa, saj limonin sok poživi delovanje hipofize in nadledvičen žleze, ki izločata protistresne hormone. To s pridom izkoriščajo športniki med tekmovanji, hkrati pa naj bi sok limone vsaj posredno varoval pred poškodbami vezivnih tkiv. Morda bi opozorila še, da so ugotovili pomembne učinke limoninega soka pri preprečevanju sive mrene, demence, sladkorne bolezni, težav s srcem in ožiljem, pri varovanju pred rakom, visokim tlakom in pred prehladnimi obolenji. Pri ekoloških limonah je užiten ves sadež – olupek, notranje meso in sok. Neužitna je samo bela opna, imenovana albedo, ki kot nekakšna spužvasta plast loči olupek od notranje vsebine. Toda tudi pri tem si strokovnjaki niso enotni, ali je albedo samo neužiten ali celo škodljiv del,« nam je zaupala Marija Merljak.
Ko na pomoč priskoči limonin sok
Meso bo ostalo sveže dlje, če ga bomo hranili v marinadi iz svežega limoninega soka in oljčnega olja.
Ribe premažemo z limoninim sokom in s tem poskrbimo, da ne bodo razpadle.
Pri pripravi krhkega testa uporabimo poleg jajca še žlico limoninega soka. Testo bo tako zagotovo uspelo.
V beljak pred stepanjem dodamo žlico limoninega soka, tako bo sneg trdnejši.
Marmeladi med kuhanjem dodamo žlico limoninega soka. Posledično bo prej želirala.
Recepti Marije Merljak:
Limonin sirup zoper osteoporozo in okrepitev telesa (samo za odrasle)
Deset svežih kokošjih domačih jajc položimo z lupino vred v širok kozarec ter jih popolnoma prelijemo z limoninim sokom. Kozarec prekrijemo samo z gazo in ga postavimo v hladilnik. Po desetih dneh se lupina izluži. Dobljeno gosto tekočino precedimo, da odstranimo neraztopljeno opno, nato v precejeno tekočino dodamo liter konjaka in 1 kg medu. Namesto dragega konjaka lahko uporabimo tudi navadno domače žganje. Premešamo in zaprto postavimo vsaj za 10 dni v hladilnik. Po 10 dneh nastane sirup, ki ga pijemo po žličkah za zdravje kosti, ob osteoporozi in za splošno okrepitev telesa.
Limonin kis
Potrebujemo štiri neškropljene limone in 0,75 litra naravnega jabolčnega kisa. Olupljene limone damo na dno kozarca za vlaganje, jih pretlačimo, da se sok razpusti in prilijemo jabolčni kis, ogret na 50–60 stopinj. Dobro premešamo, kozarce zapremo in pustimo stati na sobni temperaturi dva tedna. Potem odpremo in precedimo. Limonin kis shranimo in ga uporabimo za okisanje raznih solat.
Limonski poper
Neškropljene limone operemo, jih posušimo in olupimo. Olupke nato skupaj s celim poprom zmešamo v mešalniku.
Limonski sladkor
Potrebujemo neškropljene limone, ki jih olupimo, vsebino uporabimo, olupke pa posušimo in drobno sesekljamo. Temu dodamo muškatni orešček in sladkor. Mešanica je uporabna za peciva in kot okras sladicam.
Namaz z gomoljasto zeleno
Potrebujemo:
žlico vinskega kisa
žlico limoninega soka
ščepec sesekljanega peteršilja
ščepec sesekljanega majarona
nekaj kislih kumaric
500 g očiščene gomoljaste zelene
kuhano jajce
2 kuhana korenja
žličko gorčice
majonezo (po želji)
sol in poper
Postopek priprave: Vse sestavine zmešamo v mešalniku in damo v hladilnik za 20 minut, nato ponudimo na rezini polnovrednega kruha.
Tunin namaz
Predstavlja bogastvo joda, železa, kalija, mangana, žvepla, magnezija, molibdena, cinka in vitamina C.
