Kofein je že dalj časa znan kot ‘odličen dodatek’ alkoholnim pijačam. To pa so začeli izkoriščati študentje, saj naj bi jih takšna pijača naredila bolj trezne. Vendar pa je to lahko nevarna kombinacija.
Nedavna študija pa je pokazala ravno obratno, saj študentje, ki mešajo energijske pijače z alkoholom prej občutijo občutek pijanosti, kot tisti, ki tega ne delajo. Študija je vključila 800 naključno izbranih študentov, ki so zapuščali bare med 22.00 in 3.00 uro zjutraj.
Anketirancem je bilo zastavljeno vprašanje koliko kofeina in alkohola so zaužili in ali nameravajo sami voziti domov. Prav tako pa so opravili alkotest, da so raziskovalci lahko natančno odkrili nivo alkohola v krvi.
Rezultati so bili naslednji: Pri študentih, ki so zaužili alkohol in kofein obstaja veliko večja verjetnost, da bodo vozili pijani, kot pa tisti študentje, ki so zaužili le alkohol. Test vinjenosti pa je pokazal povprečno 0.109 promila pri študentih, ki so mešali pijače, ter 0.081 pri tistih, ki so užili le alkohol. Prav tako pa so tisti, ki so mešali pijače popivali dalj časa, kot tisti, ki niso mešali pijač.
Kofein naj bi tako vplival na razsodnost, saj so ljudje v resnici bolj pijani, kot pa si to mislijo.
Ali ste med tistimi potrošniki, ki so nekoliko bolj osveščeni in v trgovini vzamete papirnato vrečko namesto plastične?
Na ta način seveda pomagate pri zmanjšanju odpadkov. Papirnate vrečke je seveda lažje reciklirati, vendar pa se velikokrat zgodi, da se vam po stanovanju na koncu vseeno valjajo stare papirnate vrečke, ki se jih ne morete znebiti.
Le malo papirnatih vrečk je narejenih iz recikliranih ali alternativnih vlaken. To pomeni, da je vseeno bilo potrebno posekati drevo, da so iz njega lahko naredili vrečke. Res je, da danes na veliko recikliramo papir, vendar pa so lahko papirnata vlakna reciklirana le nekajkrat, saj se s časoma začnejo razgrajevati.
Zakaj torej ne bi popolnoma izkoristili potenciale papirnate vrečke, preden jo pošljete na recikliranje?
Potrebno je imeti le malo domišlije in kaj hitro boste uspeli najti kakšno pametno idejo. Za začetek pa je tu nekaj nasvetov: Papirnate vrečke so odlične za obložitev kletk za živali ali za kakšen smetnjak. Prav tako jih lahko uporabite za zavijalni papir za knjige, ki bodo zdržave veliko dalj časa, če bodo zavite. V papirnato vrečko pa lahko zavijete tudi kakšno darilo in nato vse skupaj domiselno okrasite. Vanjo lahko tudi shranjujete ostale papirnate odpadke in vse skupaj, ko je polno odnesete do najbližjega zbiralnika papirnatih odpadkov …
Znanstveniki na univerzi UCLA so razvili sintetične kristale, ki so zmožni ujeti pline na tak način, kakor goba vpija vodo. Kristali imajo izredno velik potencial, saj omogočajo 400 % boljše zajemanje ogljikovega dioksida v primerjavi s sedanjimi tehnologijami.
Kristali imajo tridimenzionalno sestavo in shranjujejo informacije na podoben način kot DNK. Čeprav kristali vseeno niso tako sofisticirani, pa vseeno pomenijo ogromen napredek v kemiji ter znanosti materialov.
Znanstveniki upajo, da bo ta tehnologija lahko uporabljena za zajemanje ogljikovega dioksida iz velikih tovarn, kot tudi manjših izpustov, kot so avtomobilski. Poleg tega pa obstaja še možnost, da bodo lahko s pomočjo tega materiala emisije spremenili gorivo.
