Prednost dajte sestavljenim ogljikovim hidratom

Bodi Eko
-
0
Prednost dajte sestavljenim ogljikovim hidratom

Ogljikovi hidrati, eno od treh makro hranil (poleg beljakovin in maščob), so v naši prehrani zelo pomembni, saj z njimi zadostimo velikemu deležu dnevnih energijskih potreb. Poleg tega da so ogljikovi hidrati odličen vir energije, sodelujejo še pri sintezi maščob in neesencialnih aminokislin. Z njihovo pomočjo se tvori tudi sluz v želodčni sluznici ter nukleinske kisline v molekuli DNA. Kemijsko gledani gre za spojine ogljika, vodika in kisika.

Ogljikovi hidrati se v procesu prebave razgradijo na molekule glukoze. Glukoza je potem tista, ki se pretvori v energijo ali pa energijske rezerve, torej v jetrni in mišični glikogen.

Ogljikove hidrate delimo v tri skupine, in sicer na monosaharide, oligosaharide in polisaharide. Monosaharide in oligosaharide poznamo tudi pod imenom enostavni ogljikovi hidrati, medtem ko polisaharidom pravimo sestavljeni oziroma kompleksni ogljikovi hidrati.

Enostavni ogljikovi hidrati

  • Namizni sladkor
  • Fruktoza
  • Glukoza
  • Laktoza (mlečni sladkor)

Sestavljeni ogljikovi hidrati

  • Riž
  • Testenine
  • Stročnice
  • Kosmiči (na primer ovseni)
  • Kaše (ajdova, pirina …)
  • Zelenjava

Kadar zaužijemo obrok, bogat z ogljikovimi hidrati, raven glukoze v krvi naraste. Naše telo je zmožno povišano raven glukoze samo uspešno uravnati. Kadar nam v krvi zelo hitro naraste raven glukoze, se iz žleze slinavke začne izločati hormon inzulin, ki skrbi za transport glukoze iz krvi v celice. Naše celice molekule glukoze porabijo ali pa jih uskladiščijo za pozneje. Kot smo že zapisali, se glukoza skladišči v obliki mišičnega in jetrnega glikogena. Vsa preostala odvečna glukoza pa se uskladišči v našem podkožnem maščevju.

Poleg hormona inzulina pa velja omeniti še hormon glukagon. Gre za hormon, ki deluje ravno nasprotno od inzulina. Glukagon je tisti, ki v primeru, da je vrednost glukoze v krvi nizka, spodbudi, da se glikogen iz jeter in mišic začne pretvarjati nazaj v glukozo. Zelo pomembno je, da izločanje obeh hormonov deluje nemoteno. Različne motnje namreč vodijo v razvoj danes tako zelo razširjene sladkorne bolezni.

Prehrana z manjšim deležem ogljikovih hidratov pozitivno vpliva na zdravje srca in ožilja ter spodbuja izgubo odvečne telesne maščobe.

Izsledki raziskave, opravljene na Univerzi Johnsa Hopkinsa, pravijo, da več trebušne maščobe ko izgubimo, bolje poskrbimo za zdravje in delovanje svojega krvožilnega sistema. V tej šest mesecev trajajoči raziskavi je sodelovalo 60 moških in žensk, ki so jih raziskovalci razdelili v dve skupini. Ena skupina je uživala prehrano z manj maščobe, udeleženci druge skupine pa so uživali prehrano z manjšim deležem ogljikovih hidratov. Obe skupini sta se ukvarjali z zmerno telesno aktivnostjo. Pomembno je poudariti še, da sta obe skupini vsak dan zaužili enako število kilo kalorij.

Ajdova kaša zelenjava

Raziskovalci so tekom raziskave ves čas spremljali zdravje krvožilnega sistema udeležencev. Ugotovili so, da je bilo zdravje krvožilnega sistema boljše pri tistih ljudeh, ki so izgubili več maščobe okrog trebušnega predela.

S to raziskavo so raziskovalci želeli ovreči mit, ki spremlja prehranjevanje z manjšim vnosom ogljikovih hidratov (oziroma večjim vnosom maščobe). Velja namreč, da naj bi večje količine zaužite maščobe negativno vplivale na zdravje srca in ožilja. Raziskovalci pa so s to raziskavo dokazali ravno nasprotno.
Raziskovalci zato trdijo, da prehranjevanje z manjšo količino ogljikovih hidratov pozitivno vpliva na izgubo odvečne telesne mase, prav tako pa tudi dobro dene zdravju srca in ožilja.

Udeleženci prej raziskave, ki so uživali prehrano z manjšim deležem ogljikovih hidratov, so v poprečju izgubili pet kilogramov več od tistih, ki so uživali prehrano z manjšim deležem maščobe. Po šestih mesecih so tisti, ki so imeli v svoji prehrani manj ogljikovih hidratov, v poprečju izgubili 13 kilogramov, tisti, ki pa so uživali prehrano z manj maščob, pa so v poprečju izgubili 8,5 kilogramov.
Prehrana udeležencev, ki so sledili prehrani z manj ogljikovimi hidrati, je vsebovala 30 % tega makro hranila. Viri ogljikovih hidratov pa so predstavljali kruh, riž, testenine in sadje.

Dr. Jonny Bowden, ameriški strokovnjak za prehrano, se ob tem sprašuje, kaj bi se z udeleženci te raziskave zgodilo, če bi uživali prehrano s še manjšim deležem ogljikovih hidratov oziroma prehrano, ki bi temeljila predvsem na pustih beljakovinah, zdravih maščobah, zelenolistni zelenjavi, semenih in oreščkih ter jagodičevju. Strokovnjak meni, da bi na ta način udeleženci dosegli še boljše rezultate in še bolj poskrbeli za zdravje srca in ožilja.

Čeprav so ljudje zaužili tudi do 30 % ogljikovih hidratov na dan, so še vedno uspešneje izgubljali telesno maso kot tisti udeleženci, katerih prehrana je temeljila na živilih z nizko vsebnostjo maščobe.

Katere ogljikove hidrate izbrati?

Po priporočilih zdrave in uravnotežene prehrane naj bi ogljikovi hidrati v naši prehrani predstavljali okrog 50 % dnevnih energijskih potreb. Poudariti velja, da naj enostavni sladkorji ne bi smeli predstavljati več kot 10 % energijskega vnosa.
Priporočamo vam, da uživate predvsem več sestavljenih ogljikovih hidratov, ki v naš krvni obrok prehajajo počasneje in ne vplivajo toliko na povečano izločanje inzulina. Ko uživate ogljikove hidrate, izbirajte čim manj predelana živila (polnozrnate izdelke, različne kaše, kosmiče), posegajte po veliko zelenjave, bogate z vlakninami, ter nekaj sadja. A s slednjim kljub vsem koristim, ki jih ima za naše zdravje, ne pretiravajte. Držite se načela zmernosti in poskrbite, da bo nabor živil  v vaši prehrani čim bolj raznolik.

Glodavci – prilagodljive in zanimive živali

Domen Čurč
-
0
Glodavci – prilagodljive in zanimive živali

Že kot otroci smo se imeli možnost seznaniti z glodavci, zato jih vsi vsaj malo poznamo. Veliko nas je imelo ali pa ima doma katerega od njih, na primer miško, hrčka, skakača, podgano … Marsikdo se je hitro navezal na ljubkega glodavca, čeprav se je lahko kasneje hitro prepričal o pristnosti njegovega imena. Tako je, zelo radi glodajo, in sicer skoraj vse, kar jim pade pod zob. Glodavci imajo radi kable, lesene robove, kartonsko in stiroporno embalažo … Tokrat jih bomo spoznali malo bolje, vse od njihovega razvoja dalje.