Potrebujemo:
tuno
avokado
svežo rdečo papriko
kuhan beli fižol
sok ene limone
peteršilj
česen
Postopek priprave:
Tuno pretlačimo skupaj z avokadom, rdečo nasekljano papriko in peteršiljem, česnom ter belim fižolom. Dodamosok ene limone in namažemo na polnovredni kruh.
Peteršiljev pesto
Peteršiljev pesto preprečuje odmiranje srčne mišice. Ta mora namreč imeti pravilno vsebnost mineralov: kalija, natrija, kalcija in magnezija. Če v organizmu primanjkuje kalija (veliko ga je v peteršilju in pistacijah), zastaja natrij. To pa zvišuje krvni tlak.
Potrebujemo:
šop svežega peteršilja
dve do tri žlice oluščenih pistacij
glavo česna
1 dl oljčnega olja
sok ene limone
poperin sol (če so pistacije soljene, soli ne potrebujemo)
Postopek priprave: Sestavine z električnim mešalnikom zmešamo tako, da dobimo mazljivo zmes. Pesto lahko namažemo na kruh ali z njim popestrimo testenine, riž, torteline ali idrijske žlikrofe.
Jogurtov osvežilni napitek
V navaden tekoči jogurt ali kislo mleko vmešamo česen, drobnjak in limonin sok. Nato solimo in po želji začinimo s curryjem ter čilijem. Pijemo lahko kot osvežilen napitek, zelo dobro pa se prilega tudi k pečenemu krompirju s sirom.
Mineralni napitek
Napitek je bogat z magnezijem, manganom, kalijem, železom, selenom, kalcijem, jodom, žveplom, bakrom, silicijem in s flavonoidi.
Potrebujemo:
1 ekološki limonovec
rdečo peso
Postopek priprave:
Rdečo peso olupimo in zmiksamo skupaj z eno ekološko limono. Ne sladkamo.
Zajtrk za čvrsto telo
Namaz je bogat s silicijem in je prava ʽbombaʼ za čvrsto telo.
Potrebujemo:
kuhan fižol
kuhano čičeriko
kuhano proseno kašo
rdečo papriko
česen
limonin sok
peteršilj
Postopek priprave:
Sestavine spasiramo, dodamo malo soli, kisle smetane in gorčice. Namažemo na ovsen kruh.
Zdravilna mešanica za čir na želodcu
Čir na želodcu lahko (po)zdravimo z mešanico iz dveh žličk limoninega in oljčnega olja. Najbolje, da spijemo na tešče, redno vsak dan.
Limonina marinada
Če meso pred pečenjem pokapamo z limoninim sokom ali povaljamo v marinadi, bo to nevtraliziralo kancerogene snovi (heterociklične amine), ki bi se sicer med peko sproščale v meso. Za pečenje ali kuhanje ne uporabljamo posode iz aluminija, ker citronska kislina topi aluminij in lahko dobi jed kovinski okus.
Potrebujemo:
dve limoni
¼ l oljčnega olja
jedilno žlico jabolčnega kisa
čajno žličko rjavega sladkorja
tri stroke česna
žličko gorčice
ščepec soli
Jutranji napitek proti gubam
Limonin sok ima tudi lepotilno sposobnost. Zato si za zajtrk pripravimo napitek proti gubam. Jagodičevje (lahko tudi zmrznjeno), kefir, limono, sirotko in med zmešamo v mešalniku in spijemo vsako jutro. Po potrebi razredčimo z vodo.
Maska proti obraznim pegam
V ta namen si pripravimo masko proti obraznim pegam iz 20 kapljic limoninega soka, 10 g peteršiljevih listov in 2 žlic medu. Vse dobro zmiksamo s paličnim mešalnikom, da dobimo mazljivo zmes, ki jo nanesemo na obraz. Po 15 minutah masko speremo z mlačno vodo.
Maska proti gubam
Dobra je tudi za krepitev las, ki postanejo močnejši in bolj sijoči.
Potrebujemo:
1 rumenjak
oljčno, mandljevo ali marelično olje
sok limone
Postopek priprave:
Sestavine dobro premešamo in nanesemo na očiščen obraz. Po 15 minutah masko temeljito speremo z obraza.