O plastičnih vrečkah govorimo z negativnim prizvokom, ker so neprijazne za okolje. Po drugi strani pa so nam še kako potrebne pri nakupovanju, kjer nam jih trgovci ponujajo brezplačno (npr. za sadje, čevlje, obleke …) ali pa zanje na blagajni celo plačamo.
Potrošniške navade so krive za to, da letno na svetu proizvedejo 4 do 5 milijard plastičnih vrečk, od katerih jih je pozneje recikliranih oziroma kakorkoli predelanih največ nekaj odstotkov, ostale pa končajo v zabojnikih za smeti ali kar v naravi (v obcestnem grmovju, vodi, kanalizaciji itd.).
Plastične vrečke niso biološko razgradljive
Zelo pomembno je, iz česa so vrečke narejene. Plastične vrečke biološko niso razgradljive, razpadajo od 20 do 1000 let, dokler nazadnje ne ostanejo majhni delci, podobni prahu, ki se kopičijo tako na zemlji kot tudi v zraku in morju ter jih ne more prebaviti nobeno živo bitje.
Leta 1975 opravljena raziskava (vir US National Academy of Sciences) je pokazala, da konča vmorju letno 3,6 milijonov kilogramov plastike. Preko onesnažene vode in hrane, ki jo pridelamo na zastrupljeni zemlji, pridejo ti plastični delci tudi v naše telo.
Odpovejmo se svojim navadam
Odpovejmo se razmišljanju, da je za nakupovanje potrebna plastična vrečka. V trgovino lahko gremo s platneno vrečko ali košaro in tako lahko prihranimo okoli 22.000 vrečk na povprečno življenjsko dobo človeka.
Še nekaj podatkov, ki nas silijo k razmišljanju. Zemljani porabimo vsako minuto 1 milijon vrečk, Slovenec pa povprečno 200 do 300 letno. Glede na to, da kar 98 % vrečk ne konča v predelavi, se onesnaževanje našega okolja povečuje vsako sekundo.
Plastične vrečke – proč z njimi
Zaradi potrošniškega načina življenja se soočamo z velikimi količinami plastičnih vrečk, ki odvržene v naravo močno onesnažujejo okolje in negativno vplivajo na živa bitja.
Posamezne države se tega problema lotevajo različno
Na Japonskem predstavljajo plastične vrečke 10 % vseh mestnih odpadkov, zato so zvišali njihovo ceno. Na Irskem so jih obdavčili in tako zmanjšali količino za 90 %. V Franciji so začeli izdelovati vrečke iz t.i. bioplastike (vrečke so iz naravnega koruznega škroba in v naravi razpadejo v obdobju od dveh tednov do dveh mesecev). Nekateri trgovci v Veliki Britaniji ponujajo hitro razgradljive plastične vrečke.
V ZDA so mestne oblasti leta 2007 prepovedale brezplačno delitev plastičnih vrečk v supermarketih. Take vrečke predstavljajo več kot 10 % odpadkov, ki jih naplavi morje na obale Severne Amerike. Kitajci porabijo dnevno okrog 3 milijarde nakupovalnih plastičnih vrečk (za njihovo izdelavo je potrebnih 5 milijonov ton surove nafte), tudi pri njih so vrečke označene s cenami.
Kaj pa v Sloveniji?
Na Ministrstvu za okolje in prostor zatrjujejo, da se zavzemajo za uporabo okolju prijaznih materialov, a konkretnejših ciljev, predvsem pa rezultatov, še ni. Zakonodaja v Sloveniji zahteva ločeno zbiranje in reciklažo, predelavo. Nosilne plastične vrečke sodijo med embalažo, zato veljajo za ravnanje z odpadnimi plastičnimi vrečkami določila Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Odpadne plastične vrečke, ki se nabirajo v gospodinjstvih, moramo, ločeno zbirati in oddajati na ekoloških otokih ali v zbirnih centrih, ki jih upravljajo javne službe za ravnanje z odpadki. Ločeno zbrano embalažo je potrebno predati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, ki poskrbi za pripravo in ponovno uporabo, recikliranje ali drugo obliko predelave zbranih odpadkov. Žal v praksi večina plastičnih vrečk konča na odlagališčih ali kar v okolju.
