Ali zdravnika obiščete vsakič, ko imate že najmanjše težave s prebavo ali ko se vas začenja lotevati prehlad? Ali veste, da imate odlične naravne pripravke lahko vedno pri roki kar v svoji domači kuhinji? Pripravili smo izbor štirih začimb, ki vam bodo v pomoč pri lajšanju številnih zdravstvenih tegob, poleg tega pa boste z njimi obogatili tudi okus svojih jedi.
1. Ingver
To aromatično začimbo lahko uporabljate svežo ali v obliki prahu. Suh prah je sicer lažje shranjevati, sveža korenina pa je nekoliko bolj aromatična – kaj boste izbrali, pa je odvisno od vas. Ingver je odličen, kadar imate težave z vetrovi ali zaprtjem. Poleg tega pomaga tudi pri težavah z dihali (na primer ko imate gripo, prehlad ali vneto grlo). Ingver je tudi odlična pomoč pri slabosti, z njegovim uživanjem pa poskrbimo tudi za hitrejšo regeneracijo mišičnih vlaken.
Uporaba:
Sveže rezine ingverja: Na rezine ingverja kanite malo limetinega soka, dodajte ščep soli in uživajte. Na ta način boste poskrbeli za dobro prebavo.
Ingverjev čaj: Čaj iz korenine ingverja si pripravite tako, da nekaj centimetrov korenine olupite, nastrgate ali pa narežete na tanke kolobarje. Zavrite vodo, vanjo stresite ingver ter v pokriti posodi na počasnem ognju pustite vreti od 15 do 20 minut. Čaj precedite. Lahko mu dodate še žlico medu in nekaj soka limone.
Ingverjeva pasta: Ingver v prahu zmešajte z vodo sobne temperature – vodo dodajate počasi, saj morate biti zmes gosta in podobna pasti. Pasto nanesite na razbolele mišice in pustite delovati od 5 do 10 minut, nato pa sperite z mlačno vodo.
2. Cimet
Ta sladka in aromatična začimba se odlično poda k različnim sladkim, prav tako pa tudi k slanim jedem. Cimet je odličen pri zaprtju in težavah z vetrovi, prav tako pa naj bi pomagal uravnavati krvi tlak in raven holesterola v krvi. Ta začimba prav tako krepi imunski sistem ter blaži tudi krče v času menstruacije.
Uporaba:
Cimetov čaj: V skodelico vrele vode dodajte od pol do eno čajno žličko ingverja v prahu. Pustite stati približno 10 minut. Ko se čaj ohladi, mu dodajte žlico medu.
Cimet lahko vedno potresete po svojih najljubših jedeh.
3. Kurkuma
Seznam vseh pozitivnih lastnosti te pikantne začimbe je skoraj neskončen. Kurkuma podpira delovanje imunskega in prebavnega sistema, skrbi za zdravje jeter ter srčno-žilnega in živčnega sistema, nepogrešljiva pa je tudi pri težavah s sklepi. Številne raziskave kažejo, da ta sončno rumena začimba ugodno vpliva na številne bolezni, vključno z Alzheimerjevo boleznijo, rakom, osteoartritisom ter boleznimi srca in ožilja.
Uporaba:
Kurkuma se odlično poda k številnim jedem – zato naj le bo stalnica v vaši kuhinji.
Mleko iz kurkume: To mleko je odlično pri vnetem grlu. Pol jušne žlice dodajte v skodelico mleka in prevrite. Ko se mleko ohladi, mu lahko za boljši okus dodate še žličko medu.
Pasta iz kurkume: Kurkumo v prahu zmešajte z vodo sobne temperature. Pasto lahko nanesete na aknasto kožo ali boleče sklepe. Pri bolečih sklepih in mišicah lahko zmešate kurkumino in ingverjevo pasto. Po tem tretmaju si privoščite še toplo kopel, ki ste ji dodali skodelico sode bikarbone.
Čaj iz kurkume: Četrt čajne žličke kurkume v prahu stresite v približno 3 dl vode in pustite počasi vreti 10 minut. Ko se čaj ohladi, mu za boljši okus dodajte žlico medu.