Glodavci

Glodavci in njihov razvoj

Po dobi dinozavrov je nastopila doba glodavcev. Imeli so prednost za življenje ravno zaradi svoje sposobnosti prilagoditi se na vse mogoče razmere. Sam fosilni razpon glodavcev se razprostira nekje od poznega Paleocena dalje. Od te dobe pa vse do danes so glodavci postopoma spreminjali oblike in se izpopolnjevali do današnjih oblik. Tako so se razvili glodavci, ki jih poznamo danes. Med vsemi temi vrstami, ki so se do danes razvile, pa obstajajo tudi takšne, ki so izumrle.

Kaj so glodavci

Glodavec nosi znanstveno ime Rodentia. Beseda rodentia je sestavljena iz latinske besede rodere, ki pomeni gristi ali glodati. Glodavci spadajo v red sesalcev in presegajo več kakor pa 40 % vseh sesalcev. Kot sem že omenil, se zelo uspešno prilagajajo na različne življenjske razmere. To jim je pomagalo preživeti vse do danes. Glodavci živijo namreč na vseh kontinentih, razen na Antarktiki.

Kljub temu da je med posameznimi vrstami glodavcev precej razlik, pa imajo tudi kar nekaj skupnih značilnosti. Navadno so glodavci ljubki, majhni štirinožci s kremplji ter dolgimi prsti in posebno čeljustjo ter z zobmi, ki so prilagojeni in namenjeni glodanju. Glodavci so živali, ki živijo predvsem na tleh, najdemo pa jih tudi v tleh (miši kopači), na drevju (veverice) in v vodi (bobri). Navadno živijo v skupinah, obstajajo pa tudi samotarji, vendar so redki.

Večina glodavcev ima dolg rep s čokatim telesom. Na sprednjih tačkah naštejemo 5 prstov, na zadnjih pa navadno 3. Glodavec se bo zlahka prilagodil skoraj vsakršnemu okolju. Zato poskrbi njihova nespecializirana zgradba telesa. Od sesalca se razlikuje predvsem po zobeh. Ima namreč 4 močne sekalce, ki jim strokovno pravimo glodači, tj. stalno rastoč, dolg in ukrivljen zob, namenjen glodanju, sklenino ima samo na sprednji strani zoba, njegova zadnja stran pa je sestavljena iz mehke zobovine; ko se ta pri glodanju obrabi, nastane oster in deltast glodač.

Hrček
Hrčka seveda vsi poznamo.

Kaj storiti, če nam miške prekrižajo poti?

Glodavci so lepi in prikupni hišni ljubljenčki, toda če uidejo na prostost, lahko postanejo prava nočna mora. Zajček, podgana ali hrček nam lahko hitro pregloda kakšen električni kabel. Če pa imamo v kleti ali hiši miš ali podgano, pa zagotovo ne ostane le pri pregriznjenih kablih, ampak gre za večje nevšečnosti. Miši in podgane se človekovemu bivališču približajo navadno jeseni, saj iščejo toplo zatočišče in hrano. Napadu tovrstnih glodavcev se bomo najbolje ognili, če bomo poskrbeli, da so vrata vedno zaprta, da v zidovih ni lukenj in da ne bomo kar prosto odlagali hrane in drugih stvari, ki bi jih utegnile.

A če miš ali podgana kljub vsemu zaideta v notranje prostore, moramo to sprejeti. Žal ne obstaja noben čudežni recept, s katerim bi neželenega gosta pregnali iz domovanja. Najbolj priporočam mišelovko, ki jo lahko kupimo na sejmu. Vanjo previdno in z rokavicami nastavimo hrano in tako miš hitro ujamemo. Kemični strupi in feromonske vabe so le delno zanesljive in miši ubijejo, kar tudi ni rešitev, ki bi jo priporočali. Vsekakor je resnica žal takšna, da se miši le stežka rešimo.

Tudi na vrtu lahko miš ali podgana naredi nekaj škode. A za to je človek kriv sam! Kako? Že pred leti je brezglavo začel pobijati in iztrebljati kače! To je popolnoma nesmiselno, saj nam kače ne želijo nič žalega. Do ugriza pride zelo redko, prav tako pa ugriz ni nevaren (razen za težke alergike). Pri nas na primer sploh ni smrtno strupenih kač. Miši se bomo najučinkoviteje rešili z vrta tako, da nanj naselimo nekaj gožev. Pri tem pa se moramo zavedati, da sploh ni nujno, da bo gož vedno ostal na našem vrtu. Le z živim plenilcem smo lahko dovolj učinkoviti. Kjer kač ni, se kmalu prekomerno namnožijo glodavci, škoda in invazija pa sta neizbežni.

Debelorepi-gerbil – Pachyuromys duprasi
Debelorepi gerbil je po vedenju podoben sirskemu in zlatemu hrčku, le da je bolj umirjene narave.

Debelorepi gerbil – Pachyuromys duprasi

Debelorepi gerbil je zelo priljubljen glodavec in je po vedenju zelo podoben sirskemu in zlatemu hrčku. Za razliko od njiju je bolj umirjen in primeren za crkljanje. Načeloma nikoli ne ugrizne. V ujetništvu jih lahko imamo posamezno, v parih ali pa v skupinah. Koliko jih bomo imeli, je seveda odvisno od nas in seveda od same kletke, s katero jim nudimo ustrezen življenjski prostor. V naravi so gerbili nočne živali, v ujetništvu pa so dejavne tudi čez dan. Včasih se lahko prepustijo globokemu spancu, podobnemu hibernaciji.

Živalce zrastejo do 10 centimetrov, njihov rep pa je velik dodatnih 5 centimetrov. Gerbili tehtajo do 40 g, živijo pa 3 do 6 let.

Njihova domovina so države Severne Afrike, kot so Alžirija, Libija, Egipt, Maroko in Tunizija. Gerbili so si za svoj življenjski prostor izbrali redko poraščene kamnite puščave in polpuščave. Prebivajo pa v rovih, ki jih izkopljejo do enega metra globoko.

Spolno dozorijo po dveh mesecih starosti. Parijo in razmnožujejo se lahko vse leto. Samice so breje 19 dni, nato skotijo od 3 do 6 golih mladičkov. Mladički postanejo samostojni po treh do štirih tednih. Po parjenju je potrebno samca ločiti, saj postanejo samice zelo napadalne. Samca lahko vrnemo samici po približno enemu mesecu.

Primeren prostor za življenje v ujetništvu naj bo kletka ali terarij, ki ima naslednje dimenzije: 60 x 40 x 40 cm. Življenjski prostor opremimo z različnimi igračami, kot so na primer kolo, vrvi, korenine … Za podlago uporabimo mivko, če pa uporabimo lesene brikete ali koruzni drobir, pa mora biti mivka v terariju v posebni posodici. Živali se namreč v mivki kopajo, saj tako vzdržujejo stalno mehko in svetlečo dlako.

Gerbili se prehranjujejo s koreninicami, žuželkami, semeni, vršički … Hranimo jih tudi s klasično hrano za hrčke. Kot dodatek poskrbimo tudi za živo hrano, kot so kobilice, črički in mokarji. Z mokarji nikar ne pretiravajmo, saj so zelo kalorični. V majhnih količinah jim lahko damo tudi cvetačo, jabolka, korenje, rman, deteljo, cikorijo in regrat. Vedno pa poskrbimo, da imajo na voljo svežo vodo.

Nutrija

Reja nutrij pri nas

Glodavci niso samo škodljivi ali lepe in domače živali, lahko so tudi zelo koristne. Tukaj bom izpostavil nutrijo in njeno rejo.

V preteklosti so pri nas nutrije redili predvsem zaradi potreb po krznu in mesu, tovrstna reja pa se je končala pred 10 do 15 leti. Ljudje so imeli dovolj hrane, pa tudi tekstilna dejavnost je zmanjšala potrebe po samem krznu. S tem smo pripomogli tudi k večji humanosti do živali. Kot zanimivost naj napišem, da so v naši deželi celo italijanski krznarji cenili meso nutrij, medtem ko je večina njihovih krznarjev uporabila le kožuh.