Kaj naj stori država?
Zakonodaja mora določiti standarde glede uporabe materialov v Sloveniji. Glede proizvodnje razgradljivih nakupovalnih vrečk pa velja, da je njihova proizvodnja energetsko potratna, ter je koruzi, iz katere pridelujejo škrob za njihovo izdelavo, namenjenih preveč kmetijskih površin.
Zahteve okoljevarstvenikov, posameznikov in nevladnih organizacij, da je potrebno na okolje bolj paziti, so čedalje glasnejše, zato sta ozaveščenost in dejavnost na tem področju ključnega pomena. A žal je ozaveščanje še zelo nesistematično, gre bolj za posamezne akcije, ki opozarjajo na škodljivost uporabe plastičnih vrečk, ki jih letno porabimo 400 do 600 milijonov.
Odločitev glede uporabe plastične vrečke je torej odvisna le od posameznikovega načina razmišljanja.
Nekaj preprostih nasvetov:
Za začetek poskusite zdržati en teden, ne da bi kupili ali zastonj prejeli novo plastično vrečko.
Majhne nakupe lahko spravite v žep ali torbico.
Vedno imejte pri roki nakupovalno torbo ali vrečko iz blaga.
Recite NE, HVALA! Brezplačnim vrečkam in predlagajte trgovcem, naj se začnejo obnašati okolju prijazno.
V razmislek še citat Edwarda de Bona, ki je izjavil: »Glavni svetovni problem je neustrezno razmišljanje.«
V Sloveniji zaživel projekt uporabljaj me!
Projekt namenjen dvigu zavesti ljudi o škodljivem vplivu plastičnih nosilnih vrečk na okolje – Sodelujejo Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Pomurski ekološki center in Poslovna enota Vzajemne v Murski Soboti
Trije partnerji, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Pomurski ekološki center in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica PE Murska Sobota sodelujejo v skupnem projektu Uporabljaj me. V okviru projekta želijo dvigniti zavest ljudi o škodljivem vplivu plastičnih nosilnih vrečk na okolje. K sodelovanju so povabili 24 Zdravih in Eko šol iz Pomurja ter Medžimurja. Učenci so dobili platnene vrečke, na katere v teh dneh že ustvarjajo svoje poslikave. Končne izdelke bo ocenila posebna strokovna komisija, najboljše ocenjene bodo razstavljene, najlepše pa tudi posebej nagrajene. Snovalci projekta pa že razmišljajo tudi o tem, kako v prihodnje v trgovinah in gospodinjstvih plastične vrečke v veliki meri zamenjati za platnene.
Na novinarski konferenci so o namenu, ciljih in poteku projekta spregovorili vodja oddelka za socialno medicino na ZZV Murska Sobota prim. mag. Branislava Belović, koordinator projekta in namestnik direktorja PEC dr. Branko Škafar ter direktor Poslovne enote Vzajemne v Murski Soboti Roman Buzeti. Po mnenju vseh treh partnerjev so velik problem za okolje nosilne plastične vrečke, še posebej brezplačne tanke plastične vrečke, v katere lahko v večjih trgovinah spravimo sadje in zelenjavo. Večina teh vrečk konča na odlagališčih, kar pa je posledično velik problem za okolje, saj plastika spada med težko razgradljive snovi.
Namen projekta je torej prispevati k varovanju okolja in Pomurce osvestiti o tem, kako zelo onesnažujemo okolje s kupovanjem plastičnih vrečk in kako malo je dejansko potrebno storiti za to, da lahko v veliki meri prispevamo k varovanju okolja.
