Prijava
Tudi iz oktobrskega rastlinskega izbora lahko pripravljamo različne tinkture in poparke (brin), marmelade, vino in kis (glog, šipek) ali dele rastlin uporabimo celo sveže (slezenovec, lucerna, vejicati rogovilček) kot zelenjavo, ki popestri obrok tako z okusom kot s svojo bogato vsebino.
Brin
Poleg navadnega brina, ki raste na suhih pobočjih in na zaraščajočih se travnikih, rasteta v Sloveniji še manj uporaben rdečeplodni brin in strupen smrdljivi brin. Zato nabiramo le zrele omesenele storžke navadnega brina, ki jih botanično nepravilno radi imenujemo brinove jagode. Zorijo dve leti, zato med nabiranjem zrelih modročrnih storžkov opazimo tudi zelene, ki bodo dozoreli šele naslednje leto. Storžke posušimo ter uporabljamo kot začimbo za zelenjavne in mesne jedi, za namakanje v žganje oziroma za pripravo tinktur in poparkov.
Vsebujejo eterično olje s številnimi sestavinami, flavonoide, sladkorje in druge sestavine. Učinkujejo razkuževalno in izrazito spodbujajo delovanje sečil ter izločanje seča, zato preveliki odmerki dražijo ledvice. Kot sestavina jedi spodbujajo prebavo, kar velja tudi za brinovec, ki slovi kot digestiv po obilnejših obrokih in kot pomoč v primeru občutka teže v želodcu. Mazila z brinovim eteričnim oljem pospešujejo prekrvitev in pomagajo pri revmatičnih težavah.
Glog
V Sloveniji sta pogosta navadni in enovrati glog, ki rasteta na suhih travnikih, ob robovih gozdov in v živih mejah. Plodovi navadnega gloga imajo dve do tri koščice, plodovi enovratega gloga pa eno koščico. Zrele plodove nabiramo jeseni. Uživamo sveže. Iz njih lahko pripravimo tudi marmelade, vino in kis.
Plodovi podobno kot listi in cvetovi (ki jih nabiramo spomladi) vsebujejo flavonoide in druge polifenole, triterpene, aromatične amine in druge snovi, med njimi tudi sladkorje. Glogovi pripravki krepijo srčno mišico in izboljšujejo prekrvitev koronarnih žil, uravnavajo krvni tlak in pomagajo pri lažjih oblikah motenj srčnega utripa.
Gozdni slezenovec
Raste po travnikih, ob poteh in robovih obdelanih tal. Nabiramo liste, poganjke in cvetove, ki jih posušimo in uporabljamo za pripravo poparkov, sveže pa za solate in druge zelenjavne jedi.
Vsebuje sluzi, flavonoide in druge snovi; v cvetovih so antocianska barvila. Prav omenjena sluz pomirja razdražene sluznice zgornjih dihal in prebavil, zato je poparek slezenovca dobrodejen pri težavah z dihali. Blaži kašelj, lajša simptome bronhitisa, v primeru vnetij ust in žrela poparek uporabljamo za izpiranje in grgranje. V ljudskem zdravilstvu je slezenovec nekdaj slovel celo kot univerzalna zdravilna rastlina – deloval naj bi proti skoraj vsem zdravstvenim težavam. Zato morda ni odveč, da ga spoznamo tudi kot zelenjavo, saj z njegovimi mladimi listi pripravimo različne jedi podobno kot s koprivami ali špinačo, cvetove pa uporabljamo za okraševanje jedi.
Lucerna
Raste kot gojena krmna rastlina, a se pogosto razseje na travnike in robove poti. Nabiramo mlade poganjke, ki jih uporabljamo kot zelenjavo, in rastlino v cvetu. Posušimo jo, s trdih stebel osmukamo liste in jih shranimo v dobro zaprtih posodah. Suho lucerno zmeljemo v prah, ki ga v majhnih količinah – dovolj je pol žličke na osebo – uporabljamo za rudninsko in beljakovinsko obogatitev najrazličnejših jedi.