4. Komarček
Komarček je sladka in aromatična začimba, ki jo odlikujejo antioksidantne in protivnetne lastnosti. Za uživanje je primerna celotna rastlina – vključno z gomoljem, steblom, listi in semeni. Komarčkova semena se veliko uporabljajo v ajurvedi, saj vplivajo na dobro prebavo, zmanjšujejo napenjanje in vzdržujejo zdravje sečil. Raziskave so celo pokazale, da naj bi imel komarčkov izvleček protirakave lastnosti.
Uporaba:
Svež komarček nasekljajte (gomolj, steblo in liste) in ga rahlo podušite ter uporabite kot prilogo k različnim jedem.
Komarčkova semena na hitro prepražite, nato pa jih žvečite po vsakem obroku. Tako boste poskrbeli za dobro prebavo.
Jušno žlico komarčkovih semen stresite v približno 3 dl vode in pustite počasi vreti 10 minut. Ta čaj pomaga pri težavah s prebavo, hkrati pa deluje tudi protivnetno.
Čas, v katerem živimo, nam narekuje zelo hitre način življenja. Ves čas se nam nekam mudi, vedno smo v stiski s časom in pogosto si želimo, da bi imel dan še kakšno dodatno uro. Ves čas se trudimo krmariti med družinskim in službenim življenjem ter hkrati ohranjati tudi odnose s prijatelji in znanci. V vsej tej poplavi različnih obveznosti nam nemalokrat zmanjka časa za primerno prehrano in zato pogosto posežemo po vse prej kot zdravih živilih.
Mislimo, da je rastlinska prehrana nadvse priročna, poleg tega pa nam ta živila dajejo še številne zdravju koristne učinke. Če boste svojo prehrano osnovali na pretežno rastlinskih živilih se ne boste le takoj počutili bolje, ampak boste kaj kmalu spoznali, kako priročna je pravzaprav rastlinska prehrana.
Želimo si, da vas bomo z naslednjimi argumenti prepričali, da boste pogosteje posegali po hrani rastlinskega izvora:
1. S hrano rastlinskega izvora boste za primerno telesno težo poskrbeli ne da bi vam bilo treba kadarkoli šteti kalorije ali se čemurkoli odpovedovati.
Z izjemo oreščkov in semen, ki so kalorično precej bogati, ostala hrana rastlinskega izvora vsebuje malo kalorij in veliko prehranskih vlaknin, kar je absolutno velik plus. Poleg tega so živila rastlinskega izvora hranilno zelo bogata hrana.
2. Z rastlinsko prehrano skrbite za okolje.
Živalske farme so eden največjih onesnaževalcev zraka in vodnih virov. Če se boste že samo enkrat na teden odpovedali mesu, boste zase in za okolje naredili veliko. Zapomnite si – vsaka sprememba šteje.
3. Rastlinska prehrana pomaga preprečevati bolezni in vam pomaga, da boste vitalni tudi v pozni starosti.
Hrana rastlinskega izvora je bolj alkalna, medtem ko so živalski izdelki vplivajo na zakisanost organizma. Zaradi kislega okolja se začnejo razmnoževati bakterije, glive in kvasovke. Dejstvo je, da se bolezen ne bo razvila v okolju, bogatim s kisikom (torej bazičnem okolju).
4. Z živili rastlinskega izvora skrbite za bolj krepak imunski sistem.
Zaradi pomanjkanja različnih hranil smo veliko bolj dovzetni za različne bolezni. Hrana rastlinskega izvora je resnično zelo bogata z vitamini in minerali, potrebnimi za to, da naše telo nemoteno deluje.
5. Rastlinska prehrana je prijazna vaši denarnici.
Stročnice in celozrnata žita so zagotovo naši denarnici najbolj prijazna živila. Tudi s tem, ko sadje in zelenjavo kupujemo pri lokalnih pridelovalcih, lahko kar precej prihranimo.
6. Z živili rastlinskega izvora bo vaša koža naravnost zasijala.
Naša koža je neposreden odraz tega, kar se dogaja v našem telesu. Če uživate čim več raznobarvnih in presnih živil, svoje telo resnično oskrbite s klorofilom, encimi in fitohranili, zaradi katerih bo vaša koža sijoča in mladostna. Ni se vam treba popolnoma odpovedati živilom živalskega izvora, vendar bodite vseeno pozorni, da boste vsak dan poskrbeli za čim bolj raznoliko prehrano, ki naj temelji predvsem na živilih rastlinskega izvora.