V projektu sodelujejo Zdrave in Eko šole iz Pomurja in tudi šola iz Medžimurja. Iz vsake šole sodeluje po en prvi razred. Učencem so bile razdeljene po tri vrečke, ki jih morajo poslikali z dvema določenima temama. Temi poslikav sta sadje in rože, vsak učenec pa se lahko sam odloči na katero temo bo ustvarjal. Eno izmed treh vrečk bodo učenci lahko obdržali, ostali dve vrečki pa bodo predali v ocenjevanje posebni komisiji.
Ob zaključku akcije, ki se predvideva enkrat med dnevom zdravja in dnevom zemlje, torej med 7. in 22. aprilom 2010, bo pripravljena razstava najbolje ocenjenih vrečk, tri najlepše iz vsake teme, torej skupaj šest, pa bodo še posebej nagrajene. Vse sodelujoče šole bodo ob koncu prejele tudi posebno priznanje.
Po razstavi se bodo poslikane vrečke po simbolični ceni prodajale tudi na stojnicah v pomurskih nakupovalnih centrih. Z zbranim izkupičkom pa se bo za vse sodelujoče šole nakupilo sadno drevje, ki ga bodo učenci lahko posadili na zelenih površinah svojih šol.
Veliko ljudi se še danes zaveda, da pridobivanje kovencionalnega bombaža terja davek na zrak, zemljo, vodo ter ljudi, ki ga gojijo ali živijo v neposredni bližini plantaž. Na srečo se je obstaja ekološki bombaž, po katerem se je povpraševanje v zadnjem času začelo dvigovati.
Zakaj ekološki bombaž?
Naravni oziroma ekološki bombaž gojijo na način, ki pušča kar se da malo ali skoraj nič posledic, ki bi škodovale okolju. Pri sami rasti bombaža pridelovalci ne uporabljajo strupenih kemikalij, kot jih po navadi pri običajem gojenju bombaža, s katerimi uničujejo plevel in insekte.
Pridelava ekološkega bombaža
Za vzgojo ekološkega bombaža uporabljajo podobne postopke, kot so jih uporabljali včasih – redno kolobarijo izdelke in s tem ohranjajo kakovost zemlje. Namesto umetnih gnojil uporabljajo naravni kompost, prepovedana pa je tudi uporaba insekticidov. Namesto teh ekološki kmetovalci spodbujajo naravne sovražnike, škodljivce pa napeljejo stran od bombaža s sajenjem drugih pridelkov. Za tak način pridelave potrebujemo več znanja in potrpljenja, zato je tudi pridelek nižji in posledično dražji. Če želimo narediti nekaj dobrega zase, za življenje svojih otrok in našega planeta, potem moramo te »slabosti« odmisliti, kajti oblačila, ki so narejena iz take tkanine, so zdravju in okolju prijazna ter veliko bolj kakovostna. To še posebej velja za otroška oblačila iz ekološkega bombaža, ki se dotikajo kože, saj obstaja manjša verjetnost, da bodo izzvala alergijo.
Potrošnik oziroma kupec lahko glede omenjenega problema naredi veliko več, kot pa si mogoče predstavljamo. Že s tem, da se zavedamo, kako je bombaž pridelan in se odrečemo takšni vrsti bombaža lahko povzroči ogromne spremembe.
Zato pa so manjša in večja tekstilna podjetja začela uporabljati ekološki bombaž ali pa vsaj mešanico organskega in ostalega bombaža. To pa ne naredi oblačil okolju prijaznejših, ampak jih naredi tudi bolj kvalitetne.
Ekološki bombaž je povzročil tudi pravo konkurenco med proizvajalci otroških oblačil, saj starši želijo otrokom le najbolje. In kaj je lahko bolj zdravo in kvalitetno kot naravno?