Ena nutrija lahko tehta tudi do 10 kg, navadno pa se njena teža giblje med 5 in 7 kilogrami. Torej ne gre za tako majhne glodavce, kakor so hrčki in morski prašički. Poleg same teže pa še marsikoga navdušijo nutrijini sekalci. To sta dva glodača, ki sta izrazito dolga in oranžne barve.

Tako kot pri bobru se tudi pri nutriji skoti že odlakan mladič, ki vidi in je že ob rojstvu samostojen. Ko pa opazujemo odnos samca s samico, pa se lahko ob tem marsikdaj prav nasmejimo. Ko samcu določena samica ali njeno ravnanje ne bo všeč, jo bo nekoliko oklofutal s prednjo tačko. Kadar pa mu je samica všeč, bo naredil vse, da se ji prilizne. Tako lahko v tem primeru vidimo samca, kako steče po jabolko ali kak drug priboljšek, ga očisti in nese samički.
Drugače pa je v obdobju kotenja.

Čeprav so samci precej večji od samic, takrat nimajo moči proti njim in se tudi prostovoljno umaknejo. V obdobju kotenja samice postanejo zelo skupinsko povezane in takrat niti v bližino kaj šele v gnezdo ne spustijo nobenega samca. Samci se jim takrat tudi podredijo in umaknejo.

Reja nutrij je zelo zahtevna, saj mora biti življenjski prostor primerno velik, ograjen, tla morajo biti primerna za kopanje, nutrije pa morajo imeti tudi veliko igral za igro. Tako kot vsi ostali glodavci tudi nutrije rade glodajo, zato moramo poskrbeti, da imajo na voljo čim več vejevja, ki ga lahko glodajo.

Nutrija se v ujetništvu hrani z zelo raznoliko prehrano. Rada ima solato, travo, peso, sadje, koruzo, korenje in ostale korenovke, seno, koruzna stebla, razna žita, spomladi pa tudi mlade veje vrbe ali breze.

Nutrije so ljudje včasih gojili zaradi krzna, ker je bilo lepo, v modi, lahko in cenovno dostopno kot kos oblačila, ki je človeka uspešno varoval pred mrazom in vlago. Slaba stran nutrijinega krzna je bila v tem, da je bilo težko. Poleg krzna pa so ljudje za življenje porabili tudi nutrijino meso. Danes so stvari popolnoma drugačne in ni se nam več treba zatekati k takšnim načinom preživetja.

Hruške preženejo tudi prehlad? Ugriznite v hruško!

Bodi Eko
-
0
Hruške preženejo tudi prehlad? Ugriznite v hruško!

Redno uživanje hrušk je odlična preventiva pred prehladnimi in drugimi sezonskimi obolenji. Hruška ima ponekod status pravega super sadeža, saj na pljuča deluje hladilno, ta organski sistem pa ohranja tudi primerno vlažen ter uniči bakterije v njem. Hruška tudi lahko pomaga izločati sluz. Ta slasten sadež vsebuje številna hranila in pomaga preprečevati različna druga kronična obolenja.

Hruška je odličen vir vitaminov C in K, vsebuje veliko močnih hranil in mineralov, odlikujejo pa jo jih tudi hladilne lastnosti. Uživanje hruške pa prav tako pospeši okrevanje pri gripi in prehladu.

Hruške za zdravje

Uživajte hruške ob gripi in prehladu

Pogostost različnih oblik virusnih in bakterijskih okužb se poveča prav v jesenskih mesecih. Prehlad ali močan kašelj vam sporočata, da je telo polno neželenih toksinov in bakterij.
Ob prehladu ali gripi telo poskuša samo izločiti želene toksine in se očistiti. Po načelih Tradicionalne kitajske medicine gre v tem primeru za neko neravnovesje ali zastoj energije. Zato moramo najti način, kako to ravnovesje spet vzpostaviti. Proces okrevanja lahko pospešimo tudi z ustrezno prehrano, v kateri naj se znajdejo tudi hruške.

Hruška skozi zgodovino

Na Kitajskem gojijo več hrušk kot kjerkoli drugje na svetu, največji porabnici tega sadeža pa sta Italija in Združene države Amerike.
Ponekod hruškam pravijo kar hrana bogov. Hruške na dihalni sistem delujejo protivnetno, poleg tega pa skrbijo tudi za primerno vlago v pljučih. Kot smo omenili že na začetku, hruška pomaga tudi pri izločanju sluzi iz naših dihal.
Ker so hruške hladilna hrana, pomagajo preprečevati poškodbe na pljučih, jih vlažijo in preprečuje razrast bakterij. Če kadite, lahko tudi z rednim uživanjem hrušk zmanjšate tveganje za nastanek različnih pljučnih bolezni.

Drugi pozitivni učinki hrušk

Hruške vsebujejo kar nekaj netopnih prehranskih vlaknin. Vlaknine v črevesju nase vežejo neželene toksine in bakterije, jih odplavljajo ven iz telesa ter tako zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, raka ter sladkorne bolezni tipa 2. Vlaknine so tudi tiste, ki znižujejo raven slabega LDL holesterola.
Ob gripi in prehladu se naš tek navadno zelo zmanjša. Zato je pomembno, da v času bolezni pijete veliko tekočine. Takrat tudi priporočamo uživanje hrušk, ki vas bodo oskrbele s hranili in skrajšale trajanje obolenja. Ob hujši obliki obolenja seveda obiščite svojega osebnega zdravnika, ki vam bo predpisal še dodatno zdravljenje.

Še nekaj dejstev o hruškah

Homer, avtor znamenite Odiseje, je že leta 800 pred našim štetjem hruške označil kot »Darilo bogov«. Tudi zdaj bi se z njim lahko strinjali prav vsi.

Ali ste vedeli …

  • Hruške na kalorijo vsebujejo več hranil kot pa kalorij na hranilo (to je še posebej presenetljivo zato, ker so sicer po okusu tako sladke).
  • Hruške so s stališča alergijskih reakcij zelo varno živilo.
  • Hruške so pogosto prvi sadež, ki ga starši uvedejo malčkom.
  • Hruške imajo zelo nizek glikemični indeks (38).
  • Hruške izboljšujejo raven glukoze, pomagajo pri zmanjševanju telesne mase ter izboljšujejo koncentracijo.
  • Zaradi velike količine folne kisline hruške preprečujejo različne nepravilnosti pri razvoju zarodka.
  • Hruške vsebujejo pektin, ki je blag diuretik in ima zato odvajalni učinek. Redno uživanje hruškovega soka vam bo pomagalo do boljše prebave. Pektin je vrsta topne vlaknine, ki pomaga zniževati raven slabega holesterola. Vlaknine so tudi tiste, ki skrbijo za boljše uravnavanje sladkorja v krvi.
  • Hruške so znane po svojem protivnetnem delovanju, poleg tega pa pomagajo zmanjševati bolečino, ki spremlja različna vnetna stanja.

Navade naših dedkov in babic, ki bi jih morali upoštevati tudi sami

Bodi Eko
-
0
Navade naših dedkov in babic, ki bi jih morali upoštevati tudi sami

Včasih so ljudje porabili veliko manj vode, goriva, ustvarili so manj odpadkov, prav tako pa so uvozili tudi manj dobrin. Posledično je bil ogljični odtis takrat veliko manjši kot pa je danes. Naši predniki niso živeli v takem obilju kot živimo danes, zato so bila vsa dejanja, ki danes veljajo za ekološka, takrat posledica nuje. Danes pa želimo z različnimi, okolju prijaznimi ukrepi in dejanji, pomagati našemu planetu. Kljub temu je vpliv, ki ga ima moderna družba na okolje, še vedno gromozanski.

Predstavljamo vam nekaj navad naših dedkov in babic, ki so prijazne vaši denarnici, poleg tega pa boste z njimi tudi poskrbeli za varovanje okolja. In kar je najbolj pomembno: te navade je popolnoma preprosto vključiti tudi v današnji način življenja.

