Prijava
O plastičnih vrečkah govorimo z negativnim prizvokom, ker so neprijazne za okolje. Po drugi strani pa so nam še kako potrebne pri nakupovanju, kjer nam jih trgovci ponujajo brezplačno (npr. za sadje, čevlje, obleke …) ali pa zanje na blagajni celo plačamo.
Potrošniške navade so krive za to, da letno na svetu proizvedejo 4 do 5 milijard plastičnih vrečk, od katerih jih je pozneje recikliranih oziroma kakorkoli predelanih največ nekaj odstotkov, ostale pa končajo v zabojnikih za smeti ali kar v naravi (v obcestnem grmovju, vodi, kanalizaciji itd.).
Plastične vrečke niso biološko razgradljive
Zelo pomembno je, iz česa so vrečke narejene. Plastične vrečke biološko niso razgradljive, razpadajo od 20 do 1000 let, dokler nazadnje ne ostanejo majhni delci, podobni prahu, ki se kopičijo tako na zemlji kot tudi v zraku in morju ter jih ne more prebaviti nobeno živo bitje.
Leta 1975 opravljena raziskava (vir US National Academy of Sciences) je pokazala, da konča v morju letno 3,6 milijonov kilogramov plastike. Preko onesnažene vode in hrane, ki jo pridelamo na zastrupljeni zemlji, pridejo ti plastični delci tudi v naše telo.
Odpovejmo se razmišljanju, da je za nakupovanje potrebna plastična vrečka. V trgovino lahko gremo s platneno vrečko ali košaro in tako lahko prihranimo okoli 22.000 vrečk na povprečno življenjsko dobo človeka.
Še nekaj podatkov, ki nas silijo k razmišljanju. Zemljani porabimo vsako minuto 1 milijon vrečk, Slovenec pa povprečno 200 do 300 letno. Glede na to, da kar 98 % vrečk ne konča v predelavi, se onesnaževanje našega okolja povečuje vsako sekundo.
Plastične vrečke – proč z njimi
Zaradi potrošniškega načina življenja se soočamo z velikimi količinami plastičnih vrečk, ki odvržene v naravo močno onesnažujejo okolje in negativno vplivajo na živa bitja.
Posamezne države se tega problema lotevajo različno
Na Japonskem predstavljajo plastične vrečke 10 % vseh mestnih odpadkov, zato so zvišali njihovo ceno. Na Irskem so jih obdavčili in tako zmanjšali količino za 90 %. V Franciji so začeli izdelovati vrečke iz t.i. bioplastike (vrečke so iz naravnega koruznega škroba in v naravi razpadejo v obdobju od dveh tednov do dveh mesecev). Nekateri trgovci v Veliki Britaniji ponujajo hitro razgradljive plastične vrečke.
V ZDA so mestne oblasti leta 2007 prepovedale brezplačno delitev plastičnih vrečk v supermarketih. Take vrečke predstavljajo več kot 10 % odpadkov, ki jih naplavi morje na obale Severne Amerike. Kitajci porabijo dnevno okrog 3 milijarde nakupovalnih plastičnih vrečk (za njihovo izdelavo je potrebnih 5 milijonov ton surove nafte), tudi pri njih so vrečke označene s cenami.
Kaj pa v Sloveniji?
Na Ministrstvu za okolje in prostor zatrjujejo, da se zavzemajo za uporabo okolju prijaznih materialov, a konkretnejših ciljev, predvsem pa rezultatov, še ni. Zakonodaja v Sloveniji zahteva ločeno zbiranje in reciklažo, predelavo. Nosilne plastične vrečke sodijo med embalažo, zato veljajo za ravnanje z odpadnimi plastičnimi vrečkami določila Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Odpadne plastične vrečke, ki se nabirajo v gospodinjstvih, moramo, ločeno zbirati in oddajati na ekoloških otokih ali v zbirnih centrih, ki jih upravljajo javne službe za ravnanje z odpadki. Ločeno zbrano embalažo je potrebno predati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, ki poskrbi za pripravo in ponovno uporabo, recikliranje ali drugo obliko predelave zbranih odpadkov. Žal v praksi večina plastičnih vrečk konča na odlagališčih ali kar v okolju.
Kaj naj stori država?
Zakonodaja mora določiti standarde glede uporabe materialov v Sloveniji. Glede proizvodnje razgradljivih nakupovalnih vrečk pa velja, da je njihova proizvodnja energetsko potratna, ter je koruzi, iz katere pridelujejo škrob za njihovo izdelavo, namenjenih preveč kmetijskih površin.