Eko moda
Za ekološka oblačila je praviloma slišal skoraj vsakdo, vendar na ta izraz ne naletimo pogosto, še redkeje pa se o tem pogovarjamo ali pa jih celo kupujemo. Vprašanje je, ali sploh vemo v čem se ta oblačila razlikujejo od drugih in zakaj postajajo v svetu vse bolj priljubljena.
Kakšni so trendi?
V zadnjih letih se je močno zvišala globalna prodaja tekstilnih oblačil iz ekološko pridelanega bombaža. To se je zgodilo kljub gospodarski krizi, razlog temu pa je verjetno v tem, da postajamo ljudje vse bolj ekološko ozaveščeni, skrbimo za svoje zdravje, ob enem pa se začenjamo vse bolj zavedati, da imamo pomembno vlogo kot posamezniki tudi v skrbi za okolje.
Vse večje povpraševanje po ekoloških oblačilih pa se odraža tudi v vse večji ponudbi ti. »organskih kolekcij« znanih blagovnih znamk, kot so Replay, Diesel, Nike, Chanel. Njihovi najpogostejši slogani poudarjajo ravno to, da lahko ekološka ozaveščenost sedaj združuje tudi lepo in moderno. Tako lahko v določenih trgovinah naletimo na srajce iz organskega bombaža z gumbi iz kamna, kokosa, lesa ali školjk. Za ekološka oblačila uporabljajo bombaž, svilo ali lan, ki so vzgojeni na naraven, ekološki način, iz nemodificiranega semena in brez uporabe umetnih gnojil, strupenih fungicidov, insekticidov in pesticidov. Tudi v njihovi nadaljnji obdelavi in proizvodnji sledijo normam ekološke proizvodnje in uporabljajo naravna barvila.
Pozor!
Pri nakupu izdelkov iz ekološkega bombaža morate biti previdni. Ni dovolj, da preberete na etiketi tekstilnega izdelka, da je iz ekološkega bombaža, kajti to ne pomeni nujno, da je ta izdelek res eko tekstilni izdelek. Poleg samega ekološkega bombaža je pomembna tudi proizvodnja v kateri je neko oblačilo izdelano. To pomeni, da lahko kupite ekološki bombaž, ki je obarvan z zelo strupenimi barvami, kar pa na etiketi ni navedeno. Ravno zaradi tega mora imeti vsak tovrstni izdelek certifikat (kot so GOTS, EU Ecolabel, Fairtrade, BSCI, ÖKO-TEX idr.) in doseči standarde za tekstil. Zaradi tega je izvor eko izdelka brez certifikata še vedno vprašljiv.
Kompromis za zdravje in okolje
Najbolje je narediti kompromis med ceno in količino, na prvo mesto pa moramo vedno postaviti zdravje in skrb za okolje. Tako si lahko privoščimo nekoliko dražja ekološka oblačila, ki so bolj kakovostna in pomembna za zdravje nas in naših otrok, le naučiti se moramo racionalno kupovati in se vprašati, kaj nam več pomeni – polna omara cenenih, nekakovostnih oblačil, ki jih bomo dvakrat oprali in vrgli, ali manjša količina kakovostnih izdelkov, ki bodo nam in našemu zdravju služila leta in leta. Z odločitvijo za slednje ne bomo naredili veliko zgolj zase, temveč tudi za svoje okolje, na katerega pogosto pozabljamo.
Ali veste, da je naravna kozmetika boljša za vaše roke in tudi za okolje? Razni losijoni za roke postajajo vse bolj popularni, problem pa je v tem, da komercialni losijoni vsebujejo tudi nevarne kemikalije. Te kemikalije pa najdemo tudi v raznih plastičnih proizvodih.
Zato je najbolje, če si naredite losijon doma, saj boste točno vedeli, kaj je v njem, poleg tega pa je naravna kozmetika tudi okolju prijaznejša.
Navodila:
Zmešajate boraks in vodo vrtnice v srednje veliki posodi. Nato pogrejte olivno olje v manjši posodi, najbolje mikrovalovni pečici. Z mešalnikom počasi umešajte v zmes olivno olje, dokler ne dobite emulzije.