Danes že drugič obeležujemo dan slovenske hrane, katerega glavni namen je opozoriti ljudi o pomeni oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz domačega okolja. Ena od aktivnosti, ki potekajo v sklopu dneva slovenske hrane, je tudi tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo letos potekal že tretje leto zapovrstjo.
Tradicionalni slovenski zajtrk se je sicer razvil iz akcije En dan za zajtrk med v vrtcih in šolah (ali kar medeni zajtrk), ki jo že sedmo leto izvaja Čebelarska zveza Slovenije. Čebelarska zveza je prav tako pobudnica razglasitve dneva slovenske hrane.
Namen vseh vključenih v projekt dan slovenske hrane (in posledično tudi v projekt tradicionalni slovenski zajtrk) je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja in zdravega načina prehranjevanja. Dejstvo je, da je hrana iz lokalnega okolja sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov ter posledično višjo hranilno vrednost. Z uživanjem živil lokalnih pridelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.
Pri vsem tem pa je zelo pomembno tudi to, da otroci, učitelji in starši spoznajo pomen lokalno pridelane hrane, pa tudi kmeta kot pridelovalca hrane. V letošnjem letu bodo aktivnosti v sklopu dneva slovenske hrane potekale v smeri spodbujanja razmišljanja o lokalni samooskrbi ter ozaveščanja najširše javnosti o pomenu lokalno pridelane hrane. Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bodo danes ponudili otrokom v vrtcih in šolah, je sicer sestavljen iz naslednjih živil: kruha, mleka, masla, medu in jabolka.
Čebelarska zveza Slovenije igra pri Tradicionalnem slovenskem zajtrku pomembno vlogo
Kot smo že omenili, je prav Čebelarska zveza Slovenije pobudnica slovenskega dneva hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka. Že sedmo leto zapovrstjo namreč izvaja promocijsko akcijo En dan za zajtrk med v šolah in vrtcih, ki pa jo večina imenuje kar »medeni zajtrk«.
Kot so pojasnili na Čebelarski zvezi Slovenije, so kljub velikim uspehom prej omenjene akcije le-to želeli narediti vseslovensko in vanjo vključiti tudi ostale pridelovalce slovenske hrane. Izhajali so iz dejstva, da je čebela tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane. Najpomembnejša naloga čebele je opraševanje, saj tako pomembno vpliva na pridelavo hrane za ljudi in živali, na pridobivanje različnih industrijskih surovin, pa tudi na človekovo zdravje in druge dejavnike življenja.
Na Čebelarski zvezi so prepričani, da bodo z akcijo še poglobili pozitiven odnos do čebele, čebelarstva in čebelarjev. Zelo pomembno se jim zdi tudi doseganje zavedanja o pomenu ohranjanja čistega okolja, še posebej pa želijo poudariti čebelo kot najpomembnejšo opraševalko različnih rastlin – brez zadostnega opraševanja namreč ne bo hrane!
Kot poudarjajo na Čebelarski zvezi Slovenije, so vrtci in šole pravi naslov za izvajanje tovrstnih akcij, saj je to ne nazadnje okolje, kjer se otroke izobražuje in vzgaja. Otroci namreč kar srkajo znanje, preko njih pa se lahko marsikaj naučimo tudi odrasli.
Čebelarska zveza Slovenije je tudi letos pripravila veliko zanimivega gradiva
Letos so na Čebelarski zvezi Slovenije v sklopu programa Javne svetovalne službe pripravili zgibanko Čebelica moja prijateljica, v kateri otroci spoznajo pomen čebele za pridelavo hrane, čebelje pridelke, … Pripravilo so tudi multimedijske didaktične pripomočke, ki se navezujejo na področje čebelarstva, vsebine pa so primerne za vse starostne skupine otrok. V akcijo pa so skozi vsa ta leta vključeni tudi čebelarji. Tudi letos bodo tako po številnih vrtcih in šolah potekale predstavitve čebelarstva, dela čebelarja, pomen čebele itd.
