DomovDom & EnergijaCene energentov: Koliko in kaj plačujemo?

Cene energentov: Koliko in kaj plačujemo?

Stroškom v stanovanju se ne moremo izogniti, lahko pa jih krepko zmanjšamo. Vsako gospodinjstvo v hiši ali bloku plačuje energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, pa tudi osvetljevanje prostorov, kuhanje, za gospodinjske aparate, gospodarske stroje … Največ lahko prihranimo z ukrepi učinkovite rabe energije (URE), pomembni so tudi obnovljivi viri energije (OVE). Za gospodinjstva so primerne investicije v sprejemnike sončne energije, toplotne črpalke, soproizvodnjo (SPTE) in biomaso (polena, sekance, pelete). URE in OVE sta tesno povezana, saj vplivata na ekonomijo družine, prispevata k manjšemu obremenjevanja okolja in (predvsem) denarnice. Ob premišljenem ravnanju je manevrski prostor krepko večji, kot si mislimo.

- Oglas -

Poraba energije v hiši

Razmislek pred akcijo

Preudarnost je potrebna pred izvedbo manjših ali večjih ukrepov energetskih izboljšav pri obstoječi stavbi ter tudi pri gradnji nove hiše. Najboljše rezultate dosežemo s pravilno izvedbo kvalitetnega načrta in rednim vzdrževanjem. Pri optimalni usklajenosti nam energetsko varčevanje povečuje ugodje bivanja. S pomočjo preglednice si lažje izberemo optimalni energent ter zmanjšamo stroške ogrevanja. Koliko bodo manjši, pa je odvisno predvsem od posameznika. Splošno prepričanje, da končni uporabnik (gospodinjstvo) ne more vplivati na manjše stroške, je zgrešeno. Opremljeni z informacijami, znanjem, papirjem in svinčnikom zelo hitro izračunamo, kaj se splača in kaj ne.

Kaj vpliva na odločitev

Pred vsako gradnjo ali adaptacijo se moramo odločiti, kateri energent bomo uporabljali za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje prostorov. Pri tem je potrebno ločiti tri vrste stroškov: investicijo (kurilna naprava, instalacija, ogrevalni sistem), obratovanje in vzdrževanja. Na izbiro vpliva več dejavnikov. Med realnimi je pozornost namenjena zahtevam posameznega energenta, kot so hramba, lokacija in velikost kurilnice, eventualna sanacija dimnika, »brezplačna« drva, strošek gradnje, m2 kurilnice in drvarnice, izkoristki ogrevalnega sistema, predvsem pa cena energenta in njegov izkoristek. Med iracionalne pa prištevamo zanesljivost preskrbe, varnost, ekološko sprejemljivost, strah (pred plinom recimo), čiščenje in odlaganje pepela. Prav iracionalni velikokrat odločajo izbiro.

- Oglas -

Varčevanje z energijo

Kako beremo tabelo?

V tabeli so predstavljeni najpogostejši energenti po parametrih, ki pomagajo pri odločitvah. Podatki veljajo za normalne razmere, starejši in slabo vzdrževani kotli imajo slabši izkoristek. Kljub jasnosti na kratko pojasnimo posamezne stolpce.