Babica

Začnite spet obešati perilo

Preden so sušilni stroji postali skoraj obvezna oprema vsakega doma, smo lahko pogosteje videvali prizore sveže opranega perila, ki je viselo na vrvi na vrtu. Brez dodatnih stroškov in ogljičnega odtisa. Sušilni stroji za perilo so sicer glede energijske učinkovitosti v zadnjih letih precej napredovali, pa vendar je poprečna vrednost ogljičnega odtisa sušilnega stroja še vedno (pre)velika.

Stran z ustekleničeno vodo

Zakaj na svetu bi kupovali ustekleničeno vodo, ko pa odlična pitna voda priteče iz naših pip. Mislimo, da dodaten komentar ni potreben.

Potrudite se v največji možni meri postati samooskrbni

O vseh prednostih, ki jih ponujata doma pridelana sadje in zelenjava, ne bomo izgubljali besed. Bolj lokalne hrane, kot je ta z vašega vrta, že skoraj ne morete dobiti. Vsak lahko do neke določene mere sam pridela nekaj svoje zelenjave. Tudi če nimate lastnega vrta, lahko na balkonu posadite različna zelišča in začimbe, pa tudi praktično vse vrste zelenjave.

Začnite zbirati deževnico

Še ena modrost, ki bi jo morali prevzeti od naših dedkov in babic, je tudi ta, da je deževnica zastonj. Mi pa (drago) plačujemo za vodo. Zakaj ne bi torej začeli zbirati deževnice in s tem veliko prihranili? Deževnico lahko na primer uporabite za zalivanje vrta in drugih okrasnih rastlin.

Čas za igro

Morda se tudi vi spominjate vseh ur, ki ste jih preživeli ob igranju različnih družabnih iger. V primerjavi z moderno obliko zabave v obliki različnih računalniških iger, so družabne igre tako okolju kot vaši denarnici veliko bolj prijazne. Poleg tega pa so še izvrstna oblika druženja in zabave, kar v tem času veliko ljudi še kako močno pogreša.

Zunaj obedujte le ob posebnih priložnostih

Ljudje so včasih obedovali v restavracijah samo ob posebnih priložnostih, kot so bili na primer rojstni dnevi in različne obletnice. Danes pa na primer poprečen Američan kar štirikrat tedensko je zunaj oziroma si že pripravljen obrok odnese domov. Ste kdaj razmišljali, koliko odpadne embalaže se ustvari na tak način? Poleg tega pa je to še zelo drago. Če želite nekaj prihraniti, lahko to storite tako, da si malico za v službo ali šolo pripravite doma in jo seveda zapakirate v embalažo za večkratno uporabo.

Kupujte manj

Vsakič, ko kupite neko določeno stvar, tako vi kot okolje plačata zelo visoko ceno. V ceno je všteta izdelava/proizvodnja izdelka, njegovo oglaševanje, transport, vzdrževanje/skladiščenje in ne nazadnje tudi odvoz na smetišče/reciklaža.  Zato je prav, da tudi pri nakupovanju vedno ohranite neko zmernost in kupite le toliko, kot neke dobrine zares potrebujete.

Kako se spopasti s kronično bolečino?

Bodi Eko
-
0
Kako se spopasti s kronično bolečino?

Kadar se določeno bolezensko stanje na zdravljenje ne odzove v nekem pričakovanem časovnem okviru, govorimo o kroničnem obolenju. Kadar imamo opravka z akutnim obolenjem, pričakujemo, da se bo stanje izboljšalo. Pri koničnem obolenju pa se pričakovanja spremenijo v to, kako se čim bolje spopadati z vedno prisotno bolečino, nelagodjem, prihodnjim poslabšanjem in duševnim dobrim počutjem.

Spopadanje s kronično bolečino je zelo težko. Posameznikovo življenje se zaradi tega popolnoma spremeni. Prav tako pa neko kronično stanje vpliva še na vse ljudi okrog njega. K določeni kronični bolezni moramo pristopati večdimenzionalno in multidisciplinarno, vseeno pa obstaja nekaj stvari, ki vam bodo v pomoč pri obvladovanju vašega zdravja in življenja na splošno.

Kronična bolečina

Nikar …

Ne mislite, da so vsi pristopi enaki – ker niso. Ne nehajte iskati toliko časa, dokler ne najdete terapije/pristopa, ki bo ustrezala vam.

Ne pričakujte od drugih, da vas bodo razumeli, še posebej pa ne v primeru, če se vaše stanje ne kaže navzven. Ljudje mislijo, da bi moral biti človek z nekim bolezenskim stanjem tudi navzven videti slabo. Zaradi tega ga lahko drugi obsojajo ali do njega nimajo spoštljivega odnosa.

Ne bodite nestrpni ali ne stresajte jeze na svoje telo, ker ne občutite nobenega napredka. Proces zdravljenja zahteva svoj čas. Ne vdajte se. Nekje vas čakajo odgovori, le najti jih morate.

Preveč sprememb naenkrat ni v redu. To še posebej velja v primeru spremembe načina prehranjevanja in pristopa telesne dejavnosti – spremembe uvajajte eno po eno. Le tako boste dejansko lahko videli, kako se vaše telo odziva na določeno spremembo. Če se boste naenkrat odločili za več spremembe, boste tudi težko določili, kaj je tisto, kar vam pomaga.

Kronična bolečina

Spodbujamo vas, da …

Iz svoje prehrane izločite živila, ki v telesu povzročajo vnetja. Izogibajte se najpogostejšim alergenom, kot so mleko in mlečni izdelki, koruza, pšenica, jajca in soja.

Iz prehrane izločite tudi živila, ki povzročajo odvisnost, vključno z vso predelano hrano in kavo. V prehrano vključite hrano, ki preprečuje vnetja, med drugim veliko zelenjave in sadja, poleg tega pa tudi kakovostne vire beljakovin.

Vzpostavite red pri spanju. V posteljo odhajajte in se zbudite vsak dan ob približno istem času. Začnite tako, da v posteljo odidete približno uro prej. Z uživanjem hrane prenehajte najpozneje ob 7. uri zvečer. Pripravite si sproščujočo kopel, takrat pa obvezno izklopite vse elektronske naprave, ki bi vas utegnile motiti.

Vadite različne sprostitvene tehnike. Nenadzorovan in dlje časa trajajoč stres lahko stanje vašega obolenja le še poslabša. Obstaja veliko načinov, kako umiriti um. Najdite sprostilno tehniko, ki vam je pisana  na kožo – lahko meditirate, vadite vizualizacijo, ste veliko v naravi, pišete dnevnik, globoko in ozaveščeno dihate ali vadite jogo.

Skrbite zase. V nasprotju s prepričanji večine ljudi, še posebej žensk, skrb zase nikakor ni nekaj egoističnega. Pravzaprav je nujno potrebna, še posebej če hočemo sebi in svetu okrog nas podariti le najboljše. Ko enkrat vidite, kaj je tisto, kar potrebujete in kar vam resnično dobro dene (čas, ki ga preživite sami s sabo, čas za različne duhovne prakse, čas za sproščujočo kopel), se tega držite.

Svoji družini lahko veliko pomagate tako, da jasno izrazite svoje potrebe. Brez ovinkarjenja povejte, kaj lahko in česa ne morete. Jasno izrazite, kakšne so vaše potrebe, poleg tega pa se vam ni treba nič počutiti slabo, ker želite poskrbeti zase. Odprta komunikacija z bližnjimi je zelo pomembna.

Postavite meje. Jasno povejte, kaj lahko in česa ne zmorete. Morda je za vas preveč že potovanje k sorodnikom čez praznike. To povejte brez kančka slabe vesti – drugi vas morajo razumeti in spoštovati vašo odločitev.

Postanite jutranja ptica

Bodi Eko
-
0
Postanite jutranja ptica

Večina nas je v najstniških letih zjutraj vstajala, ker smo pač morali. Zagotovo ste se tudi v kdaj jezili na starše, ker vam niso pustili poležavati do poznih dopoldanskih ur ali celo zgodnjih popoldanskih ur. Veliko ljudi tudi ne razume, zakaj bi morali vstajati ob točno določeni uri, tudi ob koncih tedna, če pa nimajo v načrtu nič posebnega. Pa vendar je nek ustaljen ritem spanja zelo pomemben za naše dobro počutje in raven energije, ki jo imamo čez dan.