Pobuda za skupni evropski medeni zajtrk
Na Čebelarski zvezi Slovenije bi šli radi z akcijo »medeni zajtrk« še korak naprej – vsem evropskim državam so dali pobudo o izvedbi skupnega evropskega medenega zajtrka. V ta namen bo v letu 2014 Čebelarska zveza Slovenije, natančneje Javna svetovalna služba v čebelarstva (JSSČ), organizirala tretje srečanje predstavnikov čebelarskih organizacij iz tujih držav. Mednarodna konferenca bo povezana z delom z mladimi. Kot pojasnjujejo na Čebelarski zvezi Slovenije, bodo srečanje predvidoma organizirali dan pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom, nadaljevali pa ga bodo tudi na sam dan tega zajtrka. Udeležencem srečanja bodo pokazali, kakšne sadove je vseh teh letih obrodilo njihovo delo. Organizacije po Evropi in svetu bodo spodbudili, da bi v letu 2015 v vrtcih izvedli skupni evropski medeni zajtrk. Želijo si, da bi k projektu pristopilo čim več držav ter da bi se med njimi vzpostavila oziroma še dodatno spodbudila zavest o pomenu rednega zajtrkovanja in uživanja lokalnih čebeljih pridelkov. Čebelarska zveza se bo za pomoč pri promociji tega pomembnega izobraževalnega projekta obrnila tudi na evropske poslance.
Z zaprtostjo se je kdaj srečal že vsak. Tovrstne težave so pravzaprav ene najpogostejših nevšečnosti tega časa. Stres, uživanje močno predelane hrane, nepravilne kombinacije živil, dehidracija, prehitro uživanje hrane – vse to so dejavniki, ki lahko povzročijo zaprtje. Na trgu sicer obstaja kar nekaj prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vlaknine, a tudi slednji nemalokrat vsebujejo različne konzervanse in barvila, ki slabo vplivajo na črevesno floro. Zato je v primeru tovrstnih težav najbolj priporočljivo najti najbolj naravno rešitev in odpraviti težave z zaprtjem.
Mi vam ponujamo nekaj popolnoma naravnih nasvetov, kako se spopasti z zaprtostjo:
Pijte veliko vode in sveže stisnjenega limoninega ali limetinega soka. Če ste občutljivi na citruse, pa naj bo voda, ogreta na sobno temperaturo, vsekakor vaša prva izbira. Ni treba, da s količino vode kakorkoli pretiravate. Pomembno je, da pijete, ko ste žejni in poskrbite, da zaužijete najmanj dva litra tekočine na dan.
Uživajte veliko svežega sadja in vlaknaste zelenjave. Zmanjšajte vnos škrobnate zelenjave, kot sta korenje in krompir (korenčkov sok lahko pijete). Nekateri ljudje imajo z uživanjem škrobnate zelenjave vedno težave. Pomembno je, da opazujete, kako se na ta živila odziva vaše telo.
Pripravite si hranljiv zeleni smoothie. V blenderju zmešajte zeleno, kumaro, limono, ingver in ananas. Včasih nam že samo malo dodatnih prehranskih vlaknin naredi veliko razliko.
Po vsakem obroku si privoščite 20- do 30-minutni sprehod. Ta strategija pri težavah s prebavo zelo pomaga. Pa tudi sicer je gibanje zelo blagodejno za splošno zdravje in dobro počutje, tako da le bodite aktivni.
Sveže stisnjenemu zelenjavnemu soku dodajte še ingver in kurkumo. Ingver in kurkuma (še posebej pa kombinacija obeh) sta precej močni začimbi, zato z njuno količino ne pretiravajte. Če ste še posebej občutljivi, začnite s približno za palec velikim koščkom ingverja ali korenine kurkume. Količino počasi povečujte in opazujte, kako se bo odzvalo vaše telo.
Uživajte več zdravih maščob, na primer v obliki konopljinih semen, chia semen in avokada, manj pa v obliki surovih oreščkov. Za ljudi, ki imajo težave z zaprtjem, se priporoča, da se izognejo istočasnemu uživanju maščob iz različnih virov, saj je tudi to nemalokrat vzrok za zaprtje.
