Nadaljujemo s serijo člankov, ki je posvečena živalskim vrstam, ki so v zadnjih letih ali desetletjih za vedno izginile z našega planeta.
Tecopa Pupfish
Omenjena vrsta ribe je znana po tem, da sodi med prvo živalsko vrsto, ki je bila razglašena za izumrlo po Zakonu o ogroženih vrstah iz leta 1973.
Našli smo jo lahko v puščavi Mojave, izumrla pa je zaradi uničenja njenega naravnega prostora zaradi poseganja v naravo.
Kozorog s Pirinejev
Žival je izumrla leta 2000, vendar pa je kloniran kozorog, ki so ga ustvarili iz ostankov kože originalnega kozoroga s Pirinejev, ponovno uvidel luč sveta leta 2009. Na žalost pa je kmalu po rojstvu umrl zaradi komplikacij s pljuči. Kozorog s Pirinejev je izumrl zaradi predivjega lova na to žival, naravovarstveniki pa krvijo Špansko vlado za ta incident, saj niso naredili nič, da bi to preprečili.
Veličasten zahodno afriški črni nosorog
Omenjeni nosorog je izumrl leta 2006, po tem ko je naravovarstvenikom splodletelo najti še zadnje primerke tega nosoroga v Cameroonu.
Zahodno afriški črni nosorog je bil ena izmed štirih podvrst nosoroga, izumrl pa je zaradi divjega lova na njegov rog, za katerega verjamejo, da poseduje moč afrodizijaka.
Tiger z otoka Java
Podobno kot iger s Sumatre je bil tudi tiger z Jave avtohtona žival Indonezije. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil viden kot nadloga. Vendar pa je z razvojem otočja bilo vedno več ljudi in vedno manj tigrov. Do leta 1950 pa je na otoku Java prebivalo le še 20 tigrov. Na izumrtje tigra z Jave je vplival napredek v kmetijstvu ter izguba naranega okolja. Prav tako pa je posledično s tem rpišla tudi vse večja onesnaženost, katera je “zabila še zadnji žebelj v krsto“. Poskusi ohranitve te vrste pa so prav tako spodleteli med leti 1940 in 1950.
Korenčkovi kroketi so zdrava zelenjavna jed, ki jo lahko naredimo, ko imamo brezmesne dneve.
Sestavine (za 3 osebe):
300 korenja
100 g moke
50 g čičerkine moke
1/2 žličke zmletega koriandra
1/2 žličke zmletih kardamomovih semen
1 žlička soli
1/4 žličke popra ali kajenskega popra
1/4 žličke pecilnega praška
1/2 žlice peteršilja
Korenje na drobno naribamo, po potrebi odcedimo tekočino in jo prihranimo. Korenju dodamo moko in začimbe ter dobro premešamo. Če je zmes presuha, dodamo korenčkov sok ali vodo do take gostote, da lahko oblikujemo čvrste kroglice. Te ocvremo v olju na zmernem ognju, saj se drugače na površini zapečejo, znotraj pa so še surove. Odcedimo jih in ponudimo kot dodatek k sočni zelenjavni jedi.
Danes je mogoče že skoraj prav vse. Zato so pri podjetju Samsung odločili, da bodo ustvarili nekaj do sedaj še nevidega za promocijo LED žarnic.
Za takšen podvig so ‘uporabili’ čredo ovac, ovčarskega psa, pastirje ter LED žarnice, s katerimi so ustvarili prav posebne rezultate.
Vso zadevo si lahko pogleadte v kratkem ampak zelo zanimivem videu, sami pa presodite, če je tako ravnanje upravičeno, oziroma v kolikšni meri je to sporno glede uporabe led žarnic na ovcah za takšne namene, glede na to, da bi se tole verjetno dalo pri današnji tehnologiji brez večjih problemov napraviti kar z računalnikom.
Ljudje danes predpostavljamo, da je že skoraj vse kar uživamo slabo za nas. Mogoče pa nekatere stvari le niso tako slabe, kot se včasih množično promovira. Še vedno pa velja pravilo, da je nabolje jesti vsega po malem, poleg tega pa določena živila uživamo že stoletja.