Vsebuje obilico beljakovin, klorofila in rudnin, med njimi tudi mikroelemente, ki pri gojenih rastlinah po navadi niso prisotni, saj lucernine korenine segajo več metrov globoko in lahko iz tal ‘potegnejo’ še druge rudnine. V listih so še vitamini, karotenoidi, saponini, flavonoidi, fitoestrogeni in druge snovi. Lucerna je predvsem bogata rudninska hrana, ki jo uporabljamo svežo in posušeno. V ljudskem zdravilstvu so listi znani tudi po tem, da odvajajo vodo.
Mokovec
Raste v svetlih gozdovih in po gozdnih robovih. Nabiramo zrele oranžnordeče plodove, ki so povsem zreli užitni surovi, a so moknati in jih uporabljamo predvsem za predelavo v marmelade in podobne shranke. Lahko jih namočimo v žganje ali uporabimo za izdelavo vina in kisa. Primerni so tudi za sušenje. Ker pečke vsebujejo amigdalin, ki je vir cianovodikove kisline, jih med predelavo odstranimo oziroma jih ne jemo.
Plodovi vsebujejo sladkorje, vitamine, rudnine, karotenoide in druge snovi. V ljudskem zdravilstvu uporaba mokovca ni znana. Shranki iz mokovca so dobrodošli za popestritev prehrane in spodbudno vplivajo na prebavo.
Smetlika
Pri nas raste več vrsto podobno uporabnih smetlik, med katerimi je zelo pogosta navadna smetlika. Precej množično raste predvsem po travnikih, kjer jeseni nabiramo cvetoče rastline. Posušimo jih ter uporabljamo za pripravo poparkov, ki jih pijemo kot čaj ter jih uporabljamo tudi zunanje za izpiranje oči, za obkladke in kot kapljice za oči. S posušeno zeljo pripravimo grenčico podobno kot s tavžentrožo.
Vsebuje iridoidne in druge glikozide, flavonoide, lignane, eterično olje in druge snovi. Učinkuje protivnetno in najbolj slovi po dobrodejnem učinku pri težavah z očmi, na primer pri vnetju očesne veznice in robov vek, in za izpiranje ust in žrela v primeru vnetij. V ljudskem zdravilstvu je smetlika znana po tem, da lajša kašelj in druge težave z dihali, v obliki poparka ali grenčice pa učinkuje splošno krepčilno, saj spodbuja prebavo in presnovo.
Srčna moč
Raste na prisojnih, toplih mestih, bodisi na travnikih, močvirnih tleh, gozdnih robovih in jasah. Nabiramo korenike, jih operemo, narežemo, posušimo in uporabljamo za pripravo poparkov in zavretkov, kajti iz posušene droge se med nekajminutnim kuhanjem izloči več sestavin. Med hranjenjem se nekatere sestavine biokemično spreminjajo, droga se obarva rdeče in je manj učinkovita, zato vsako leto pripravimo svežo zalogo.
Vsebuje flavonoide, veliko katehinskih čreslovin, triterpene, elagno kislino, polisaharide in druge snovi. Zaradi čreslovin krči tkiva ter pomaga pri driskah in vnetjih prebavil; v prebavilih učinkuje razkuževalno in zavira razvoj gnilobnih bakterij. Grgranje zavretka pomaga pri vnetjih v ustih in žrela ter pri vnetih mandeljnih, zato je odlična domača pomoč pri angini. Poleg tega zavretek – dnevno ga spijemo dve do tri skodelice – spodbuja imunski sistem in je dobrodošel gradnik obrambnega zidu pred virozami in civilizacijskimi boleznimi.
Šipek
V Sloveniji raste okoli 20 vrst šipka, ki so podobno uporabne. Najpogostejši je navadni šipek, ki ga po navadi srečamo na gozdnih robovih in na suhih, sončnih travnikih. Jeseni nabiramo plodove, ki so botanično pravilneje birni plodovi, saj so pravi plodiči ‘semena’ v njih. Spomladi nabiramo cvetne liste, ki jih posušimo za poparke, sveže pa dodajamo solatam. Iz zrelih šipkovih birnih plodov z nekaj truda skuhamo odlično marmelado, jih predelamo v vino in kis ter posušimo za pripravo poparkov.
