Prijava
Pri uporabi zeliščnih pripravkov potrebna previdnost, če hkrati jemljemo tudi zdravila. Med učinkovinami obeh lahko pride do nepričakovanega medsebojnega učinkovanja – interakcije, kar lahko poveča ali zmanjša učinkovitost zdravila ter povzroči zaplete. Pred uporabo je torej nujen posvet z zdravnikom. Tokrat bomo nekaj več besed namenili ravno interakcijam; predstavili bomo nekaj primerov težav, ki lahko nastanejo zaradi neprevidnega mešanja.
‘Vsemogočni’ česen
Česen (Allium sativum) uporabljajo za zmanjševanje vsebnosti holesterola in nižanje krvnega tlaka, preprečevanje aterosklerotičnih procesov in izboljšanje krvnega obtoka. Med ostalimi zapletenimi učinki na srce in ožilje sodi tudi zaviranje strjevanja krvi.
Znana sta dva primera, ko je hkratno uživanje česna in varfarina (zdravilo proti strjevanju krvi) povzročilo povečanje INR (internacionalno normalizirano razmerje), kazalca učinkovitosti antikoagulacijskega zdravljenja. Na osnovi vrednosti tega razmerja zdravnik natančno določi odmerek varfarina, ki preprečuje nastanek krvnih strdkov in ponovitev srčnega infarkta. Varfarin ima številne interakcije z zdravili, pa tudi s hrano, zato se morajo bolniki držati diete in biti zelo previdni pri uživanju drugih zdravil. Na osnovi nekaterih poročil je videti, da uživanje česna poveča tveganje za krvavitve po kirurških posegih, opisani so tudi primeri spontane krvavitve. Zaradi omenjenih učinkov je možno tudi medsebojno učinkovanje z zdravili, pri katerih se kot neželen učinek pojavlja zmanjšano strjevanje krvi (na primer nesteroidni antirevmatiki, tiklopidin in podobni).
V raziskavah na živalih in v kliničnih raziskavah so ugotovili tudi, da česen zmanjšuje vsebnost krvnega sladkorja, s čimer lahko pojasnimo interakcijo s klorpropamidom, zdravilom za zdravljenje sladkorne bolezni, ki je privedla do padca krvnega sladkorja pri bolnici s to boleznijo.
Ginseng proti alkoholu
Ginseng (Panax ginseng) uporabljajo pri srčnem popuščanju, miokardnem infarktu in sladkorni bolezni, pa tudi za izboljšanje vitalnosti, delovanja imunskega sistema, spomina in fizičnih ter spolne zmogljivosti. Dokazali so tudi antioksidativne lastnosti ginsenga.
Pri hkratnem jemanju antidepresiva fenelzina je pri bolnikih prišlo do pojava nespečnosti, glavobolov, drhtenja in manije. Do podobnih medsebojnih učinkov lahko pride tudi z drugimi antidepresivi in s pomirjevali, na primer s triazolamom in lorazepamom. Pri hkratnem jemanju ginsenga z varfarinom lahko pride do znižanja INR, čeprav pri poskusih na podganah niso opazili vpliva na presnovo in na učinek varfarina. Pri nekaterih bolnikih je prišlo do krvavitev celo pri jemanju samega ginsenga. S poskusi na miših so ugotovili, da ginseng znižuje vsebnost alkohola v krvi. Učinkovine v ginsengu namreč zadržujejo praznjenje želodca, pa tudi povečajo delovanje encimov, ki presnovijo alkohol.
Srčni bolniki, previdno
Grenivko (Citrus paradisi) in njen sok vsak dan uživa mnogo ljudi, saj so ugotovili, da njene učinkovine (predvsem flavonoidi: naringenin, naringin, kvercetin, kemferol) zavirajo razvoj ateroskleroze in delitev rakavih celic. Vendar pa sestavine grenivke zavirajo delovanje encimov iz družine citokromov P 450, zato vplivajo na presnovo učinkovin, ki se v našem organizmu presnavljajo s temi encimi. Tako so zaznali klinično pomembno povečanje krvnih ravni kalcijevih antagonistov – zdravil, ki jih zelo pogosto uporabljamo pri zdravljenju srčnih bolezni (nizoldipin, amlodipin in nifedipin). Pride lahko tudi do dvakratnega povečanja biološke uporabnosti in s tem do močnejšega učinka.
Pomembne so tudi interakcije
- s ciklosporinom, zdravilom, ki zavira imunski odziv in ga uporabljamo za preprečevanje zavrnitve presajenega organa
- z nekaterimi zdravili proti povišanemu holesterolu – statini (atorvastatin, lovastatin, simvastatin)
- z antihistaminiki, zdravili proti alergijam (terfenadin)
- z učinkovinami, ki delujejo na osrednji živčni sistem kot pomirjevala (buspiron, diazepam, midazolam, triazolam)
- z zdravili proti epilepsiji (karbamazepin).
Pri zdravljenju z naštetimi učinkovinami naj bolniki ne bi pili soka iz grenivke.