Zahteve okoljevarstvenikov, posameznikov in nevladnih organizacij, da je potrebno na okolje bolj paziti, so čedalje glasnejše, zato sta ozaveščenost in dejavnost na tem področju ključnega pomena. A žal je ozaveščanje še zelo nesistematično, gre bolj za posamezne akcije, ki opozarjajo na škodljivost uporabe plastičnih vrečk, ki jih letno porabimo 400 do 600 milijonov.
Odločitev glede uporabe plastične vrečke je torej odvisna le od posameznikovega načina razmišljanja.
Nekaj preprostih nasvetov:
- Za začetek poskusite zdržati en teden, ne da bi kupili ali zastonj prejeli novo plastično vrečko.
- Majhne nakupe lahko spravite v žep ali torbico.
- Vedno imejte pri roki nakupovalno torbo ali vrečko iz blaga.
- Recite NE, HVALA! Brezplačnim vrečkam in predlagajte trgovcem, naj se začnejo obnašati okolju prijazno.
V razmislek še citat Edwarda de Bona, ki je izjavil: »Glavni svetovni problem je neustrezno razmišljanje.«
V Sloveniji zaživel projekt uporabljaj me!
Projekt namenjen dvigu zavesti ljudi o škodljivem vplivu plastičnih nosilnih vrečk na okolje – Sodelujejo Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Pomurski ekološki center in Poslovna enota Vzajemne v Murski Soboti
Trije partnerji, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Pomurski ekološki center in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica PE Murska Sobota sodelujejo v skupnem projektu Uporabljaj me. V okviru projekta želijo dvigniti zavest ljudi o škodljivem vplivu plastičnih nosilnih vrečk na okolje. K sodelovanju so povabili 24 Zdravih in Eko šol iz Pomurja ter Medžimurja. Učenci so dobili platnene vrečke, na katere v teh dneh že ustvarjajo svoje poslikave. Končne izdelke bo ocenila posebna strokovna komisija, najboljše ocenjene bodo razstavljene, najlepše pa tudi posebej nagrajene. Snovalci projekta pa že razmišljajo tudi o tem, kako v prihodnje v trgovinah in gospodinjstvih plastične vrečke v veliki meri zamenjati za platnene.
Na novinarski konferenci so o namenu, ciljih in poteku projekta spregovorili vodja oddelka za socialno medicino na ZZV Murska Sobota prim. mag. Branislava Belović, koordinator projekta in namestnik direktorja PEC dr. Branko Škafar ter direktor Poslovne enote Vzajemne v Murski Soboti Roman Buzeti. Po mnenju vseh treh partnerjev so velik problem za okolje nosilne plastične vrečke, še posebej brezplačne tanke plastične vrečke, v katere lahko v večjih trgovinah spravimo sadje in zelenjavo. Večina teh vrečk konča na odlagališčih, kar pa je posledično velik problem za okolje, saj plastika spada med težko razgradljive snovi.
Namen projekta je torej prispevati k varovanju okolja in Pomurce osvestiti o tem, kako zelo onesnažujemo okolje s kupovanjem plastičnih vrečk in kako malo je dejansko potrebno storiti za to, da lahko v veliki meri prispevamo k varovanju okolja.
V projektu sodelujejo Zdrave in Eko šole iz Pomurja in tudi šola iz Medžimurja. Iz vsake šole sodeluje po en prvi razred. Učencem so bile razdeljene po tri vrečke, ki jih morajo poslikali z dvema določenima temama. Temi poslikav sta sadje in rože, vsak učenec pa se lahko sam odloči na katero temo bo ustvarjal. Eno izmed treh vrečk bodo učenci lahko obdržali, ostali dve vrečki pa bodo predali v ocenjevanje posebni komisiji.
Ob zaključku akcije, ki se predvideva enkrat med dnevom zdravja in dnevom zemlje, torej med 7. in 22. aprilom 2010, bo pripravljena razstava najbolje ocenjenih vrečk, tri najlepše iz vsake teme, torej skupaj šest, pa bodo še posebej nagrajene. Vse sodelujoče šole bodo ob koncu prejele tudi posebno priznanje.
Po razstavi se bodo poslikane vrečke po simbolični ceni prodajale tudi na stojnicah v pomurskih nakupovalnih centrih. Z zbranim izkupičkom pa se bo za vse sodelujoče šole nakupilo sadno drevje, ki ga bodo učenci lahko posadili na zelenih površinah svojih šol.