Vsebuje vrsto vitaminov in rudnin, sladkorje, karotenoide, pektin, organske kisline, flavonoide in druge snovi. Učinkuje splošno čistilno, saj spodbuja odvajanje vode in presnovkov iz telesa. Krepi odpornost in je v pomoč pri prehladnih obolenjih in kot preventiva pred njimi. Zaradi pektina koristi prebavi in gladkemu izločanju blata. Prevretek plodičev je v pomoč pri vnetjih sečnih poti in pri vnetnih procesih zaradi presežka kislih presnovkov, na primer pri revmi in putiki.
Vejicati rogovilček
Izvira iz Južne Amerike, kjer ga poznajo tudi kot gojeno zelenjavo. Danes povsod po svetu raste kot plevel po vrtovih, kjer se posebno razbohoti jeseni. Nabiramo mlade poganjke in liste, ki jih uporabljamo kot zelenjavo. Z vejicatim in enako uporabnim drobnocvetnim rogovilčkom pripravljamo solate ter podobne kuhane jedi kot z blitvo, koprivo ali špinačo.
Po znanih podatkih o vsebnosti rudnin je to rastlina, ki vsebuje največ železa, do trikrat toliko kot koprive in špinača. Poleg tega vsebuje še vrsto drugih rudnin, flavonoide, klorofil in druge snovi.
Učinkuje kot krepka hrana, ki je podobno kot koprive in druga močnejša divja zelenjava posebno dobrodošla v sodobnem času, ko zaradi načina pridelave in predelave hrane le-ta pogosto izgubi vrednost, je polna kalorij, a nima živodejne moči. S homeopatskimi pripravki iz rogovilčka lajšamo gripozne težave.
Meni iz divjih rastlin
Vejicati rogovilček s krompirjem
V sopari ali vodi skuhamo kilogram krompirja. Če je ekološkega porekla in lupina ni pretrda, ga zatem narežemo v skledo z lupino vred, sicer ga prej olupimo. Dodamo velik šop drobno narezanega rogovilčka, šopek narezanega peteršilja in malo sveže zmletega popra. Posolimo po okusu, zabelimo z oljčnim ali bučnim oljem in premešamo. Potresemo s sladko papriko v prahu. Ponudimo s kozarcem šipkovega vina, ki ga pripravimo po spodaj navedenem receptu.
Solata z gozdnim slezenovcem in sadjem
Na krožnik položimo plast zrn granatnega jabolka in jo obdamo z jabolčnimi krhlji. Po robu krožnika razporedimo poganjke navadne zvezdice, na zrna granatnega jabolka pa narežemo liste slezenovca. Okrasimo s slezenovčevimi cvetovi. Začinimo prav nič ali kvečjemu potresemo z zmletimi orehi ali lešniki.
Gozdni kompot z jabolčnimi krhlji
V posodo vlijemo liter in pol vode in vanjo stresemo skodelico suhih divjih plodov. Izbor tega meseca svetuje glog, mokovec in šipek in prav malo brinovih jagod in skodelico suhih jabolčnih krhljev. Zavremo in kuhamo na nizkem ognju pet do deset minut. Zatem pustimo pokrito posodo vsaj pol ure, da se kompot nekoliko ohladi. Ponudimo toplega ali hladnega. Jabolka, glog in mokovec – le brez pečk – pojemo, medtem ko se šipka zaradi sitnih dlačic, ki obdajajo plodiče sredi soplodja, lotimo bolj previdno ali sploh ne.
Šipkovo vino
Steklen kozarec do četrtine napolnimo z ne povsem zrelimi šipkovimi plodovi; pred tem vsakega posebej zarežemo z nožem. Zalijemo s sladko vodo, ki jo pripravimo tako, da v litru vode raztopimo 20 dekagramov sladkorja. Premešamo, zavežemo s krpo ter pustimo vsaj štiri tedne na sobni temperaturi. V tem času kvasovke predelajo večino sladkorja in šipkovi plodovi splavajo na površje. Nato tekočino odlijemo ter napolnimo v steklenice, na šipek pa znova nalijemo sladko vodo. Drugi preliv nam da manj aromatično vino, ki ga odlijemo od plodov ter z dodatkom kisove matice ali naravnega kisa po nekaj nadaljnjih mesecih spremenimo v odličen šipkov kis.
Dario Cortese, Zdravje