Naravna čistila in dišave z eteričnim oljem limone
Maja Čebašek je svetovalka doTerra eteričnih olj in ljubiteljica vsega naravnega. »Naravna in čista eterična olja mi je pred dobrimi 8 leti v življenje pripeljala moja prva nosečnost. Od takrat nas spremljajo prav vsak dan. Hvaležni smo, da nam tako lepo spreminjajo življenje in da so po rojstvu druge hčerke eterična olja in naravni izdelki doTerra postali ključen del moje edine službe in poslanstva.« Z zgledom svoje znanje in ljubezen do vsega naravnega prenaša tudi na svoji dve hčeri. Z nami je delila lastno kreirane in preizkušene recepte za izdelavo naravnih čistil, dišav in kozmetike. Osnova za vse so seveda kakovostne sestavine.
Surovine za izdelavo naravnih čistil:
ALKOHOLNI KIS: vsebuje čistilne lastnosti, učinkuje pri borbi z maščobo in vodnim kamnom.
SODA BIKARBONA: je učinkovita pri absorpciji in preprečevanju vonjav, za čiščenje različnih površin.
SOL: je poznana kot učinkovita pri drgnjenju različnih madežev, tudi maščobnih.
KASTILJSKO MILO (trdo ali tekoče): je uporabno pri čiščenju umazanije, madežev in maščobe.
Eterično olje limone je številka 1
»Eterično olje limone je najpogostejša izbira ko pride do čistil, saj njegova čistilna vrednost in aroma dodata neverjetno vrednost. S temi enostavnimi recepti prihranim na času in financah, poleg tega pa vem, da so izdelki prijazni do nas in okolja. Z uporabo naravnih čistil poskrbimo, da vase in nase ne dajemo težkih in strupenih kemikalij. Strupe najdemo v milu, detergentu, mehčalcu, osvežilcu zraka in agresivnih čistilih. Naša pljuča, koža in celotno telo nam bodo z uporabo naravnih čistili na dolgi rok hvaležni,« nam je zaupala Maja Čebašek.
Recepti Maje Čebašek
Večnamensko univerzalno čistilo v pršilki
Potrebujemo:
350 ml razpršilko
1 dcl alkoholnega kisa
20 kapljic eteričnega olja limone
250 ml destilirane ali prevrete in ohlajene vode
Navodila za pripravo:
V 350 ml razpršilko (reciklirajmo staro embalažo) dodamo 1 dcl alkoholnega kisa, 20 kapljic eteričnega olja limone in ostalo dopolnimo z 250 ml destilirane ali prevrete in ohlajene vode. »Obožujem ga, ker je priprava tako enostavna, naravna in prijazna meni ter okolju. Uporabljam ga za kuhinjsko-kopalniške površine, za močno naravno čistilno vrednost. Z njim tudi pobrišem in očistim tla, mizo, korito, pult, kopalnico, steklo, nekoč previjalno površino, vsak dan pa tudi difuzor, da ga ohranim čistega brez vodnega kamna in da difuzorju podaljšujem življenjsko dobo,« nam je razložila Maja Čebašek.
Tablete za pomivalni stroj
Potrebujemo:
200 g sode bikarbone
50 g citronske kisline
20 kapljic eteričnega olja limone
Navodila za pripravo: V večji posodi zmešamo vse sestavine, da dobimo zmes podobno mokremu pesku. Zmes z žlico dodamo v silikonske modelčke za pralineje ali ledene kocke, ki naj bodo primerno veliki, da bo narejena tableta ravno prav velika za predalček v pomivalnem stroju. Nato potlačimo s prsti. Malo bo ʽbuhteloʼ, zato večkrat potlačimo in pustimo, da se posuši – vsaj 4 h. Nato jih previdno, da se ne razdrobijo, vzamemo iz silikonskih modelčkov in shranimo v steklen kozarec. Za uporabo v pomivalnem stroju uporabimo eno kocko.
