Komaj smo jih čakali – praznike namreč – in z njimi čas razvajanja, daljših sproščenih večerov, druženja s prijatelji in nedvomno – okusnih, tudi bolj svečanih in nasitnih jedi. Toda kot po navadi pridejo z užitki ob hrani tudi nekatere manj prijetne stvari, ki jih še najbolj občutita naš organizem in počutje. Vsi še predobro poznamo neprijetne nadloge, povezane s prekomernim prehranjevanjem z visokokaloričnimi živili, ki traja daljši čas. To nam pusti neprijetne občutke polnosti, povzroča napenjanje, zaprtje, zgago itn. Kot bi telo sprožilo alarm in nam več kot jasno sporočalo, da je skrajni čas, da storimo nekaj zase.
Postenje kot način prečiščevanja
Z odločitvijo za post ste pravzaprav naredili že dva velika koraka. Ne le da si bo vaš organizem v vidni meri odpočil in boste laže zadihali, temveč se bo z izborom živil telo tudi prečistilo. Če že govorimo o postenju in prečiščevanju, nikakor nimamo v mislih odrekanja hrani in stradanja, ki ga nutricionisti izrecno odsvetujejo, saj to organizem po nepotrebnem dodatno vznemiri. Postenja se je pametno lotiti z zdravo pametjo, zadostnim znanjem in predvsem – s pozitivnim odnosom in ciljem, ki je vsekakor boljše počutje in revitalizacija celotnega organizma.
Kaj se med postom dogaja v organizmu
V času posta se iz telesa in vseh organov različni toksini hitreje izločajo, tako da se lahko organizem hitro in učinkovito očisti vseh strupov. Prav tako se hitreje očistijo tudi pljuča in želodec, iz katerega se odplaknejo številne škodljive snovi. Ko se očisti še črevesje, si lahko s ponosom rečete, da ste slednjič na konju. Pospeši se metabolizem, in ker se med postenjem odvečne vode in soli znebijo tudi ledvice, se uravna tudi naš krvni tlak.

Če boste pili dovolj vode, boste spodbudili delovanje ledvic in s tem izločanje odpadnih snovi iz telesa, hkrati pa boste spodbudili presnovo, ki se lahko med prazniki pri marsikom precej poleni. Uživanje vode pripomore tudi k vlaženju črevesne vsebine in olajša proces odvajanja blata. Pri postenju oz. prečiščevanju je priporočljivo, da uživate hrano, bogato z vlakninami (v prvi vrsti sadje in zelenjava), in predvsem, da uživate manj kalorične jedi. Vašo preobremenjeno prebavo bo pomagala urediti tudi hrana, bogata z vlakninami.
Nikakor pri tem ni priporočljivo izpuščati obrokov ali celo za več dni opustiti hrano. S tem si boste naredili več škode kot koristi, kajti v primeru odrekanja se bo začel vaš organizem hraniti z rezervno energijo, vaš bazalni metabolizem pa se bo upočasnil. Posledično boste porabljali manj kalorij, kot bi jih sicer, če bi redno, a količinsko zmerno in morda nekoliko manj kalorično jedli. Stradanje lahko pravzaprav pomeni celo več kot manj kilogramov, da o tem, da boste zaradi takšnega postenja brez energije, utrujeni in razdražljivi, niti ne govorimo.
Čiščenje debelega črevesa – pomemben družabnik posta
Postenje hodi z roko v roki s svojim zvestim spremljevalcem – debelim črevesom, ki ga je v teh primerih treba še bistveno dosledneje prazniti. Redno čiščenje debelega črevesa je zelo pomembno, saj poveča učinkovitost posta. Odpadne snovi, ki zastajajo v črevesu, bi utegnile v nekaterih primerih celo povzročiti samozastrupitev organizma. Kot najpreprostejši metodi za rešitev te težave velja omeniti klistiranje in hidrokolonsko terapijo.
Hidrokolonska terapija (HKT) ali preprosto »kolonik« je čiščenje črevesa s filtrirano vodo, ki jo s pomočjo naprave spuščamo skozi zadnjično odprtino v črevo. Gre za neboleč poseg, ki obenem vključuje tudi vzporedno masiranje trebuha. Pri tem je poglavitno, da se med omenjeno terapijo posameznik nekoliko resneje posveti pravilnemu dihanju. S HKT se odstranjuje staro blato, ki se je nabralo na stenah črevesa (in ki povzroča toksikacijo) ter privlači različne črevesne zajedavce. Le-ti se pogosto naselijo v naše telo in še dodatno zastrupljajo organizem. Ob hitrem razmnoževanju izločajo strupe, ki jih mora organizem nevtralizirati.
Vrste posta
Post velja za eno najstarejših znanih terapevtskih metod; človek se je že od nekdaj povsem naravno zdravil s prekinitvijo uživanja hrane, če se je počutil bolnega. Danes poznamo veliko različnih oblik postenja (post z vodo, s sadnimi in zelenjavnimi sokovi, Buchingerjev post, postenje s sirotko, s sluzjo itn.).