Morda ste tudi vi že opazili, da se takrat, kadar poležite malo dlje, še ves dan potem ne počutite najbolje, ne glede na to, kako pozno/zgodaj ste šli spat. Telo namreč sčasoma vzpostavi svoj notranji ritem spanja in vstajanja. Pravzaprav ima naše telo zelo rado nek red.

Jutranja ptica

Ljudje, ki zjutraj vstanejo zgodaj, naj bi bili bolj veseli in zdravi. Prav tako naj bi bili jutranji ljudje bolj uspešno kos vsem zahtevam vsakdana, prav tako pa naj bi si svoje delovne naloge znali tudi veliko bolje organizirati. Preberite si še druge razloge, zakaj je še dobro vstajati zgodaj:

Zgodnje vstajanje v vaše življenje prinaša mir

Mir, tišina in spokojnost zgodnjih juter vam bo pomagala, da se boste bolj povezali sami s sabo. Na ta način se lahko bolje in bolj v miru pripravite na dan, ki je pred vami. Čas zgodnjega jutra lahko izkoristite za meditacijo, jogo ali pa se odpravite na sprehod ali lahkoten tek. To vas bo napolnilo z energijo in vam dalo veliko pozitivnega zagona za vse obveznosti, ki vas čakajo tisti dan.

Naj bo jutro čas za različne miselne dejavnosti

Nekateri ljudje pravijo, da opravljanje vseh miselnih nalog zjutraj poteka boljše – imajo več navdiha, bolj so zbrani in osredotočeni na delo. Zgodnja jutra lahko izkoristite za zbiranje novih idej, pisanje … Za nekatere so jutra najbolj produktiven čas dneva. Če imate otroke, boste, preden se bodo zbudili, lahko opravili že številne obveznosti – brez hitenja in naglice.

Zgodnje vstajanje jemljite kot nagrado

Na začetku se vam bo morda zdelo, da se morate prav prisiliti, da vstanete zgodaj, ampak če boste na to spremembo v svojem življenju gledali kot na nekaj pozitivnega, bo tudi začetno zgodnje vstajanje manj naporno. Ko pa boste enkrat ujeli ritem, pa tako ali tako ne bo več nobene težave. Jutra so lahko tudi čas, ki ga namenite le sebi. Vsi ljudje potrebujemo čas zase, zakaj ne bi za to namenili zgodnjih juter ter uživali v miru in spokojnosti prebujajočega se dne. Pripravite si hranljiv in okusen zajtrk, v miru popijte kavo, prelistajte časopis ali berite svojo najljubšo knjigo. Če boste vstajali zgodaj, boste tudi imeli možnost opazovati sončni vzhod – ne morete reči, da to ni čudovita nagrada. Gre za pravi mali čudež narave, ki pa ga večina ljudi žal zamudi. Nebo se zjutraj obarva v popolnoma drugačne odtenke kot zvečer, zato si dovolite in uživajte v njem. Skratka, naj bo jutranji čas za vas čim bolj prijeten.

Zgodnje vstajanje je znak discipline

Nihče noče biti suženj rigidnih pravil, vzorcev in norm. Vsi kdaj počnemo več stvari hkrati in malce izgubimo svojo osredotočenost. Če pa vstanemo zgodaj, lahko veliko bolj v miru in premišljeno začnemo načrtovati vse obveznosti, ki nas čakajo čez dan.
Ste se kdaj spraševali, zakaj so vse najboljše televizijske serije na sporedu ob najbolj poznih urah? Če želite zjutraj vstajati zgodaj, boste moral od zdaj naprej prej zaključiti dan in se v posteljo odpraviti bolj zgodaj. To sicer zahteva malo samodiscipline, je pa zato nagrada, ki jo dobimo v zameno, toliko več vredna. Ko bo zgodnje vstajanje enkrat postalo del vas, boste tudi konce tedna začenjali tako – brez hitenja, ampak lepo v miru. Naj se tudi vaš dan po jutru pozna.

Zadrževanje tekočine v telesu in cistitis

Bara Hieng
-
0
Zadrževanje tekočine v telesu in cistitis

Ste se kdaj počutili napihnjene, kot da bi vaše telo zadrževalo preveč vode? Ali pa ste se spraševali, zakaj se vam zdi, da se vaše noge in roke čez dan nenavadno otečejo? Zadrževanje vode v telesu je pogosta težava, ki lahko prizadene vsakogar, in čeprav se morda zdi le neprijetnost, lahko vodi do resnejših zdravstvenih težav, kot je cistitis.

Zadrževanje vode v telesu je precej neprijetna zadeva, saj delovanje vodnih poti v njem vpliva na naše splošno počutje, če pa pride do nepravilnosti, imamo lahko kaj hitro težave z vnetji in okužbami, med drugim tudi cistitisom. Da bi si lahko tudi sami pri tem pomagali, vam tokrat predstavljamo zelišča, s katerimi poskrbite za pravilno delovanje vodnih poti v telesu.

Kaj je zadrževanje vode v telesu?

Zadrževanje vode v telesu, znano tudi kot edem, se zgodi, ko telo začne zadrževati preveč tekočine v tkivih. To lahko povzroči občutek napihnjenosti in otekanje nog in drugih rdelov telesa, kot so roke, obraz in celo trebuh. Morda se sprašujete, zakaj telo sploh zadržuje vodo? Gre za mehanizem, s katerim telo poskuša ohraniti ravnovesje tekočin, vendar pa to ravnovesje včasih ni popolno in se lahko moti zaradi različnih dejavnikov.

Vzroki za zadrževanje vode v telesu

Zakaj se torej pojavi zadrževanje vode? Obstaja več možnih vzrokov, od prehrane do hormonskih sprememb in celo do nekaterih bolezni. Prekomerno uživanje soli je eden najpogostejših krivcev, saj natrij veže vodo v telesu. Hormonske spremembe, kot so tiste med menstruacijo, nosečnostjo ali menopavzo, prav tako pogosto vodijo v zadrževanje vode. Poleg tega lahko neaktivnost ali dolgotrajno sedenje povzroči, da se tekočina nabira v spodnjih okončinah. Tudi nekatera zdravila, kot so kortikosteroidi, lahko povzročijo ta problem.

Kako prepoznati zadrževanje vode v telesu?

Kako pa veste, ali vaše telo zadržuje vodo? Prvi znak je običajno nenadno povečanje teže brez jasnega razloga. Poleg tega lahko opazite, da so vaši prsti, gležnji ali obraz otečeni. Občutek napihnjenosti v trebuhu, zlasti po jedi, je prav tako pogost. Če pritisnete s prstom na otečeno področje in ostane vtisnjena vdolbina, je to še en znak, da telo zadržuje tekočino.

Povezava med zadrževanjem vode in cistitisom

Morda se sprašujete, kakšno zvezo ima zadrževanje vode v telesu s cistitisom? Cistitis, vnetje mehurja, je pogosto posledica okužbe z bakterijami, vendar lahko tudi zadrževanje vode prispeva k nastanku tega stanja. Ko telo zadržuje tekočino, lahko pride do zmanjšanja pogostosti uriniranja, kar pomeni, da se bakterije dlje časa zadržujejo v mehurju, kar povečuje tveganje za okužbo. Poleg tega lahko oteklina v predelu trebuha in medeničnega dna povzroči dodatni pritisk na mehur, kar poslabša simptome cistitisa.

Kako zadrževanje vode vpliva na telo?

Zadrževanje vode v telesu ni le estetska težava, ampak lahko vpliva tudi na vaše splošno zdravje. Prekomerna tekočina v telesu lahko povzroči povečanje krvnega tlaka, kar je tvegan dejavnik za bolezni srca. Prav tako lahko otežuje delovanje ledvic, ki so odgovorne za izločanje odvečne tekočine iz telesa. Dolgotrajno zadrževanje vode lahko vodi tudi do kroničnih težav z venskim sistemom, kot so krčne žile.