Jajca
Jajc se že dolga leta drži slab sloves, saj bi naj vsebovala veliko holesterola. Vendar pa so zdravstveni strokovnjaki pravijo, da nasičene maščobe še bolj škodujejo zdravju, kot pa holesterol. Poleg tega pa vas bodo jajca veliko bolj nasitila, kar pomeni, da boste na koncu dneva zaužili manj kalorij, kot bi jih navadno. Lutein v rumenjaku pa bi naj tveganje za starostno degeneracijo vida.
Čokolada
Čokolada bi naj vsebovala veliko maščob ter sladkorja in ker je tako odličnega okusa je prav gotovo slaba za vas, kajne? To ne drži povsem! Temna čokolada vsebuje flavanole, antioksidante, poleg tega pa naj bi dobro vplivala na redčenje krvi, kar je dobro za ljudi, ki imajo težave s pregosto krvjo. Temna čokolada pa poleg naštetega dobro vpliva tudi na razpoloženje.
Krompir
Za krompir pravijo, da ima visok glikemični indeks. Ta indeks nam pove, kako hitro različna živila dvignejo sladkor v krvi. To pa lahko predstavlja problem za ljudi z diabetesom.
Dobra novica pa je ta, da je krompir dober vir vlaknin ter tudi vitamina C in razen, če ne jeste surovega krompirja, omenjeni glikemični indeks nima tako velikega vpliva na dvig sladkorja v krvi.
Če pa mu dodate še malce olivnega olja, se glikemični indeks še zniža, saj dodane maščobe olivnega olja upočasnijo absorbcijo krompirjevih ogljikovih hidratov.
Tokratna serija člankov je posvečena živalskim vrstam, ki so v zadnjih letih za vedno izginile z našega planeta.
Zlata krastača
Kot prvo izmed teh izumrlih živali smo izbrali tako imenovano zlato krastačo, katera seveda ni edina žival, ki je izumrla v preteklih štiridesetih letih, vendar pa je verjetno najbol živih barv med temi živalmi.
Flourescentno dvoživko je bilo moč najti na visokih grebenih Costa Rice, vendar pa se lahko zahvalimo onesnaževanju ter glivičnim obolenjem kože, da je ta vrsta izumrla že leta 1989.
Leopard z Zanizibarja
Za leoparda z Zanzibarja znanstveniki niso čisto prepričani, ali je ta dejansko res že izumrl, saj krožijo govorice, da ga domačini tu in tam še vedno videvajo. Uradno naj bi izumrl leopard leta 1996. Vseeno pa je omenjena podvrsta leoparda našla svoj ‘dom’ na razstavi v Tanzaniji.
Razlog za izumrtje te živali je dokaj ‘smešen’, saj so lokalne vraže, ki pravijo, da so te leoparde imele za ljubljenčke čarovnice, povzročile množično iztrebljanje te živalske vrste. Leoparde so lokalni prebivalci tako videli kot nevarne predatorje, ki jih je potrebno uničiti. Pri tem pa je sodelovala celo tamkajšnja vlada.
Po’ouli
Je vrsta ptice, ki je (bila) znana le na otoku Maui, odkrili pa so jo leta 1970. Do leta 1997 je populacija omenjene ptice drastično padla, saj so tega leta na otoku prebivale le še 3 takšne ptice. Poskusi parjenja teh ptic pa so kmalu spodleteli, zato so Po’oulija sedem let za tem razglasili kot izumrlo vrsto.
Razlogi za izumrtje pa so: izguba naravnega prostora, razne nove bolezni, novi plenilci ter pomanjkanje hrane.
Veliki beli Madeiranski metulj
Tega metulja so našli v dolinah gozda Laurisilve na otokih Maderia (Portugalska). Ta metulj je bil bližnji sorodnik velikega belega metulja, ki je poznan in razširjen po Evropi, Afriki in Aziji.
Izumrtje metulja pa je povzročila izguba naravnega okolja ter onesnaženosti zaradi gnojil, ki se uporabljajo v kmetijstvu.
V naslednjih člankih bomo na kratko predstavili še več takšnih čudovitih bitij, ki so nekoč naseljevala naš planet, vendar pa so tudi po zaslugi človeka bila za vedno prisiljena zapustiti naš planet.
Vedno bolj topli oceani predstavljajo resno grožnjo koralnim grebenom po svetu. Topla voda po navadi uniči rjave in zelene alge, od katerih greben dobi večino hrane. To pa na koncu pripelje do beljenja in uničenja koralnih grebenov.
