Naše telo je bilo narejeno za uživanje sezonske in lokalne hrane in ta dva pojma sta v resnici neločljivo povezana oziroma bi morala biti, saj lahko v nasprotnem primeru nastanejo težave. Obilje je vsako sezono vsepovsod okoli nas, saj je narava naša zaveznica. Morda se nam na prvi pogled ne zdi tako, saj nam ponudba v hipermarketih skozi vse leto zagotavlja vse, kar potrebujemo, a na žalost tudi večino živil, ki jih ne potrebujemo. Zato smo pozabili, kako je v naravi. Ali jeste zdravo? Je rdeč paradižnik rdeč od zdravja ali pomagal?
Pogosto nam spomin na to, kako povezani smo v resnici z naravo in njenimi cikli oz. naravnimi ritmi, lahko odlično osvežijo naši predniki. V času njihovega življenja je bila povezanost z naravnimi ritmi edina izbira. Čeprav niso imeli druge izbire in so živeli v sožitju z naravo, niso poznali sodobnih civilizacijskih bolezni, kot so diabetes, debelost, srčno-žilna obolenja, motnje hranjenja …
Modrost naših prednikov
Nekoč je bila hrana gorivo in gorivo je bilo povratno namenjeno lovu, nabiranju in shranjevanju priboljškov, ki jih je narava ponudila. Poleti je naše prednike ogromno svežega sadja, pisane zelenjave, dišečih začimb in bogastvo polnovrednih žit. Imeli so na voljo tudi meso in sveže ribe, ki so jih prav tako uživali, a glede na bogastvo in radodarnost rastlinske ponudbe so se osredotočili predvsem na njo. Ko je prišla jesen, narava ni bila več tako radodarna in so lahko jedli le, kar je še ostalo na voljo. Vse pogosteje prazen trebuh jih je vsekakor prisilil k lovu, da so se občasno nasitili z okusnim mesom, nekaj oreščki in semeni ter preostalim jagodičjem. V času zime so bil glavni vir njihove hrane semena, oreščki in jagodičje, ki ga je bilo na voljo vse manj. Zato so lovili meso, kadar so imeli možnost. A ker se večina živali pozimi poda na zimsko spanje, tudi tega kmalu ni bilo več v izobilju. K sreči pa pozimi postanejo večeri hladnejši, dnevi krajši, zato so si tudi sami privoščili več zimskega počitka, kaj je pomenilo tudi do 15-urnega spanca na dan. Posledica je bila, da niso potrebovali več toliko hrane, poleg tega so porabljali poletne zaloge, ki so se jim nabrale na telesu. Po zimskem spancu jih je prebudila prebujajoča se narava, ki jo je sprožila pomlad, bogata s samopostrežbo novih zelenih rastlin, večinoma delujočih z razstrupljevalnim učinkom na telo. Kot da bi narava vedela, da po večmesečnem zimskem mirovanju potrebujemo prav to. A v naravnih ciklih ni naključij, je le ena sama smiselna povezanost. Naši predniki so v pomladnih mesecih zopet postajali vse bolj aktivni in znova začeli nabirati ponujene rastline. Njihova hrana je naravno začela prehajati iz nekoliko bolj beljakovinsko-maščobne v več ogljikohidratne. In znova se je obrnil naravni cikel.
Prednosti sezonske in lokalne hrane
Ko se takole zamislimo, lahko opazimo, da se narava v vseh teh tisočletjih ni spremenila. Spremenil se je le naš način življenja. Pravzaprav smo v sodobnem načinu življenja pozabili nanjo, kakovost življenja v smislu zdravja in vitalnosti pa nam je drastično upadla, kljub vsej tehnologiji in prehranski ponudbi, ki jo imamo dostopno v vsakem trenutku. Ampak če se znova spomnimo narave, lahko ugotovimo, da ona življenje podpira in na vsak način teži k vzpostavitvi homeostaze ter se trudi uspevati po svojih najboljših močeh. Zato je zelo naravno, da ko se vrnemo k njej in se znova povežemo z njo, ona pa podpre nas in predvsem naše zdravje. Seveda to ne pomeni, da bomo obrnili svoje življenje na vrat na nos na glavo, lahko pa se vsekakor učimo od naših prednikov, se zgledujemo po njih, se ji korak za korakom znova približamo in se uravnamo z naravnim ravnovesjem.
Čeprav nam danes tehnologija omogoča, da imamo jagode in paradižnik na voljo tudi pozimi, nam vse več strokovnjakov in raziskovalcev predstavlja pomen in prednosti lokalne sezonske hrane. Kajti ko kupujemo sezonsko hrano, zagotovo vemo, da je bila do pred kratkim del rastline. To pomeni, da je njena hranilna vrednost maksimalna. Vsa hrana namreč izgublja na hranilni vrednosti, se pravi vitamine, minerale … Dlje ko je odtrgana, nabrana ali ulovljena, manj jih ima. Zato takšna hrana ne potrebuje preparatov, ki bi omogočili njen lep videz, saj sveža hrana že sama po sebi deluje privlačno.