Veleplodna mahovnica

Veleplodna mahovnica (Vaccinum macrocarpon) je znana po sposobnosti, da prepreči cistitis, okužbo sečnika, ki povzroča pekočo bolečino pri uriniranju. Deluje tako, da bakteriji Escherichia coli (ki povzroča večino primerov cistitisa) prepreči, da bi se zasidrala v stene sečnika in povzročila okužbo. To zelišče je koristno zlasti za ženske, ki doživljajo ponavljajoče se okužbe sečnega trakta. Študije namreč kažejo, da se v 12-mesečnem obdobju pri ženskah, ki jemljejo veleplodno mahovnico, značilno zmanjša pogostost teh okužb. Drugim ljudem, ki so prav tako občutljivi za ponavljajoče se okužbe te vrste – kot so starejši ljudje in ljudje s poškodbami hrbtenjače –, lahko veleplodna mahovnica koristi kot zdravilo za preprečevanje cistitisa. Žal pa ni veliko znanstvenih podatkov, ki bi potrjevali učinkovitost zelišča pri teh dveh skupinah ljudi.

Veleplodno mahovnico lahko jemljete v obliki soka, tablet ali kapsul. Veliko ljudi raje jemlje tablete ali kapsule, ker je za dosego terapevtske količine potrebno popiti tudi do 300 ml soka na dan. Le malo komercialnih sokov vsebuje 100 % sok veleplodne mahovnice. Če se odločite za sok, morate iz deleža veleplodne mahovnice v soku izračunati, koliko kozarcev morate spiti. Tablete in kapsule veleplodne mahovnice so narejene iz koncentriranega soka, tako da jih po navadi jemljejo po 30 g (30 000 mg) na dan, razdeljenih v tri odmerke.

Veliki odmerki soka veleplodne mahovnice lahko povzročijo drisko in druge gastrointestinalne simptome – če se to zgodi, jo takoj nehajte uporabljati. Če jemljete varfarin ali imate žolčne kamne, lahko medicinske odmerke veleplodne mahovnice jemljete le pod strokovnim nadzorom. Če imate sladkorno bolezen, se izogibajte pitju velikih količin s sladkorjem oslajenega soka veleplodne mahovnice. Če ste noseči ali dojite, veleplodno mahovnico jemljite le v normalnih kuharskih količinah.

Slez

Slez

Ker slez (Althaea officinalis) vsebuje veliko sluzi, blaži vzdraženo sluznico sečnega trakta. Zeliščarji ga zato pogosto predpisujejo za blaženje bolečin in neudobja pri okužbah in vnetjih sečnika in ledvic.

Dva do pet gramov posušene korenine sleza osem ur namakajte v hladni (ne vroči) vodi, da odda sluz, potem pa popijte do tri skodelice napitka na dan.

Če imate sladkorno bolezen, slez jemljite le pod strokovnim nadzorom, ker lahko vpliva na raven sladkorja v krvi. Vpliva lahko tudi na vsrkavanje drugih zdravil. Če ste noseči ali dojite, slez jemljite le po nasvetu zdravstvenega strokovnjaka.

Regrat

Regratovi listi

Regratove liste (Taraxacum officinale) imajo tradicionalno za eno od najpomembnejših zeliščnih zdravil za odstranjevanje odvečne tekočine, ne glede na vzrok njenega nabiranja. Čeprav obstaja le malo podatkov, ki bi potrjevali učinkovitost zelišča pri ljudeh, majhno število študij na živalih kaže, da je morda prav tako učinkovito kot nekatera farmacevtska zdravila, ki jih pogosto predpisujejo. Regratovi listi so naravni vir kalija, zato ne povzročajo škodljivega pomanjkanja kalija, ki ga je včasih mogoče opaziti po jemanju farmacevtskih diuretikov.

Poparek pripravite z eno do dvema žličkama posušenih regratovih listov; popijte ga po tri skodelice na dan.

Če ste alergični na rastline iz družine Asteraceae (na primer na marjetice in ehinacejo), ne uporabljajte regratovih listov. Regratovi listi (zlasti kalij, ki ga vsebujejo) učinkujejo na nekatera druga zdravila, zato se pred njihovim jemanjem posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Če imate bolezen jeter ali žolčnika (tudi žolčne kamne), ne jemljite regrata. Če ste noseči ali dojite, regratove liste jemljite le po nasvetu zdravstvenega strokovnjaka.

Grozdne pečke

Grozdne pečke

Hormonska nihanja med menstrualnim ciklom lahko pri nekaterih ženskah povzročijo zoprno zadrževanje tekočine. Čeprav imajo grozdne pečke (Vitis vinifera) v glavnem za zdravilo za žile, izvleček iz teh semen dokumentirano učinkovito zmanjšuje tudi predmenstrualno zadrževanje tekočine in z njim povezane simptome, kot so povečanje teže ter bolečine in zatekanje v trebuhu.

Jemljite tablete ali kapsule grozdnih pečk s standardizirano količino 150 do 300 g oligomernih protoantocianidinov na dan. Jemljite jih v drugi polovici menstrualnega cikla. Polno korist od jemanja boste morda imeli šele po več mesecih uporabe.

Grozdne pečke lahko ovirajo vsrkavanje železa, zato njihove odmerke jemljite v razmiku dveh ur. Grozdne pečke učinkujejo na nekatera druga zdravila, zato se pred njihovim jemanjem posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Prav tako jih nehajte jemati vsaj dva tedna pred kirurškim posegom. Če ste noseči ali dojite, jih jemljite le po nasvetu zdravstvenega strokovnjaka.

Gladež

Navadni gladež

Pripravki navadnega gladeža (Ononis spinosa) za notranjo uporabo pomagajo pri zastajanju tekočine, vnetju ledvic (nefritisu) in mehurja (cistitisu), preprečujejo pa tudi nastanek sečnih in ledvičnih kamnov.

Proti zastajanju seča, vnetju ledvic in mehurja jemljemo poparek ali tinkturo na osnovi navadnega gladeža. Poparek pripravimo tako, da zvrhano žličko korenin stresemo v skodelico vrele vode. Pustimo stati 15 minut, nato precedimo. Trikrat na dan popijemo po eno skodelico. Tinkturo pa jemljemo tako, da 40 kapljic nakapamo v kozarec vode in pijemo trikrat na dan med obroki.

Uporaba navadnega gladeža v zdravilnih odmerkih nima neželenih stranskih učinkov. Rastline pa ne smete uporabljati proti zastajanju tekočine, ki je posledica srčnih in ledvičnih obolenj, razen pod nadzorom usposobljenega terapevta naravnega zdravljenja kot dopolnilo predpisanemu zdravniškemu zdravljenju.

Koruza

Koruza

Koruzne laske (Zea mays) uporabljamo predvsem zaradi njihovega učinka na vnetja in zaradi splošnih zdravilnih lastnosti, ki so jih potrdile številne znanstvene raziskave. Koruzni laski so poleg tega blažilno delujoč diuretik, zato njihove pripravke največkrat uporabljamo pri zdravljenju težav s sečili, kot so vnetje mehurja, zastajanje vode zaradi motenega delovanja ledvic in pri ledvičnih kamnih. Ker umirjajo vnetja, koristijo tudi pri zdravljenju protina.

Proti vnetju mehurja in sečnega trakta, zastajanju vode zaradi motenega delovanja ledvic in pri sečnih kamnih uživamo poparek ali kapsule na osnovi koruznih laskov.

Poparek pripravimo tako, da eno žličko (2 g) posušenih koruznih laskov stresemo v skodelico vode, hitro zavremo in namakamo pet minut. Trikrat na dan popijemo po eno skodelico. Kapsule (150 mg suhega izvlečka) pa jemljemo tako, da vzamemo dve do štiri kapsule na dan.