Naredite sivkino vodo. Dve pesti sivke vrzite v 2dcl vrele vode. Cvetove nato mešajte 15 minut, po končanem mešanju pa vodo precedite v posodo.
Dodajte sivkino vodo v predhodno narejeno mešanico in mešajte dolker ne dobite enakomerne emulzije. Nato zmes pustite stati eno uro. Po pretekli uri lahko mešanico premestite v manjše pripočnejše posodice.
Dodate lahko kakšen drug vonj cvetov (pri tem sledite točki 2.)
Grizenje nohtov verjetno ni ravno privlačno, vendar pa je izredno popularno in nalezljivo. Dokazano je, da si vsaj 30 % odraslih ljudi grize nohte.
Kot otroci so v usta velikokrat dajali roke, saj naj bi se otrok na ta način pomiril. Na žalost pa se ta vzorec ponavlja skozi celo življenje, saj si ljudje v večini primerov grizejo nohte zaradi občutka tesnobe ali zaradi odvračanja pozornosti od resničnih problemov.
Morda se veliko ljudem grizenje nohtov ne zdi napačno, vendar pa je morda lahko ta odvisnost veliko bolj nevarna, kot se vam zdi na prvi pogled. Pod nohti se namreč nahajajo razne bakterije in bacili, ki jih pri grizenju nohtov prenesete v usta.
Poleg tega pa pri grizenju nohtov uničite telesu lastno varovalno pregrado in tako omogočite bakterijam prost vstop v vaše telo skozi poškodovano kožo.
Kako odpraviti grizenje nohtov?
Če se zavedate, kaj povzroča grizenje nohtov pri vas, potem lahko izberete pravo strategijo, ki vas bo od tega odvrnila in pozdravila vašo odvisnost.
Pomirite se: občutek tesnobe je pogost povzročitelj grizenja nohtov, zato najdite način, da se umirite. Poskusite s pogovorom, razgibalnimi vajami ali globokim dihanjem.
Preusmerite pozornost: Če po navadi grizete nohte, ko vam je dolgčas, potem je za vas prava reštev, da se zamotite na drug način. Zaposlite vaše roke z kvačkanjem, pisanjem, stiskanjem antistresne žogice, …
Pokličite prijatelje: prosite vaše bližnje, če vam lahko pomagajo pri odpravi vaše odvisnosti. Naj vas opozorijo vsakič, ko bodo videli, da si zopet grizete nohte. Ljudje s takšno težavo se po navadi ne zavedajo kdaj grizejo nohte, zato je dobro, če vas kdo na to opomne.
Naredite si manikuro: Če imate urejene in nalakirane nohte, potem jih verjetno ne boste želeli uničiti z grizenjem le-teh. Poleg tega pa je lak za nohte neprijetnega okusa, kar vas bo verjetno odvrnilo od početja. Lahko pa si tudi omislite umetne nohte, kar tudi veliko ljudi odvrne od grizenja.
Naredite mentalno vajo: če si grizete nohte medtem, ko sedite za računalnikom na delovnem mestu, potem si zamislite drugačen scenarij. Nekateri predlagajo, da si zamislite, da ste dali prste v usta na vašem delovnem mestu, potem se zavedajte, da jih imate v ustih, nato pa jih vzemite iz ust. Zamislite si, da to ni del vaše navade, ampak nekaj, kar se morda drugim ljudem zdi neprijetno.
Norveška je pred kratkim naznanila, da bo zgradila največjo turbino na veter na svetu. Sama turbina naj bi bila visoka 162m, razpon rotorja pa je 144m.
Takšna velikost pa bo proizvedla tudi veliko več energije, kot povprečno velika vetrnica. Pričakujejo, da bo največja veternica na svetu tako proizvedla kar 10MW energije, kar je dovolj za napajanje 2000 gospodinjstev.