Vendar pa so znanstveniki z Penn State-a morda našli rešitev, kako ohraniti korale in alge kljub vedno bolj toplim oceanom.
Alge, ki so odporne na toploto so pred kratkim našli v Indijskem oceanu, bolj natančno v Andamanovem morju, prav tako pa tudi na Karibih ter v Pacifiku. Trenutno znanstveniki še niso čisto prepričani, če boto te alge dejansko res lahko rešitev za koralne grebene, saj obstaja možnost, da se alge ne bodo vključile oziroma prilagodile novemu okolju.
Poleg tega pa korale ogrožajo tudi drugi dejavniki, kot npr. vedno bolj kisla morja, onesnaženje ter podvodno ribarjenje.
Vseeno pa ostajajo znanstveniki optimistični, zato z raziskavami ne bodo prekinili, saj bodo morda na daljši rok res odkrili pravo rešitev za koralne grebene.
Vključevanje rib na naš jedilni list je pomembno, vendar pa to ni edina užitna stvar, ki nam jo oceani ponujajo. Zato vedno bolj v modo prihaja morska trava, katero pojmujejo kot morsko zelenjavo.
Morska trava je polna stvari, ki so dobre za nas, kot na primer: jod, železo, vitamin K in kalcij …
t.i. Nori je trenutno najbol priljubljena oblika morske zelenjave in je v bistvu posušena črna morska trava. Navadno pa se uporablja pri pripravi sušija.
‘Kombu’, ki je neke vrsta alga pa uporabljajo za ‘dashi’, ki je neke vrste Japosnka juha z tunino.
Seveda obstaja še veliko več načinov uporabe te vedno bolj uporabljene morske zelenjave, potrebno je imeti le malo domišlije in biti pripravljen na nove stvari.
Če se boste res odločili malce popestriti vaš jedilnik z to novo vrsto zelenjave, pa je potrebno biti previden. Morja so vedno bolj onesnažena, kar pomeni, da rastline v morju absorbirajo vedno večje količine kovin ter kemikalij. Zato kupujte preverjeno hrano!
Mandlji so več kot le okusen prigrizek. Ti majhni oreščki so prava zakladnica hranil in ponujajo vrsto zdravstvenih koristi, zaradi katerih so nepogrešljiv del uravnotežene prehrane. Mandlji so vsestransko superživilo, ki podpirajo zdravje srca in pomagajo pri nadzoru telesne teže.
Če iščete hiter in zdrav prigrizek medtem, ko ste v službi ali se vozite v avtu, potem so mandlji prava izbira. Res da so bili nekoč pojmovani kot ‘nabiti’ z maščobami, danes raziskave kažejo, da je ta maščoba mono-nasičena, kar pomeni, da zmanjšuje možnost obolenja srca.
Mandlji kot del uravnotežene prehrane
Mandlji so semena mandljevca (Prunus dulcis), ki izvira iz Sredozemlja. Čeprav jih pogosto uvrščamo med oreščke, so v resnici semena koščičastega sadeža, podobno kot breskve in češnje. Običajno so na voljo v dveh vrstah: sladki mandlji, ki jih uživamo kot prigrizek ali v različnih jedeh, ter grenki mandlji, ki se uporabljajo za pridobivanje mandljevega olja.
Mandlji so odlična izbira za tiste, ki želijo ohraniti zdravo in uravnoteženo prehrano. So vsestranski in jih lahko dodamo različnim jedem, od solat do smoothijev. Poleg tega so bogati z vlakninami, kar pomaga pri prebavi in dolgoročno zagotavlja občutek sitosti.
Zakaj so mandlji tako nasitni?
Mandlji so zaradi svoje visoke vsebnosti vlaknin in beljakovin zelo nasitni. To pomeni, da vas lahko že manjša količina mandljev nasiti za dalj časa, kar zmanjšuje potrebo po nezdravih prigrizkih med obroki.
Kako mandlji pomagajo pri hujšanju?
Čeprav so mandlji visoko kalorični, lahko pomagajo pri hujšanju. Kako? Ključ je v njihovi sposobnosti, da zmanjšajo apetit. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki redno uživajo mandlje, zaužijejo manj kalorij čez dan, kar prispeva k izgubi teže. Poleg tega nenasičene maščobe v njih spodbujajo izgorevanje maščob, kar je še en plus za tiste, ki želijo izgubiti nekaj kilogramov.