Uporaba koruznih laskov v zdravilnih odmerkih nima neželenih stranskih učinkov.

Kako začeti z načrtovanjem adaptacije?

Bojan Žnidaršič
-
0
Kako začeti z načrtovanjem adaptacije?

Zaradi krize je novogradenj manj, povečuje pa se število energetskih obnov. Vedno višje cene energentov za ogrevanje nas silijo v kvalitetno toplotno izolacijo ovoja stavbe, pomanjkanje in visoke cene stanovanj za »tamlade« pa v adaptacije. Kljub vsem težavam krize gre življenje naprej. Racionalizacija stroškov energije in iskanje optimalnih rešitev so na dnevnem redu družinskih posvetov. Pogosto se sprašujemo, kaj sploh obnoviti, čemu dati prednost, kako pristopiti, kje dobiti uporabne informacije, kaj se najbolj splača in tudi kje dobiti denar. Slednje je manj pomembno vprašanje, saj se investicije praviloma same izplačajo s prihranki pri stroških energije. Ob pomoči Eko sklada (www.ekosklad.si) se s kreditom ali subvencijo investicijski krog lažje zapre.

Kdaj je čas za adaptacijo?

Energetske obnove stavbe se lotimo premišljeno, ko pritrdilno odgovorimo na eno od naslednjih težav.

  1. Potrebujemo nove bivalne površine.
  2. Želimo zmanjšati stroške ogrevanja prostorov in/ali sanitarne vode.
  3. Stavba potrebuje večje vzdrževalne posege.
  4. Elemente ogrevalnega sistema moramo zamenjati zaradi dotrajanosti ali zastarelosti.
  5. V stavbi imamo moteče napake (prepih, vlago, plesen).

Strateške odločitve

Pred vsako odločitvijo kar najbolj natančno opišemo problem, potem pa zanj najdemo vedno več rešitev, v podrobnost se ne spuščamo. Le z DA/NE se odločimo ali bomo menjali okna, toplotno izolirali fasado, streho ali tlake, menjali energent za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, montirali rekuperacijo zraka, odpravili toplotne mostove itd. Pred očmi imamo vedno celoto, saj vse ukrepe izvajamo za podporo stavbe. V neizolirani bomo s talnim gretjem na toplotno črpalko zmrzovali (ali bankrotirali), v pasivni hiši bo hitro prevroče. Rekuperacija zraka v stavbi s slabimi okni je nepotreben strošek, v pasivni hiši pa nuja in dopolnilni ogrevalni sistem. Dimniška cev, premera 20 cm, je neprimerna za plinski kondenzacijski kotel, prava pa za kamin na polena. Neizoliran temelj pritličnega stanovanja bo izvor plesni, v neogrevani kleti pa le povzročitelj »lepotnih« peg na ometu. Za ogrevanje 100 m2 »klasične« hiše potrebujemo 1500 litrov kurilnega olja, enako velika pasivna hiša se celo leto ogreva s 150 litri. Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema je v blokih nuja, v družinskih hišah nepotrebno. Premišljeno postavljen napušč strehe je optimalno okensko senčilo za vse čase, odpiranje stavbe na jug nam tudi pozimi (do)greva stavbo. Znanje – ne denar – je tisto, ki nam omogoči učinkovito rabo energije (URE), majhne stroške, visoko stopnjo bivalnega ugodja in manjše obremenjevanje okolja.

Kam po pomoč pred začetkom del?

Pri URE in obnovljivih virih energije (OVE) mora lastnik skrbeti za celotno stavbo. Zato je načrtovanje obnove prvi in ključni korak. Na papirju in v razgovoru z energetskim svetovalcem, projektantom ter izvajalci se je potrebno odločiti o vseh elementih stavbe. Te potem projektant sestavi v harmonično celoto, izvajalci pa v delujoč sistem, ki ga poganja energija. Vsaka stavba troši različne oblike energije, največ za ogrevanje in hlajenje prostorov ter ogrevanje sanitarne vode.

Toplotni most

Ovoj stavbe

Osnova vsakega razmišljanja o URE je kvalitetno toplotno izoliran ovoj stavbe. To pomeni tla proti raščenemu terenu (zemlja) ali hladni kleti, obodne stene (fasada), strop proti hladni podstrehi (zadnja plošča) ali streha podstrešnega stanovanja. Ko to naredimo optimalno, brez toplotnih mostov ter s kvalitetno vgrajenim stavbnim pohištvom, smo na dobri poti za majhne stroške med obratovanjem stavbe.

Za občutek spoznajmo minimalne »zlate« debeline toplotnih izolacij. Centimetri so orientacijski (veljajo za lambdo 0,041 W/mK), saj se s lahko s kvalitetnimi materiali te debeline celo prepolovijo:

  1. v streho mansardnega stanovanja gre 40 cm,
  2. na zadnjo ploščo (strop proti hladni podstrehi) 30 cm,
  3. na fasado 20 cm,
  4. v tlak proti raščenemu terenu 15 cm v ogrevanih in 5 cm v neogrevanih prostorih,
  5. v tlak med ogrevanimi etažami 2‒3 cm za zvočno, ne pa toplotno izolacijo plavajočega estriha.

Toplotni mostovi

Toplotni mostovi nastanejo na ovoju stavbe, kjer toplotna izolacija ni dovolj debela, je napačno vgrajena ali je celo ni. Zato nam iz stavbe uhaja neprimerno več toplote kot skozi ostale površine. Posledično se na notranjih površinah zunanjih zidov pojavlja kondenz in plesen. Obnoviti hišo brez toplotnih mostov je težko, s pravilno gradnjo pa lahko njihovo število in negativni vpliv zmanjšamo na minimum. Zato zahtevamo od projektanta ali energetskega svetovalca, da jih reši na papirju, od izvajalca pa, da izvaja natančno po projektu. Kot evergreeni se pojavljajo toplotni mostovi pri balkonih, okenskih in vratih špaletah, neizoliranih temeljih, za elektro omaricami na fasadi, pri stiku strešne in fasadne izolacije, pri zunanjih stopnicah ali pločniku okrog hiše, neizoliranih dimnikih …

Ukrepi za zmanjšanje porabe energije

Na podlagi posvetov investitor oblikuje načrt obnove hiše. Lahko gre v celovito obnovo naenkrat, pogosto tudi po korakih. V tem primeru začne z organizacijskimi ukrepi, ki vplivajo na spremembo odnosa uporabnika do rabe energije. Sledijo cenejši ukrepi oziroma ukrepi s kratko vračilno dobo, ki jih lahko izvajamo že pri rednem vzdrževanju objekta. Temu sledijo ukrepi z daljšo vračilno dobo in zahtevajo večja investicijska vlaganja. Za investitorja je pri odločanju ključen podatek o vračilni dobi, o višini naložbe, o pričakovanih prihrankih pri energiji in stroških, o izboljšanju toplotnega ugodja in prednostih za okolje. Ob vsem tem tehtanju ne spreglejmo, da nas bo 40 cm izolacije v strehi podstrešnega stanovanja ščitilo pred zimskim mrazom in poletno vročino več desetletij.

Na vsaki stavbi najdemo več ukrepov, ki se s prihranki energije sami izplačajo, nekateri tudi v 2–5 letih. To je gotovo toplotna izolacija zadnje plošče na podstrehi, pogosto tudi menjava energenta. Polena so le 20 %, peleti pa 40 % cene kurilnega olja (https://www2.arnes.si/~mlicen3/html/cene_energentov.html). Pravi čas za izolacijo strehe je med menjavo kritine ali predelavo podstrešja v stanovanje. Pri fasadi se naložba v toplotno izolacijo povrne že v 5–8 letih pri »normalnih« energentih, pri UNP (utekočinjen naftni plin) pa v treh. Cena izolacijskega materiala predstavlja samo desetino stroška nove fasade, zato je »šparanje« pri debelini nepotrebna dilema.