Osvežilna WC-pršilka
Potrebujemo:
150 ml razpršilka
1 velika žlica etanola ali vodke
20 kapljic eteričnega olja limone
»Obožujem hitro in enostavno pripravljene pršilke za osveževanje prostora v WC-ju. Običajno recikliram staro kovinsko ali stekleno pršilko, na 150 ml dodam 1 veliko žlico etanola ali vodke, 20 kapljic eteričnega olja limone, premešam in do vrha dolijem destilirano vodo. Pred uporabo dobro pretresem.«
Dišeč pasivni difuzor
Potrebujemo:
storže ali druge posušene rastline
eterično olje limone
Navodilo za pripravo:
»Prijeten vonj agrumov velikokrat hitro dvigne razpoloženje. V gozdu lahko naberemo storže ali uporabimo druge posušene rastline, kot so potpuri, in jih nastavimo v skledo iz naravnih materialov. Posušene rastline vsak dan pokapamo s 3–4 kapljicami eteričnega olja limone. Dobili bomo učinkovit naravni pasivni difuzor,« nam je pojasnila Maja Čebašek.
Dišeča culica za osvežitev obutve
Potrebujemo:
1 veliko žlico sode bikarbone
eterično olje limone
eterično olje limonske trave
Navodila za pripravo: »V tekstilni robček stresemo 1 veliko žlico sode bikarbone in nanjo pokapamo eterično olje limone in limonske trave. Privzdignemo konce robčka in naredimo culico, ki jo nato ovijemo z naravno okrasno vrvico in dobimo krasen osveževalec za obutev. Dišečo culico za svežino položimo čez noč v obutev. Toplo priporočam vsem, ki imate težave s potenjem.«
Limona in kozmetika
»Čistilni učinek eteričnega olja limone zelo rada izrabim tudi v večerni negovalni kozmetiki za obraz, telo ali lasišče. Edini pomemben podatek je, da na soncu in pod UV-svetlobo eterična olja agrumov nanašamo na zakrita mesta telesa, na konice las, na šal, oblačila ali aroma nakit, ker so fotosenzorična in bi naša koža ob tem lahko potemnela,« nam je zaupala Maja Čebašek.
Kopalna sol
Potrebujemo:
veliko žlico soli
čajno žlico baznega rastlinskega olja
dve kapljici eteričnega olja limone
zdrobljeno posušeno lupinico limone
eterično olje sivke
glino
Navodila za pripravo:
»Kopalna sol bi morala biti na voljo v vsakem domu, tudi če nimamo kopalne banje, saj jo lahko izrabimo tudi za slani piling pod tušem. Soli, domača piranska, himalajska rdeča, Epsom in druge soli, imajo pomirjevalne, čistilne in sprostilne učinke na naše telo, tkiva in predvsem mišice. Če njihovo moč dopolnimo še z eteričnim oljem in kančkom baznega olja, dobimo vse, kar bi si želeli. Po dolgem dnevu, v obdobju hormonskih nelagodij, v času aktivnega ukvarjanja s športom ali za ogrevanje udov v času zime lahko s tako mešanico kopalne soli dosežemo močan sproščujoč in čistilni učinek. Sama na veliko žlico soli dodam čajno žlico baznega rastlinskega olja in eno do dve kapljici eteričnega olja limone. Dodamo še zdrobljeno posušeno lupinico limone, glino in eterično olje sivke. Klasična kombinacija, ki vedno zmaga,« preverjeno svetuje Maja Čebašek.
Trdo milo
Potrebujemo:
silikonski model
predpripravek za ulivanje trdega mila
eterično olje limone
kosmiče ali posušene cvetove
posušeno in zdrobljeno limonino lupinico
mica, minerali ali čokolada
Navodila za pripravo:
»Trdo milo lahko izdelamo po klasičnem hladnem postopku, vendar morajo taka mila zoreti vsaj 6 tednov, da dobijo primeren pH za uporabo. Za hitrejšo izdelavo lahko kupimo enega od predpripravkov za ulivanje trdega mila, jih stopimo na parni kopeli in aromatiziramo z eteričnim oljem limone, ki je primerno za suho kot tudi za mastno kožo, predvsem pa za poživitev in obnovo kože. Sama dodajam 1 kapljico na 5 ml mila, dodamo kosmiče ali posušene cvetove, posušeno in zdrobljeno limonino lupinico – za učinke pilinga ali obarvamo z naravnimi pigmenti mice, mineralov ali čokolade in ulijemo v silikonske modelčke. Za 1 h postavimo v hladilnik. Potrebujemo le silikonski model. Prekrasno darilo, ki bo razveselilo še tako zahtevno osebo. Izdelava svojih mil je resnično krasna sprostitev. Domišljija tudi tu ne pozna meja,« zaključi Maja Čebašek.