Zelo zmanjšajte ali se popolnoma odpovejte uživanju močno predelane hrane, prav tako pa tudi omejite uživanje živil živalskega izvora in jih raje nadomestite z vlakninami bogatima zelenolistnato zelenjavo in sadjem.
Proti zaprtju pomagajo tudi bezgove jagode, bezgov džem in bezgov sok. Vsebujejo namreč veliko pektina, flavonoidov in vlaknin.
Če imate težave z zaprtjem, vam lahko pomaga tudi uživanje hrane, bogate z inozitolom. Inozitol namreč pospešuje delovanje črevesnih mišic. Živila, ki vsebujejo inozitol, so na primer stročji fižol, kački, zelje, grozdje, agrumi in jajčni rumenjak.
Prebavo spodbujajo tudi aminokisline levcin, fenilalanin, tirozin, triptofan in valin. Najdemo jih predvsem v siru, pa tudi v drugih mlečnih izdelkih.
Hotel za žuželke nudi zatočišče koristnim žuželkam, kot so čmrlji, čebele in pikapolonice.
Izdelan je iz naravnih materialov, kot so les, slama in storži, z različnimi odprtinami za gnezdenje.
Postavimo ga na sončno, zavetno mesto, blizu cvetočih rastlin, da privabimo opraševalce.
Hotel za žuželke lahko ‘zgradi’ prav vsakdo izmed nas. V današnjem času, ko dela turizem s polno paro, so se hoteli razcveteli malone po vsem svetu. Ob besedi hotel za žuželke takoj pomislimo na krasne počitnice. Vendar pa le-ti ne obstajajo samo za ljudi, marveč tudi za živali.
Pri nas še niso tako pogosti, v tujini pa že pridobivajo na svoji številčnosti. To so predvsem hoteli za pse in male živali, ki so namenjeni temu, da lastniki živali pred dopustom oddajo v varne roke. Tu pa se je s hoteli v glavah večine ljudi vse končalo. Toda v resnici temu ni tako. Obstajajo namreč pravi hoteli in hostli za žuželke! Kot tudi nimamo samo farm, ki redijo živali za meso, ampak imamo tudi farme, ki vzrejajo različne žuželke za različne namene. Mi pa se bomo danes vrnili k našim hotelom za žuželke in to čudo v celoti spoznali.
Kako izdelati hotel za žuželke
Za izdelavo hotela za žuželke potrebujete nekaj osnovnih naravnih materialov:
Lesen okvir (lahko škatla ali stari predal)
Streho (nagnjeno, da voda odteka – lahko iz pločevine, lesa ali recikliranega materiala)
Naravna polnila:
Bambusove palice ali trstika
Votla stebla (npr. bezgova, malinova)
Kosi lubja in mah
Storži, glina z luknjami, seno
Uporabite materiale, ki so suhi, neobdelani in brez kemikalij.
Navodila za izdelavo korak za korakom
1. korak: Pripravite lesen okvir (npr. 30 x 30 cm ali večji). 2. korak: Ustvarite razdelke z lesenimi letvami, da ločite različna polnila. 3. korak: Napolnite vsak del z enim tipom materiala – na tesno, da se ne premika. 4. korak: Namestite streho, ki naj sega nekaj cm čez robove. 5. korak: Namestite hotel za žuželke na sončno, suho in zaščiteno mesto (vsaj 1 meter nad tlemi).
Kje in kako postaviti hotel za žuželke?
Lokacija: sončna, zaščitena pred vetrom in dežjem
Višina: 1–1,5 m nad tlemi
Usmerjenost: vhodna stran naj gleda proti jugu ali jugovzhodu
Okolica: v bližini naj bodo rastline, bogate z nektarjem in pelodom
Pomembno: hotela ne premikamo, saj bi s tem motili žuželke.
Vzdrževanje in obnova
Redno preverjajte, ali materiali niso prepojeni z vlago
Po 2–3 letih material zamenjajte, saj se lahko razgradi
Ne barvajte notranjosti – pustite naravno teksturo lesa
Pozimi hotela ne čistite – žuželke lahko v njem prezimujejo!
Zakaj hotel za žuželke?