Ingverjevi mafini s pomarančo in korenjem

Katja Mrzel
-
0
Ingverjevi mafini s pomarančo in korenjem

Ingver pospešuje prebavo in čiščenje strupov iz telesa, pomirja trebušne krče in napetost. Je eden najmočnejših rastlinskih antioksidantov, ki krepi našo odpornost in pomaga premagati prehlade in vnetja, kadar nas doletijo. Njegov prijetno pekoč okus požene plamen življenja po našem telesu in deluje kot afrodiziak. V zimskem času nas temeljito pogreje, lajša tegobe revmatikom, čisti kri, odstranjuje sluz iz telesa …

Ingverjevi mafini

Za 12 mafinov potrebujemo pekač za mafine in naslednje sestavine:

Suhe sestavine:

  • 300 ml mehke pirine moke
  • 100 ml polnozrnate pirine moke
  • 100 ml polnozrnate koruzne moke
  • 1 pecilni prašek iz vinskega kamna
  • 1 noževa konica sode bikarbone
  • 100 ml mletih mandljev
  • Cimet
  • Ščepec soli

Mokre sestavine:

  • 2 jajci
  • 100 ml rjavega sladkorja
  • 250 ml naribanega korenja
  • 1 – 2 jž naribanega svežega ingverja
  • 80 ml pomarančnega soka
  • 20 ml limoninega soka
  • Naribana lupinica 1 pomaranče iz ekološke pridelave
  • 100 ml olivnega olja

Priprava:

  1. Pečico ogrejemo na 170 stopinj.
  2. Pekač za mafine obložimo s papirnatimi modelčki za mafine.
  3. Posebej zmešamo vse suhe sestavine, v drugi skledi pa vse mokre sestavine.
  4. Z lopatko suhe sestavine primešamo k mokrim.
  5. Maso z žličko razdelimo v modelčke za mafine.
  6. Pekač postavimo v ogreto pečico in pečemo 25 minut.

Nega kože v mrzlih mesecih

Bodi Eko
-
0
Nega kože v mrzlih mesecih

Saj vam je brez dvoma znano, da je treba za kožo še posebej lepo skrbeti pozimi in poleti. Poleti zato, ker je obilno izpostavljena sončnim žarkom, pozimi pa mrazu, snegu in seveda tudi centralnemu ogrevanju. V tem letnem času nas seveda še najbolj zanima mraz in njegovi vplivi. Nimamo zaman šalov, kap in rokavic, da se pokrijemo in zakrijemo ter tako zavarujemo kožo pred pordelostjo in celo poškodbami.

Če je koža prizadeta zaradi mraza, lahko tudi hitro razpoka, kar je nedvomno znano tudi vam. Razpoke so boleče in neprijetne, saj potrebujejo kar nekaj časa, da se zacelijo. Zato je seveda najbolje, da kožo zavarujemo vnaprej. Zato vam ponujamo deset nasvetov, kako se zavarovati pred mrazom.

Privoščite si piling

Pravimo, da si ga »privoščite«, vendar je v resnici kar nujen. Zima običajno pomeni bolj suho kožo, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da si redno naredite piling, da se znebite mrtvih kožnih celic in tako spodbujate rast in »obračanje« celic. Če razmišljate, da bi ta del v celoti preskočili, naj vam prišepnemo, da je to zelo pomemben korak in da je lahko koža brez tega videti pusta in utrujena. Če pazite, da boste enkrat ali dvakrat tedensko kožo narahlo zdrgnili, bo dobila lepšo teksturo in bolj mladosten ton. Vseeno pa nikar ne pretiravajte, saj lahko v tem primeru kožo razdražite s preveč drgnjenja in nategovanja. Zato raje izberite nežno, a učinkovito formulo, ki bo vaši polti dala zdrav videz.

Nega kože v mrzlih mesecih

Pijte veliko vode

Srkanje hladne pijače morda ni prva stvar, na katero pomislite v zimskih mesecih, vendar je zdaj prav tako pomembno, da poskrbite za hidriranost telesa, tako kot v vročih poletnih dneh. Sicer vas bo verjetno bolj vleklo k vroči čokoladi in številnim različnim vrstam kave, vendar ne pozabite, da je tudi pozimi še najbolje ves dan piti kar vodo. Če si že resnično želite tople pijače, se omejite na zeliščni čaj namesto na kofeinske pripravke, polne sladkorja. Če boste pridno in redno pili, vam bo to pomagalo, da boste ves dan polni energije in tudi samo se boste lahko prepričali, da je koža videti zdrava in mehka in ne suha ter razpokana.

Navlažite kožo

Ne le pitje vode, pač pa tudi izbira prave kozmetike je seveda ključna. Če je vaša koža v zimskih mesecih bolj suha, boste morda želeli preklopiti na bolj intenzivne vlažilne kreme, da bi se tako lahko bolj uspešno bojevali s posledicami vetra in mrzlega in suhega zraka. Prav tako lahko razmislite o dodajanju seruma na kožo, preden nanjo nanesete izbrano nočno kremo, da bo še bolj zadržal vlago v koži. Ne pozabite na roke in ustnice – to sta dve področji, ki se prav tako izsušita, ko temperatura pade. Zato imejte v torbici vedno tudi kremo za roke in balzam za ustnice, da boste lahko tudi na poti vedno pomagali svoji koži.

Kaj pa hrana?

Določeni dermatologi in lepotni strokovnjaki opozarjajo tudi, da je za kožo zelo pomembno, kaj jeste. Obraz si s posebnim milom za obraz umijte dvakrat dnevno, priporočajo pa tudi sladki krompir, lososa, jajca, olivno olje, beluše, ohrovt in druge zelene rastline, ki so čudovite za vašo polt. Prav zato vam priporočamo, da jih jeste skozi vse leto, ne le ob koncu leta.

Olja

Nekateri prisegajo na esencialna olja, ki pomagajo pomiriti in nahraniti kožo, predvsem evkaliptus in sivka. Morda pa je še najbolj zanimiva skrivnost določenega lepotnega guruja, ki prisega na otroška olja. Ker je nežno in učinkovito, pomaga pri uravnavanju vlažnosti kože, zato ga lahko dodate v kopel, v piling, ga vmešate v kremo za telo ali pa ga v njegovi izvirni obliki nanesete naravnost na kožo.

Topla voda

Voda, ki jo uporabljate, naj ne bo mrzla in naj ne bo vroča. Naj bo ravno prav topla, da vas ne bo zeblo, saj je koža že tako pod velikim pritiskom hladu. Vroča voda je tista, ki pomaga »odplakniti« esencialna olja, ki so naši koži lastna in jo zato še bolj izsušijo ter zato zahteva več vlaženja.

Omejite kopeli

Morda vam prijajo dolge kopeli v gori mehurčkov, vendar so dolgoročno zelo slabe za vašo kožo. Zato omejite tako kopeli kot tuše na 4‒5 minut in uporabljate blaga mila, ki kožo po možnosti še negujejo.

Maske za boj proti mrzlemu vremenu

Avokadova
Avokado zmečkajte in zmešajte z medom in malce olja vitamina E. S tem boste koži dali vlago, minerale in antioksidante, torej vse, kar vaša koža potrebuje v hladnem obdobju.

Jogurtova
Jogurt zmešajte z mandljevim oljem ali pirejem iz svežih jagod. Blaga kislina v mlečnem izdelku kožo nahrani in zgladi gube. Prav tako ohranja pH ravnovesje.

Papajina
Narežite papajo, jo zmešajte z malo koruznega zdroba in kapljico olivnega olja. Vašo kožo bo nahranila in pomladila.

Pozor pri ekcemih

Zaradi težav z mrazom včasih pride tudi do ekcema. V tem primeru morate oblačila prati z blagimi detergenti in dvakrat sperite, izogibajte se trdi, slani in klorirani vodi. Predvsem pa uporabljajte hladne obkladke za umiritev kože, ki so lahko narejeni s hladno vodo ali celo mlekom.

1...902903904...1.152Stran 903 od 1.152