Leseni kuhinjski pripomočki, kot so kuhalnice, žlice, deske za rezanje in valjarji, so priljubljena izbira zaradi svoje naravne lepote, trajnosti in vsestranskosti. Toda, ali veste, da lahko pravilno vzdrževanje, zlasti oljenje, bistveno podaljša njihovo življenjsko dobo?
1. Zaščita pred izsuševanjem in razpokami
Les je naravni material, ki sčasoma izgublja vlago. Če leseni pripomočki niso redno oljeni, lahko postanejo suhi in začnejo pokati. Naoljene površine pomagajo zadrževati vlago v lesu, kar preprečuje poškodbe in podaljšuje njihovo življenjsko dobo.
2. Preprečevanje vpijanja vonjav in madežev
Les ima porozno strukturo, kar pomeni, da lahko vpija vonjave in tekočine. To je še posebej pomembno pri kuhinjskih pripomočkih, ki prihajajo v stik z različnimi živili. Z oljenjem zaprete pore v lesu, kar zmanjša možnost, da bi pripomočki vpili vonjave ali tekočine.
3. Ohranitev naravne lepote lesa
Z rednim oljenjem les ohrani svoj sijaj in teksturo. Olje poudari naravne vzorce lesa, kar vašim pripomočkom daje estetski videz. Namesto dolgočasnega in suhega videza bodo vaši pripomočki vedno videti kot novi.
4. Preprosto čiščenje in vzdrževanje
Oljeni leseni pripomočki so lažji za čiščenje, saj preprečujejo, da bi se hrana in umazanija vpijala v površino. Preprosto jih sperete z vodo in obrišete s suho krpo, ne da bi se morali bati trajnih madežev.
5. Ekološka in trajnostna izbira
Z rednim oljenjem podaljšujete življenjsko dobo svojih lesenih pripomočkov, kar pomeni, da jih ne boste pogosto menjavali. To prispeva k zmanjšanju odpadkov in je prijazno do okolja.
Kako pravilno oljiti lesene kuhinjske pripomočke
Izberite pravo olje: Uporabite olje, ki je varno za stik z živili, ali posebna olja za jedilne lesene pripomočke. Izogibajte se rastlinskim oljem, saj lahko sčasoma postanejo žarka.
Pripravite pripomočke: Pred oljenjem jih temeljito očistite in popolnoma posušite.
Nanesite olje: S čisto krpo ali gobico nanesite tanek sloj olja na celotno površino pripomočka.
Pustite, da se vpije: Počakajte nekaj ur ali čez noč, da se olje popolnoma vpije v les.
Obrišite odvečno olje: Z mehko krpo odstranite morebitni presežek olja.
Katero olje lahko uporabim za oljenje lesenih kuhinjskih pripomočkov?
Za lesene kuhinjske pripomočke je najbolje uporabiti živila varna olja, ki se sčasoma ne pokvarijo. Nekaj odličnih možnosti vključuje:
Mineralno olje: Pogosta izbira zaradi varnosti hrane in dostopnosti. Enostavno ga je najti v trgovinah in pomaga ohranjati integriteto lesa.
Čebelji vosek: Pogosto kombiniran z mineralnim oljem za dodatno zaščitno plast.
Kokosovo olje: Naravna možnost, vendar poskrbite, da uporabite frakcionirano kokosovo olje, ki ima daljšo življenjsko dobo in se ne pokvari.
Orehovo olje: Druga naravna možnost, ki je zelo pohvaljena zaradi svoje sposobnosti kondicioniranja lesa, vendar se ji izognite, če imate vi ali kdo v vašem gospodinjstvu alergije na orehe.