Hrana, ki se pojavlja v določeni sezoni, ima določen vpliv na telo, ki je v ravnovesju z letnim časom. Na primer hrana, ki se pojavlja pozimi, ima večinoma več za telo grelnih lastnosti, in obratno poletna hrana, deluje na telo bolj osvežilno in nas hladi. Če obrnemo ta naravni red, ne le da ne prejmemo prednosti, ki nam jih je narava namenila, temveč lahko svojemu telesu povzročimo tudi škodo.
Razlika v okusu
Prav tako imata sadje in zelenjava, ki sta proizvedena v sezoni, ki zanju ni naravna, drugačno hranilno vrednost, kar potrjujejo tudi številne raziskave. To pomeni, da se naše potrebe po različnih vitaminih, mineralih in drugih hranilnih snoveh v različnih obdobjih leta razlikujejo in tem je lahko prilagojena le sezonska lokalna hrana in ne hrana, ki je pripotovala z drugega konca sveta ali bila pridelana izven sezone.
Sveža sezonska hrana je polna antioksidantov, ki našemu telesu zelo koristijo, saj lovijo proste radikale in omogočajo našo dolgoživost oz. nam pomagajo, da ostanemo čim dlje mladi. Sezonska in lokalna hrana je tudi bolj okusna. Takšna hrana ima namreč možnost do konca dozoreti v naravi, saj je odtrgana zadnji trenutek, ko je ravno prav zrela, zato je tudi najbolj sveža. Le dovolj zrela in sveža hrana lahko razvije najbolj pristen lasten okus. Sezonska in lokalna hrana nam omogoča različnost skozi vse leto. Pogosto smo presenečeni, kako pestra je ponudba domačega sezonskega sadja in zelenjave, saj se res zavedamo vsakega posebej in lahko v vsakem posebej uživamo.
Sezonska in lokalna hrana sta lahko v pravem pomenu ekološki. Če pod ekološko štejemo hrano, ki je zrasla v naravnem okolju, pod naravnimi pogoji, brez umetne osvetlitve, temperatur, kemikalij, in ni porabila ogromno energetskih virov ter ni premostila ogromne razdalje in časa od tam, kjer je zrasla, do prodajnega mesta. Uživanje lokalne sezonske hrane prinaša pozitiven okoljski odtis, saj s skrajševanjem »proizvodne verige« pomagamo privarčevati tako emisije CO2 kot tudi potrebe po uporabi zdravju in okolju škodljivih pesticidih in drugih kemikalijah, s katerimi obdelujejo neekološka živila.
Ugodno in domače
Sezonska hrana je večinoma cenovno bolj ugodna, saj je je takrat v izobilju in so temu primerno tudi cene bolj ugodne. Sezonsko prehranjevanje zagovarjajo tudi številne stare holistične tradicije, ki so bile zelo uspešne v ohranjanju dobrega zdravja ljudi po naravni poti. Uživanje sezonske hrane nas pogosto prisili, da si več obrokov pripravljamo sami, da si morda tudi sami znova pripravimo nekaj svoje ozimnice. Ne nazadnje nas morda tako navduši, da si celo omislimo svoj vrtiček in si tudi sami kaj pridelamo. Vsekakor se s tem v nas prebudi tudi naša lastna kreativnost, kaj pripraviti iz določene zelenjave ali sadja, ki ga imamo na voljo.
Poleg vsega se z uživanjem lokalne sezonske hrane vse bolj povežemo z naravnimi ritmi, ki nas prebudijo, da se začnemo zavedati in ceniti lepoto narave, ki nas obdaja. Zavemo se, da smo vsi na Zemlji eno. Na dolgi rok pa nam uskladitev z naravnimi ritmi pomaga poenostaviti naše življenje. Ugotovimo tudi, da je obilje vsepovsod okoli nas in da lahko zaupamo naravi, da nas zdravi in podpira, če sodelujemo. Z lokalno sezonsko hrano podpiramo tudi lokalno ekonomijo in prispevamo k čim večji domači samooskrbi, ki pomeni prehransko varnost za vse nas.
Da bi si zagotovili čim bolj kakovostno hrano, kar pomeni, da bi lahko kupovali čim več lokalnega sezonskega sadja in zelenjave, je pomembno, da te stvari čim bolj ozavestimo in se začnemo tudi zanimati za to, se podučimo, katero sadje in zelenjava rasteta v določeni sezoni. Pomembno je, da začnemo spraševati, od kod je določen izdelek, ki ga kupujemo, kakšno je njegovo poreklo, in da pridno beremo deklaracije.
Še najboljša možnost, da bomo zagotovo vedeli, ali sta določeno sadje ali zelenjava res lokalna, pa je, da si sami omislimo svoj vrtiček in si čim več hrane pridelamo sami. Lahko se tudi podamo v gozd in na travnike ter si naberemo, kar nam narava ponuja sezonsko. Če pa nimamo te možnosti, pa je zelo dobra možnost tudi partnersko kmetijstvo, kar pomeni, da se povežemo z ekološkim kmetom, ki deluje po tem principu, in tako postanemo celo sezono njegov odjemalec. V tem primeru dobimo tudi cenovno ugodnejšo zelenjavo in sadje. Poleg tega lahko »svojo« kmetijo tudi obiščemo in si ogledamo, kje in kako rastejo naša zelenjava in sadje.