Postenje je pravzaprav vsako stanje, ki naše telo pripravi k samoprebavi in naravnemu razstrupljanju. Ko v zahodni civilizaciji govorimo o postu, mislimo predvsem na postenje na osnovi tekočin, brez uživanja trde hrane. Tudi sicer se je post s sokovi (z dodajanjem čajev in zelenjavnih prevretkov) izkazal kot eden najbolj razširjenih, priljubljenih in uporabnih oblik posta.

Zakaj je postenje s sokovi primernejše od popolnega posta ob vodi
Postenje ob sokovih se je v praksi pokazalo kot učinkovitejše, nanj prisegajo pomembni postni centri v Evropi, saj povečuje sposobnost izločanja in razstrupljanja ter pospešuje procese samozdravljenja organizma. Pri takšnem postu se veliko bolje počutimo, imamo več energije in smo zato telesno bolj dejavni, kar nam vsestransko koristi. Pri postenju z vodo so ljudje oslabeli, nemotivirani in veliko časa preležijo v postelji, pri čemer pogosto tudi ves čas razmišljajo o enem in istem – o hrani.
Tovrstno miselno obremenjevanje vsekakor ni dobra popotnica za človekovo psihofizično stanje v času posta. Programi postenja, prilagojeni sodobnemu človeku, njegovim potrebam in navadam, ki z enako močjo poudarjajo nemoteno udejstvovanje v naravi in ukvarjanje s hobiji tudi v času posta, so nedvomno pravi naslov za to odločitev. Treba je vedeti, da post ni bolezensko stanje, temveč posameznikova odločitev, da se mu bosta s pomočjo posta izboljšala tudi počutje in fizična vzdržljivost.
Priprava na post
Ko se pripravljate na post, je pomembno, da ste pozitivno naravnani in da veste, zakaj ste se odločili za postenje. Poleg pravilne ozaveščenosti ne bosta odveč morebitni pogovor s splošnim zdravnikom in posvetovanje z osebami, ki imajo s postenjem že izkušnje. Na post se je treba pripravljati po korakih in ne kar z danes na jutri. Priporočljivo je, da postopoma uvajate v svoj dnevni jedilnik spremembe in počasi zmanjšujete tudi količino zaužite hrane. Vsaj dva tedna pred začetkom posta svetujejo iz prehrane izločiti meso, mleko in mlečne izdelke, ribe, jajca, sladkor, nasičene maščobe, vso predelano hrano in alkohol. Teden pred začetkom posta uživajte izključno polnovredno vegansko hrano (brez živil živalskega izvora). Tri dni pred začetkom posta pa je dobro, če se omejite le na surovo sadje in zelenjavo.
Post kot način naravnega zdravljenja
Vsi vemo, kako hitri in pogosto tudi stresni postajajo naši dnevni urniki, na katerih je za kakovostno pripravljeno hrano (pa tudi pravilno prehranjevanje) premalo časa. Strokovnjaki menijo, da je veliko zdravstvenih težav povezanih s kopičenjem stresnih stanj, ki telo postopoma bremenijo, dokler ne zboli. Treba je upoštevati, da stresa ne povzročajo le pritiski v službi, konfliktne situacije in neprijetni dogodki, pač pa tudi škodljive snovi iz hrane, vode in zraka.
Dandanes zaužijemo vse preveč predelane in hitre hrane, ki je oropana za organizem ključnih vitaminov in mineralov ter sloni na previsokem deležu sladkorja in maščob. Po nekaterih ocenah naj bi človek v povprečju na leto zaužil kar 5 kg prehranskih dodatkov in do 4,5 litra pesticidov in herbicidov. S predelano hrano in iz okolja pa vstopijo v organizem tudi večje količine nitratov, hormonov, antibiotikov, svinca, aluminija in številnih drugih škodljivih snovi.
Odločitev za post je zatorej samodejni klic organizma, ki nam sporoča, da se želi na naraven in zdrav način razstrupiti, očistiti in ponovno napolniti z energijo.
Kaj o postu meni medicina?
Post poznamo že od samih začetkov medicine. Nanj so prisegali že Hipokrat, Galen, Paracelzus in številni drugi znani zdravniki. Prav tako vemo, da so se zaradi izboljšanja duševnega in duhovnega razvoja ter fizične vzdržljivosti postili tudi Platon, Sokrat in drugi filozofi ter veliki modreci. Vsem zagovornikom zdravega posta je skupno upoštevanje naravnih zakonitosti, ki ne bremenijo organizma. V Evropi denimo poznamo metode dr. Bircher-Bennerja iz Švice in dr. Otta Buchingerja iz Nemčije, ki je že leta 1920 odprl medicinsko kliniko za postenje. Ta deluje še danes. Tudi v Sloveniji je vse več zdravnikov, ki poudarjajo pomen posta, npr. dr. Tomislav Majić, dr. med. spec. kard., iz Zdravilišča Šmarješke Toplice, priznana terapevtka Sanja Rozman, dr. med., idr.