Mandlji so cenjeni in zdravi oreščki
Mandlji spadajo med najbolj cenjene oreščke na svetu. Številni ljudje se oreščkom sicer izogibajo, zavedajoč se njihove visoke kalorične vrednosti, toda že zaradi okusnih dobrot, ki vsebujejo mandlje, si ti zaslužijo, da jih pogosteje uvrstite na svoj nakupovalni seznam.
Mandelj je seme mandljevca, sredozemskega drevesa iz skupine koščičarjev. Obstajata dve vrsti: sladki in grenki. Slednji vsebuje cianovodikovo kislino in presen ni za uživanje, marveč njegovo esenco destilirajo in jo uporabljajo za odišavljenje.
Sladke mandlje uporabljamo cele za peko in slaščice, zmlete v pasto za masla, pralineje, nadeve in za posebno slaščico, imenovano mandolat. Narezane v lističe ali na kose pa jih uporabljamo za oblaganje, garniranje, praženje, soljenje ali sladkanje.
Podpora zdravju srca
Redno uživanje mandljev je povezano z nižjim tveganjem za bolezni srca. Visoka vsebnost nenasičenih maščob, vlaknin in antioksidantov v njih lahko pomaga znižati raven škodljivega LDL holesterola in izboljšati zdravje krvnih žil.
Pomoč pri nadzoru telesne teže
Mandlji so nizkokalorično živilo, a so hkrati visoko hranljivi, kar pomeni, da lahko pomagajo pri nadzoru apetita in preprečevanju prekomernega uživanja hrane. Vlaknine in beljakovine, ki jih vsebujejo prispevajo k občutku sitosti, kar lahko olajša nadzorovanje telesne teže.
Podpora zdravju kosti
Magnezij in kalcij, ki ju najdemo v mandljih, sta ključna minerala za vzdrževanje močnih in zdravih kosti. Redno uživanje mandljev lahko prispeva k preprečevanju osteoporoze in drugih težav s kostmi.
Nadzorovanje sladkorne bolezni
Mandlji lahko pomagajo uravnavati raven sladkorja v krvi, zaradi česar so odlična izbira za ljudi s sladkorno boleznijo ali tiste, ki želijo zmanjšati tveganje za njen razvoj. Nizek glikemični indeks mandljev in prisotnost magnezija prispevata k boljšemu nadzoru nad glukozo v krvi.
Izredno bogato živilo, primerno tudi za vegane in vegetarijance
S 25 grami mandljev na dan podvojimo vnos vitamina E, s 50 grami na dan pa zadovoljimo 10 odstotkov dnevne potrebe po kalciju za starostno skupino z najvišjimi zahtevami.
Hranilna vrednost stotih gramov mandljev je 612 kilokalorij, zato jih ne priporočamo pri povišani telesni teži.
Mandlji vsebujejo veliko proteinov, vlaken, kalcija, magnezija, kalija, vitamina E ter drugih antioksidantov. Večini znani kot ena izmed številnih vrst oreščkov, vendar pa so to avtohtona semena rastline, ki prihaja iz Bližnjega vzhoda. Danes pa najdemo to rastlino tudi v Evropi, Afriki ter v Ameriki.
Mandlji so dobrega, sladkastega okusa, zato so bili več stoletij uporabljeni za razne sladice in ostale pečene dobrote. Ker pa vsebujejo nizko število ogljikovih hidratov, pa iz njih pridelujemo danes tudi moko, ki je odlična za tiste, ki so alergični na gluten.
V zadnjem času pa postaja vse bolj priljubljeno tudi mandljevo mleko, še posebej med tistimi, ki ne prenesejo laktoze ali pa so vegani.
Kako vključiti mandlje v vsakodnevne obroke?
Mandlje lahko uživate kot samostojen prigrizek, zmlete pa kot dodatek k solatam, jogurtom ali kosmičem. Lahko jih uporabite tudi v peki, pri pripravi domačega mandljevega mleka ali kot osnovo za zdrave namaze in omake. Ne pozabite, da so najboljši neoluščeni in nepraženi mandlji, saj tako ohranijo največ hranil.