  • Energent vključuje najpogosteje uporabljene energente v Sloveniji.
  • Prodajna cena €/enoto je cena energenta, kot jo obračuna dobavitelj. Uporabljajo se običajne mere za težo in prostornino. Zaradi konkurenčnosti se cene lahko razlikujejo, običajno so večje količine cenejše.
  • Kurilnost kWh/enoto nam pove, koliko energije je »shranjene« v eni enoti. Manjša ko je številka, večjo količino energenta potrebujemo.
  • Končna energija €/kWh je prvi pravi finančni in primerljiv podatek. Pove nam, koliko stane kilovatna ura toplotne energije pridobljene iz energenta brez upoštevanja izkoristka kurilne naprave.
  • Izkoristek je magična beseda, s katero nas radi prepričujejo prodajalci kotlov. To velja le v primeru, ko imamo tudi doma »laboratorijske« pogoje. Vsako odstopanje začne izkoristek zmanjševati in dvigovati ceno kilovatne ure. Kakovostni kotli imajo izkoristke med 80 in 90 %, manj kakovostni pa med 60 in 70 %. Električni kotli imajo 100-odstotni izkoristek, plinski kondenzacijski kotli pa – ob upoštevanju zgorevalne toplote – celo do 109-odstotni izkoristek.
  • Koristna energija €/kWh je najbolj realen podatek, saj predstavlja toplotno energijo, ki nam ogreje stanovanje ali sanitarno vodo in jo tudi dejansko plačamo.

Kaj se (s)plača?

Iz tabele ESP Nova Gorica (https://www2.arnes.si/~mlicen3/html/cene_energentov.html) je razvidno, da so drva »najboljši« energent za stanovanjske hiše, v piroliznem kotlu skoraj 5-krat cenejša od kurilnega olja. Daleč najdražji pa je (poleg elektrike) utekočinjeni naftni plin v kontejnerjih. Zelo konkurenčen je zemeljski plin, še posebej v primeru, ko se odločimo za kondenzacijski kotel. Ekonomika je precej kruta, ko si izračunamo, koliko resnično porabimo in koliko manj bi z zamenjavo energenta. Klasična slovenska hiša porabi za ogrevanje 150 m2 prostorov (brez sanitarne vode) okrog 2300 litrov kurilnega olja, kar je čez 2300 €. Če se ogreva na drva v navadnem kotlu, porabi okrog 12 m3 trdega lesa (660 €), pri sekancih je to 28 nasutih m3 (460 €), v primeru pelet pa je to okrog 5 ton, kar pomeni 7,5 m3 (1100 €).

Stroški v pasivni hiši

Podajamo še informacijo o porabi energije za ogrevanje prostorov pri pasivnih hišah. Pri teh je poraba »smešno« majhna, saj na leto porabijo le 1,5 litra nafte na m2 ogrevanja. Za 150 m2 torej le 225 litrov ali 230 €. Podatki so v ilustracijo, saj se pasivne hiše dejansko ogrevajo s toplotno črpalko, še pogosteje pa toplozračno z rekuperatorjem v prezračevalnem sistemu. Pasivne hiše so vse pogostejši cilj zasebnih in javnih investitorjev. Trg se – predvsem ob dobrih primerih Avstrije in Nemčije – razvija, vse več je znanja, projektantov, izvajalcev, tehnologij, investitorjev in državne pomoči. Poleg ugodnega kredita Eko sklada lahko pridobi zasebni investitor do 18.750 € subvencije.

- Oglas -

Učimo se na napakah drugih

Ker gospodinjstva lahko bistveno vplivamo na kvaliteto bivanja, manjše stroške in manjše obremenjevanje okolja je obisk energetsko svetovalne pisarne pred vsakim posegom več kot nujen. Privoščite si razkošje dobrih in praktičnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo, toplotno izolacijo, menjavo oken, prenovo podstrehe, izbiro energenta, prezračevanje, odpravo plesni, sanacijo dimnika, regulacijo sistema CK ter subvencije in kredite Eko sklada (www.ekosklad.si). Ker je stavba kompleksen izdelek – informacij pa nikoli preveč, se je vedno dobro obrniti po nasvet k strokovnjaku.

- Oglas -
Bojan Žnidaršič
Bojan Žnidaršič
Bojan Žnidaršič, dipl. inž. krajin. arh., je energetski svetovalec za gospodinjstva že od leta 1994. V tem času je svetoval čez 3.000 gospodinjstvom, napisal preko 900 člankov na temo energetske učinkovitosti ter realiziral preko 200 predavanj.

NAJNOVEJŠE