Prototip vetrnice bo stal blizu 50 milijonov evrov, kar je rekordna vsota za prototip, ki pa bo trikrat bolj zmogljiv kot povprečno velike turbine. Takšen korak v razvoju veternic je posledica zmanjšanja teže in zmanjšanju gibljivih delov. Testiranje veternice bo trajalo kar dve leti na jugozahodu Norveške, vendar pa je dejansko namenjena za uporabo na morju. Začetek gradnje veternice je predviden za leto 2011.
Vlaknine so vlaknine, le kaj je tu lahko tako vprašljivega? Dejansko pa je realnost takšna, da se pod besedo vlaknine v raznih proizvodih dejansko skrivajo prečiščeni praški, kot npr. inulin, polidekstroza ter maltodekstrin.
Problem je v tem, da ta izolirana in nenaravna vlakna ne znižujejo holesterola v krvi ali sladkorja, kot bi to navadno bila zmožna narediti prava vlakna.
Umetna vlakna dodajajo danes raznim vrstam hrane – sladoledu, jogortu, sokovom (še posebej tistim sokovom, ki so tako na veliko promovirana, da bi naj vsebovala vlakna). Vendar pa kot že omenjeno, vsi ti proizvodi ne vsebujejo pravih vlaken, zato od njih ne moremo pričakovati obljubljenih učinkov.
Res je, da verjetno v maltodekstrinu ni škodljivih snovi, saj je narejen iz koruze, žita, riža ter krompirjevega škroba. Prav tako polidekstroza (ki je narejena iz glukoze ter sobritola) in inulin (ogljikov hidrat, narejen večinoma iz korenine cirkorije ter drugih korenin), vendar pa ti dodatki delujejo bolj kot nizkokalorični dodatki, kot pa dodatki, ki bi imeli kakšne bolj ‘zdravilne’ učinke.
Če želite uživati hrano, ki dejansko vsebuje prava vlakna, potem je priporočljivo jesti žitarice, zelenjavo, sadje ter fižol.
Če ste ena izmed tistih oseb, ki redno trpijo za migrenami, potem je čas, da vaš zdravnik bolje pogleda vaše srce. Nova študija namreč namiguje na to, da imajo ljudje, ki trpijo za migrenami dvakrat večjo možnost, da bodo doživeli srčno kap.
Prav tako pa obstaja večja možnost, da imajo takšni ljudje kardiovaskularno bolezen kot npr. diabetes, visok krvni tlak in povišan holesterol.
Migrene so do sedaj pojmovali kot trenutno stanje, ki naj ne bi vplivalo na zdravje posameznika. Sedaj pa je ta bolezen dobila nov pomen, saj naj bi res bila povezana s problemi srca. V študiji so ugotovili tudi, da 29 miljonov Američanov trpi za migrenami, vendar pa pravilno diagnozo postavijo le v 48% primerih.
Migreno v grobem ločujejo na dve področji – tisto s tako imenovano ‘avro’ in tisto brez nje. Obe vrsti povzročata utripajočo bolečino, ki je po navadi le na eni strani glave, slabost, omotico ter občutljivost na svetlobo ali zvok.
Migrena je najbolj pogosta med 25 in 55 letom starosti, ženske pa bi naj za migreno trpele kar trikrat pogosteje kot moški. Že predhodne študije so namigovale, da je migrena z ‘avro’ povezana s srčnimi težavami, vendar pa je s temi težavami povezana po novem tudi tista migrena, brez nje.
Zelo pomembno je, iz česa so vrečke narejene. Plastične vrečke biološko niso razgradljive, razpadajo od 20 do 1000 let, dokler nazadnje ne ostanejo majhni delci, podobni prahu, ki se kopičijo tako na zemlji kot tudi v zraku in 
Norveška je pred kratkim naznanila, da bo zgradila največjo turbino na veter na svetu. Sama turbina naj bi bila visoka 162m, razpon rotorja pa je 144m.