Kako pogosto je treba oljiti lesene pripomočke?
Pogostost oljenja je odvisna od uporabe. Če pripomočke uporabljate vsakodnevno, jih je priporočljivo oljiti enkrat na mesec. Pri redkejši uporabi pa zadostuje, da jih naoljite nekajkrat letno.
Ajdova juha je preprosta, hranljiva in aromatična jed, ki s svojim oreščkastim okusom in bogato teksturo pričara toplino domače kuhinje. Odlična izbira za lahko kosilo ali toplo večerjo v hladnejših dneh.
Ajdova juha je preprosta, a izjemno okusna jed. Ajdova kaša doda značilen oreščkast priokus in bogato teksturo, ki vas bo navdušila že ob prvem grižljaju. Dodajte svežo zelenjavo, česen ali druga zelišča, da ustvarite preprosto, a hranljivo jed, primerno za kosilo ali večerjo.
Sestavine (4 porcije):
100 g ajde, sol
3 krompirji
1 peteršilj
1 velik korenček
2 spomladanski čebuli
2 žlici olja
1200 ml zelenjavne juhe
4 žlice kuhanega velikega fižola
sol
Priprava:
V loncu zavrite približno 150 ml vode. Dodajte sol in ajdo. Kuhajte 2-3 minute. Nato odstavite in pustite v vodi približno 30 minut.
Krompir operite, olupite in narežite na kocke. Očistite peteršilj in korenje ter ju narežite na manjše koščke. Čebulo oplaknite in jo drobno sesekljajte.
V ponvi segrejte olje in na njem prepražite bele dele čebule. Prilijte juho. Ko začne vreti, dodajte korenasto zelenjavo in krompir ter pustite, da se skuhata.
Ko se zelenjava v loncu zmehča, v juho dodajte ajdovo kašo, fižol in čebulne kalčke. Vse skupaj segrejte. Juho začinite s soljo po okusu in odstavite.
Prvi korak pri negi obraza je ustrezno čiščenje. Čeprav gre za zelo preprost postopek, sem prek številnih delavnic in izobraževanj, ki jih vodim, ugotovila, da morda korak čiščenja vseeno ni tako razumljiv, kot sem mislila. Zato je tokratni prispevek namenjen spoznavanju tega ključnega koraka, brez katerega ni ustrezne nege in zdrave sijoče kože.
Zakaj je čiščenje obraza tako pomembno?
Namen tega koraka je, da z obraza odstranimo nečistoče, ki se skozi dan in ponoči naberejo na naši koži: polutante, odvečni sebum, odmrle kožne celice (korneocite) in pot. Pri ženskah, ki uporabljajo dekorativno kozmetiko, je čiščenje še toliko bolj pomembno, saj je treba s kože odstraniti vse sledi ličil. Koža mora biti pred nanosom vlažilnega ali drugega negovalnega izdelka popolnoma čista, da zagotovimo optimalno nego. Hkrati pa s primernim čiščenjem preprečimo draženje in nastajanje komedonov (»zamašenih por« in mozoljčkov) zaradi ostankov ličil, krem z zaščitnim faktorjem in raznih nečistoč.
Kakšno čistilno sredstvo izbrati?
Ker je koža na obrazu bolj občutljiva kot po telesu in ker vemo, da se ob uporabi agresivnih sredstev rada izsuši, moramo poskrbeti, da bo čistilno sredstvo za obraz dovolj nežno do kože. Hkrati moramo izbrati primerno čistilno sredstvo glede na tip oz. stanje kože. Čistilo naj bo dovolj blago, da ne poškoduje našega zaščitnega hidrolipidnega plašča, hkrati pa ravno toliko »močno«, da odstrani vse nečistoče z naše kože.