Nekaj nasvetov za vključitev mandljev v prehrano
Mandlji so zelo vsestranski in jih lahko vključite v svojo prehrano na več načinov. Tukaj je nekaj idej:
Prigrizek: Pojejte pest mandljev kot zdrav prigrizek med obroki.
Zajtrk: Dodajte sesekljane mandlje v ovseno kašo ali jogurt.
Solate: Posujte pražene mandlje čez solate za dodatno hrustljavost in okus.
Smutiji: Vmešajte mandljevo maslo v svoj najljubši smuti za bogatejši okus.
Peciva: Uporabite mandljevo moko kot zdravo alternativo pšenični moki v pecivih.
Znanstveniki z univerze Laval v Quebecu že več let spremljajo taljenje oz. premike permafrosta. Podatki, ki so jih dobili v zadnjem času pa kažejo pretresljive ugotovitve.
Permafrost je ime za trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.
Zračne posnetke zaliva James, ki so bili posneti leta 1957, so primerjali s posnetki narejenimi med letoma 2004 in 2005. Posnetki so pokazali, da se je območje permafrosta (prepoznaven je po ovalni obliki pokrajine, katera se uztvari nad permafrostom) v teh slabih petdesetih letih zmanjšalo za kar 130 kilometrov. Območje se razteza med 51. ter 53. vzporednikom, po ugotovitvah sodeč, pa se je taljenje permafrosta razširilo tudi do 55. vzporednika.
Zaliv James je najbolj južno območje bolj znanega zaliva Hudson v Kanadi. Dviganje temperatur pa povzroča vse bolj hitro izginjanje tundre.
Vsi vemo, da lahko časopisni papir, pločevinke, plastenke, … recikliramo. Vendar pa obstaja kar nekaj stvari, ki v veliko primerih romajo v smetnjak, pa bi jih lahko reciklirali.
Telefonski imenik
Če lahko recikliramo časopisni papir, potem je seveda lahko tudi telefonske imenike. Vseeno pa jih kar veliko pristane v smetnjakih. Seveda je najboljše, če informacije, ki bi jih drugače našli, enostavno poiščemo na spletu, saj tako morda rešimo nekaj dreves. Če pa imate vseeno doma še kakšen telefonski imenik, ki vam ne koristi več, potem ga reciklirajte.
Aluminijasta folija
Prav tako kot pločevinke, je tudi aluminijasta folija primerna za recikliranje. Bodite pozorni le na to, da oddate čisto.
Spreji
V reciklažo lahko oddate tudi PRAZNE pločevinke, v katerem se je nekoč nahajal sprej. Vendar pa morajo biti pločevinke popolnoma prazne, saj so drugače lahko nevarne.
Nalepke
Nalepke na plastenkah in podobnih proizvodih ne predstavljajo problema. Prav tako pa lahko v reciklažo oddate plastenke, ki vsebujejo malce originalnega proizvoda.
Železni obešalniki
Prav vsak kos odpadnega železa šteje, pa čeprav so to le obešalniki za oblačila.
Na izumrtje tigra z Jave je vplival napredek v kmetijstvu ter izguba naranega okolja. Prav tako pa je posledično s tem rpišla tudi vse večja onesnaženost, katera je “zabila še zadnji žebelj v krsto“. Poskusi ohranitve te vrste pa so prav tako spodleteli med leti 1940 in 1950.
Jajc se že dolga leta drži slab sloves, saj bi naj vsebovala veliko 
Flourescentno dvoživko je bilo moč najti na visokih grebenih Costa Rice, vendar pa se lahko zahvalimo onesnaževanju ter glivičnim obolenjem kože, da je ta vrsta izumrla že leta 1989.
Razlog za izumrtje te živali je dokaj ‘smešen’, saj so lokalne vraže, ki pravijo, da so te leoparde imele za ljubljenčke čarovnice, povzročile množično iztrebljanje te živalske vrste. Leoparde so lokalni prebivalci tako videli kot nevarne predatorje, ki jih je potrebno uničiti. Pri tem pa je sodelovala celo tamkajšnja vlada.
Razlogi za izumrtje pa so: izguba naravnega prostora, razne nove bolezni, novi plenilci ter pomanjkanje hrane.
Izumrtje metulja pa je povzročila izguba naravnega okolja ter onesnaženosti zaradi gnojil, ki se uporabljajo v kmetijstvu.