Le čemu pa so pravzaprav namenjeni hoteli za žuželke? Gredo tudi one na dopust? Morda obstajajo posebni ljubitelji žužkov – gredo oni na dopust? Ne, nikakor, hoteli za žuželke nimajo nikakršne veze s tem. Stvar je čisto preprosta in razlog je čisto preprost, bi lahko rekli. Kdo pa je potem sploh krivec, da so se pojavili hoteli za žuželke na našem planetu? Krivci za to smo mi ljudje sami. Zakaj pa to? Zopet enostavno in preprosto. S čedalje večjim porastom svetovne populacije raste in se razvija tudi kmetijstvo, vrtnarske panoge in vrtičkarji. Vse te skupine pa bi rade storile vse za lep in čvrst pridelek, nekatere bi šle tudi v različne možne skrajnosti.
Skmetijstvom in tudi bivalnimi prostori namreč izpodrivamo določene naravne življenjske prostore različnih žuželk, s škropivi in pesticidi načrtno dnevno pomorimo na milijone raznih žuželk po svetu, ker nas na dopustu motijo razni komarji, v ozračje turistično izpostavljenih krajev spuščamo razne substance, ki pobijajo njih in ostale žužke, škodijo pa ravno tako v vseh navedenih primerih tudi nam. V ta namen bi rad povedal naslednje neprijetno dejstvo, ki je povzročilo popolno izumrtje neke afriške vasice. Obstajalo je nekaj čudovitih afriških vasic, ki so živele v izobilju in niso poznale suše. Vasice so bile namreč razporejene okoli ogromnega jezera.
Ni bilo pomanjkanje ne vode ne hrane. Le zakaj so ugasnile vse te vasice? Ljudi so namreč močno motili komarji. Končno so od belcev prejeli pomoč – ogromne količine pesticidov, ki so jih z letali odvrgli v okolici jezera. V približno enem dnevu so pomrli vsi komarji in vasice so bile rešene. Ljudstvo je bilo tako veselo, da se kar ni moglo zahvaliti belemu človeku. Toda to je bilo samo zatišje pred neustavljivo in resnično katastrofo! Čez nekaj dni so pomrle vse ribe v jezeru, ki so bile glavni vir hrane tamkajšnjega ljudstva. Tako se je jezero v hipu spremenilo v smrdečo in kužno brozgo. Presenečeno ljudstvo je moralo svojo zemljo takoj zapustiti, nastale pa so smrtne žrtve tudi med ljudmi. Kaj je pobilo ribe? Pesticid? Nikakor, saj je bil uporabljen bio pesticid! Kaj pa jih je pobila, če je bilo vse v redu z bio pesticidom?
Človek je iztrebil komarje, le ti pa so bili glavni vir hrane ribam, kot so bile ribe glavni vir hrane ljudstvu. Tukaj vidimo, da tudi bio pesticidi niso nedolžni, zato raje upoštevajmo dejstvo, da preveč posegamo v naravo, in prenehajmo s tem! Raje naredimo kakšen hotel za žuželke, narava nam bo hvaležna.
Ljudje pa se ne zavedamo, da niso vse žuželke škodljive, tudi tiste, ki jih dejansko tretiramo za škodljivce, niso vse škodljive, lahko so tudi koristne! Potem lahko zopet delimo dalje na dva razreda škodljivcev. V prvem razredu so dejansko škodljive žuželke (ki pa imajo ravno tako zelo pomembne funkcije za obstoj življenja), v drugi razred pa damo žuželke, ki prej niso bile škodljive, pa so zaradi našega drastičnega posega v naravo postale škodljive (npr. strigalice). Tukaj navajam lep realen primer, kako ljudje krivimo naravo, za kar smo čisto sami krivi!
Kako in kaj lahko naredimo s hoteli za žuželke?
Naredimo lahko tri bistvene stvari:
Zaradi nas, ljudi, je večina žuželk ogroženih in tik pred izumrtjem. S hotelom jim bomo pomagali preživeti.
Včasih smo vsi (tudi sam, ko vrtnarim, brez izjeme) jezni na kakšne škodljive žužke. S hotelom za žuželke bomo le-te zvabili stran od naših vrtov, saj jim bomo nudili ustrezne življenjske pogoje, tako da jim ne bo potrebno hoditi »nam v zelje«.