Na trgu najdemo celo paleto čistilnih sredstev, ki pa jih lahko – z nekaj znanja – izdelamo tudi sami. Hkrati pa si jih lahko na ta način še individualno prilagodimo. Poznamo taka, ki temeljijo zgolj na maščobah (olja, masla, voski) in jih lahko dobimo v obliki oljnega, kremnega in gelnega čistila. Nekaj časa so bili izjemno priljubljeni dvofazni čistilci. Sledijo »vodni« čistilci, ki vsebujejo samo hidrofilne sestavine. Eni najpogostejših so čistila s površinsko aktivnimi snovmi (surfaktanti oz. tenzidi), ki so v smislu moči čiščenja najboljša, vendar tudi najbolj agresivna čistila. Prepoznate jih po tem, da se penijo. Najdete jih lahko v obliki pene, gela ali micelarne vodice (tu penjenje ne bo vidno, površinsko aktivne snovi pa so še vedno prisotne), pa tudi kot čistilno kremo ali losjon. Možnosti je ogromno.
Kako čistimo kožo?
Pri vseh korakih nege kože obraza je pomembno, da jih izvajamo nežno. Kože ne smemo nikoli »vleči« ali pri nanosu z vatno blazinico premočno pritiskati, saj lahko s tem poškodujemo občutljiva elastinska (pa tudi kolagenska) vlakna v dermisu. To je še posebej pomembno pri odstranjevanju ličil z oči, saj je koža tam izredno tanka in občutljiva.
Čistilni izdelek nanesemo na suho ali mokro kožo. V kožo ga vmasiramo z nežnimi krožnimi gibi in ga speremo z veliko količino mlačne vode. Obraz vedno umivamo z mlačno vodo, saj vroča voda podre naš hidrolipidni zaščitni plašč in razdraži kožo.
Pomembno je, da čistilni izdelek z obraza vedno speremo in ga nikoli ne puščamo na koži. Pri tem bi poudarila fenomen micelarnih vodic, ki so pred nekaj leti preplavile trg. Če izdelek vsebuje površinsko aktivne snovi, ga je treba po uporabi obvezno sprati s kože. Ideja micelarne vode je bila ravno v tem, da gre za blag čistilni izdelek, ki ga s kože ni treba odstranjevati. Še več – nekatere blagovne znamke so ga propagirale celo kot nadomestek tonika in včasih celo hidratantnega sredstva. Kar vsekakor ni sprejemljivo, če izdelek vsebuje surfaktante. Po nekaj letih prisotnosti izdelka na trgu je veliko ljudi prišlo do sklepa, da bi bilo micelarno vodo s kože bolje sprati. Pri čemer pa se izgubi osnovni namen tega izdelka.
Po čiščenju kože obraz popivnamo z brisačko (brez drgnjenja). Sledita toniziranje in nanos vlažilnega ali hranilnega izdelka. Razširjena nega lahko vsebuje seveda tudi uporabo maske, pilinga in nanos kozmecevtikov, ki predstavljajo aktivno nego. O njih bom pisala v katerem izmed naslednjih prispevkov.
Kaj ni primerno sredstvo za čiščenje kože?
Pri izbiri tipa čistila in načina čiščenja kože na obrazu je treba imeti v mislih, da so »nečistoče« na naši koži tako hidrofilne kot lipofilne. Ene so torej topne v vodi, spet druge v maščobi. Zato je treba izbrati metodo čiščenja, ki bo odstranila vse.
Prva neprimerna metoda čiščenja je umivanje (le) z vodo. Voda ne bo odstranila odvečnega sebuma, vseh lipofilnih nečistoč in vsekakor ne bo odstranila ličil in kreme z zaščitnim faktorjem.
Prav tako ni primeren izdelek za čiščenje obraza tonik. To se mi zdi najpogostejša napaka, ki jo ženske delajo pri čiščenju kože. Predvsem tiste ženske, ki želijo svojo nego ohraniti čim bolj preprosto, s čim manj izdelki, ki vsebujejo čim manj sestavin. Med drugim želijo tako tudi minimizirati vnos morebitnih škodljivih sestavin v telo, kar je pohvalno, vendar pa čiščenje s pomočjo tonika ne bo prava rešitev. Logika ostaja enaka kot pri vodi. Tonik vsebuje le vodne sestavine, zato ne bo odstranil lipofilnih nečistoč z vaše kože.