Encimi za prebavo
Ananas (Ananas comosus) vsebuje bromelain, mešanico encimov, ki razgrajujejo beljakovine. Uporabljajo ga za zdravljenje prebavnih motenj, pri edemih in vnetjih ter za hitrejše okrevanje pri poškodbah in po operacijah.
Pri hkratnem uživanju ananasa in pripravkov iz njega ter zdravil proti strjevanju krvi (antikoagulanti) se poveča tveganje za pojav krvavitev. Pri nekaterih antibiotikih, kot so penicilin, tetraciklin, eritromicin, kloramfenikol, se poveča njihov učinek, verjetno zaradi povečanega vsrkanja iz prebavnega trakta.
Papaja (Carica papaya) je drevo, ki uspeva v tropskih gozdovih Srednje in Južne Amerike. Vsebuje papain in druge encime za razgradnjo beljakovin, zato ga uporabljajo pri slabi prebavi. Ugotovili so medsebojno učinkovanje med izvlečkom papaje in varfarinom, pri čemer je prišlo do povečanja INR in poškodbe sluznice v prebavnem traktu.
Zanimiva odvajala
Posušen sok iz listov aloje (Aloe vera, Aloe ferox), imenovan tudi aloja, ima številne zdravilne učinke. Uporaben je kot odvajalo, ima protibakterijske in protivirusne učinke, pospešuje celjenje ran in lajša simptome pri luskavici. Kronična notranja uporaba aloje lahko vodi do izgube kalija, zato lahko pride do interakcij s srčnimi glikozidi (metildigoksin, digoksin) in antiaritmiki. Prav tako je možna interakcija z drugimi učinkovinami, ki lahko znižujejo vsebnost kalija: diuretiki, kortikosteroidi in sladkim korenom. Aloja je v kliničnih raziskavah pri bolnikih s sladkorno boleznijo povzročila zmanjšanje vsebnosti glukoze v krvi, zato naj bi bila možna interakcija z inzulinom in oralnimi antidiabetiki.
Navadna krhlika (Frangula alnus), čistilna kozja češnja (Rhamnus catharticus), cascara sagrada (Rhamnus purshianus) in sena (Cassia sp.) vsebujejo antrakinonske glikozide in jih uporabljamo kot odvajala, vse pa so del uradne evropske farmakopeje. V Sloveniji najdemo tudi druge vrste krhlik (Frangula) in kozjih češenj (Rhamnus), ki jih v zdravilstvu prav tako uporabljajo zaradi enakih učinkov. Vsa odvajala skrajšajo čas zadrževanja učinkovin v črevesu. Tako se zmanjša absorpcija vseh učinkovin, ki se vsrkajo skozi črevo. To je lahko pomembno pri učinkovinah s tako imenovanim ozkim terapevtskim oknom – to so zdravila, pri katerih je razlika med zdravilnim in strupenim odmerkom zelo majhna (na primer kardiotonični glikozidi).
Več mesa, manj učinka
Čreslovine iz vednozelenega gornika (Arctostaphylos uva-ursi) delujejo adstringentno, kar pomeni, da tvorijo zaščitno plast na površini kože in sluznic. Fenolni glikozidi in njihovi aglikoni pa imajo protibakterijski učinek. Liste vednozelenega gornika uporabljamo za zdravljenje blagih okužb sečil.
Učinek vednozelenega gornika zmanjšajo zdravila in hrana, ki povečajo kislost seča, na primer hrana, bogata z mesom, brusnice, špinača, rabarbara; amonijev klorid, tiazidni diuretiki, odvajala, vitamin C, acetlisalicilna kislina-aspirin), zato se je hkratnemu uživanju takih zdravil oziroma hrane treba izogibati. Pripravki iz vednozelenega gornika bi lahko vplivali tudi na učinek nekaterih zdravil, ki povečajo odvajanje seča (diuretikov).
Še drugi učinki
- Beli vratič (Tanacetum parthenium) uporabljamo za preprečevanje napadov migrene, za lajšanje težav pri artritisu, revmatičnih obolenjih in alergijah. Za zdaj ni opisanih interakcij z zdravili, iz študij na živalih in laboratorijskih poskusov (in vitro) pa sklepajo, da bi lahko prihajalo do medsebojnega učinkovanja s trombolitiki in antikoagulanti (heparin, acetilsalicilna kislina, varfarin).
- Plodove borovnice (Vaccinium myrtillus) uporabljamo pri akutnih driskah in pri blažjih vnetjih sluznice ust in grla. Učinkovine v borovnici preprečujejo zbiranje trombocitov (strjevanje krvi), zato bi lahko prišlo do interakcije z učinkovinami, ki tudi preprečujejo agregacijo trombocitov (na primer acetilsalicilno kislino) in z antikoagulanti (varfarin).
- Pri ingverju (Zingiber officinale) so opazili medsebojno učinkovanje z varfarinom, pri čemer je prišlo do krvavitve v šarenici zaradi seštevanja učinkov. Pri laboratorijskih testih (in vitro) so ugotovili, da ingver učinkuje proti strjevanju krvi, čeprav klinična testiranja tega ne podpirajo.