Če pri čiščenju obraza uporabljate anhidridne (brezvodne) izdelke, ki imajo sicer prednost v tem, da ne vsebujejo konzervansov, vam svetujem, da jih združite še z drugim »vodnim« izdelkom oz. izvedete metodo dvojnega čiščenja. Tako boste z obraza odstranili tako hidro- kot lipofilne nečistoče. Določeni anhidridni izdelki lahko med sestavinami že vsebujejo emulgatorje, kar pomeni, da ob stiku z vodo tvorijo emulzijo in tako s kože »poberejo« vse nečistoče. Ker emulgirajo, jih je v primerjavi z drugimi anhidridnimi izdelki tudi laže odstraniti z obraza.
Ali je lahko čiščenje kože tudi »premočno«?
Kot sem že omenila, je osnovni namen čistil za obraz, da s površine kože odstranijo nečistoče. Težava nastane, če uporabljamo čistila, ki svoje delo opravijo »preveč dobro«. Tak tip čistil ima navadno še posebej rada mastna koža, saj kožo odlično »razmastijo«. Tovrstna čistila pogosto izberejo tudi ženske, ki uporabljajo dekorativno kozmetiko, saj ličila zahtevajo nekoliko bolj »intenzivno« čiščenje. Ta tip čistilcev je idealen tudi za odstranjevanje krem z zaščitnim faktorjem, če posebej če vsebujejo fizikalno zaščito v obliki mineralnih filtrov, ki ostajajo na koži. Tudi sicer ima veliko ljudi rado tovrstna čistila, saj imajo po čiščenju občutek, da je koža res dobro očiščena. Gre za čistila s površinsko aktivnimi snovmi, ki sem jih že omenila.
Težava se pojavi, če čistilo s kože odstrani preveč maščobe in tako poškoduje naš hidrolipidni plašč. To se pri čistilih s tenzidi lahko hitro zgodi. Če porušimo epidermalno bariero, pride do učinka domin. Zaradi porušene zaščitne lipidne bariere se poveča transepidermalna izguba vode (angl. transepidermal water loss oz. TEWL), kar vodi v izsušeno, suho in luščečo se kožo. Naš hidrolipidni plašč nas ščiti tudi pred zunanjimi vplivi, in ker je porušen, lahko pride do preobčutljivosti kože zaradi zunanjih dejavnikov, kar vodi v draženje. Vse skupaj pripelje do vnetij v koži in začaran krog kožnih težav. Zato je resnično pomembno, da uporabljamo dovolj blaga čistila, ki imajo primeren pH. Po uporabi jih speremo, s tonikom koži povrnemo ustrezen pH in ji zagotovimo ustrezno negovalno sredstvo (npr. hidratantno ali hranilno kremo).
Kamilični dvofazni čistilec za obraz
Čistilo za obraz je primerno za vse tipe kože, sestavine v njem pa delujejo protivnetno in so zelo blage. Izdelek poskrbi za nežno, a učinkovito čiščenje kože.
RECEPTURA (100 g)
Vodna faza
47,4 g hidrolata kamilice
2 g glicerina
0,6 g cosgarda
Maščobna faza
49,7 g macerata kamilice*
0,1 g vitamina E
0,2 g eteričnega olja sivke
*Če macerata nimate, lahko uporabite osnovno rastlinsko olje, npr. jojobino, mandljevo ali sončnično.
Navodila za izdelavo:
Korak 1: V prvi čaši združite hidrolat in glicerin. Izmerite pH in ga po potrebi uravnajte (naj bo med 5 in 6). Dodajte cosgard in dobro premešajte. Korak 2: V drugi čaši združite sestavine maščobne faze in dobro premešajte. Korak 3: V 100-mililitrsko stekleničko ali plastenko natočite najprej vodno in nato še oljno fazo. Korak 4: Opremite z nalepko z imenom izdelka in datumom izdelave. Shranite na hladnem in temnem mestu. Rok uporabe: 4 mesece
Navodila za uporabo:
Pred uporabo čistilo dobro pretresite, da se fazi združita. Nanesite na vatno blazinico in nežno očistite obraz. Izdelka ni treba spirati.