Tiste koristne žuželke, ki pa jih vsi imamo radi in nam pomagajo pri vrtnarjenju, pa bomo s hoteli obdržali na našem vrtu in tudi povečali populacije teh že tako redkih žužkov.
Ali so tudi za nas koristni hoteli za žuželke?
Seveda so hoteli za žuželke koristni tudi za nas. Z njimi lahko namreč nekoliko »upravljamo » z žuželkami. Koristne žuželke in razne predatorje (to so skupina žuželk, ki se prehranjujejo z škodljivimi žuželkami) lahko zadržimo v bližini našega vrta ali sadovnjaka. S tem, ko jih zadržimo, jih številčno tudi okrepimo, saj bodo imele odlične pogoje za razmnoževanje. Ker pa smo hotel za žuželke postavili v bližino našega sadovnjaka ali vrta, bomo zaradi tega imeli veliko manj škodljivih žuželk na vrtu ali pa jih sploh ne bo več.
S hoteli za žuželke lahko manipuliramo tudi s škodljivimi žuželkami. Če jim bomo uredili primerne bivalne pogoje, jih bomo s tem tudi zvabili stran od našega vrta ali sadovnjaka. Tudi na takšen način si lahko s hoteli zelo pomagamo.
V nadaljevanju vam bom predstavil nekaj koristnih žuželk, ki jih lahko privabimo v hotel za žuželke in smo jih lahko veseli na našem vrtu, ker so koristne.
Najbolj primerni gostje našega hotela
Pikapolonice poznamo vsi. Uvrščamo jih v družino Cocinellidae. Skoraj vse pikapolonice so koristne in so v Evropi zelo številčne. V Evropi poznamo namreč več kot sto vrst. Prištevamo jo med koristne in predatorske žuželke zato, ker se tako ličinke kakor odrasle živali prehranjujejo s škodljivimi žuželkami. Prehranjujejo pa se tudi s pršicami. V Sloveniji imamo avtohtoni kar dve vrsti pikapolonic – Coccinella septempunctacta in dvopiko pikapolonico – Adalia bipunctata. Obe sta zelo pomembni pri odstranjevanju listnih uši. Dvopika pikapolonica je polifag. Ne prehranjuje se samo z listnimi ušmi, ampak se na njenem jedilniku znajdejo tudi jajčeca metuljev, razni kaparji in žuželke, ki imajo mehko kutikulo. Tudi jedilnik sedempike pikapolonice ni zanemarljiv. Ta se poleg listnih uši prehranjuje še z jajčeci škodljivih žuželk, pršicami, kaparji, tudi s cvetnim prahom, a ne za dolgo, zato jo le poskusimo privabiti v naš hotel za žuželke.
Zanimivo pa je dejstvo, da letni prirastek pikapolonic ni odvisen le od količine hrane, ki jim je na voljo. Prirastek je odvisen tudi od mikroklime, od gojiteljskih rastlin ter seveda tudi od nas samih. Bolj bomo uporabljali pesticide, manjši bo. Pikapolonice namreč izberejo mesto, kjer se prehranjujejo škodljive žuželke in tam odložijo svoja jajčeca. Tako namreč že starši izberejo hrano za svoje potomce. Če to poškropimo, uničimo tudi ogromno pikapolonic.
Čebele samotarke. Za navadno medonosno čebelo smo že vsi slišali. Kaj pa za čebelo samotarko? Kakšna čebela je to in kakšno vlogo ima? Pri nas živi do 560 vrst čebel samotark. Samotarske čebele imajo zelo pomembno nalogo pri opraševanju rastlin, a kljub temu ne morejo nadomestiti medonosne čebele in čmrljev. Te čebele so namreč omejene na točno določene sorodne vrste rastlin in oprašujejo samo te. Žal pa so čebele samotarke danes zelo ogrožene. Ogroža jih človek z uporabo modernih gradbenih materialov. Samotarki sta Osmia cornuta in Osmia rufa in sta zelo pomembni pri opraševanju sadovnjakov (češnje, višnje, slive, jablane in hruške) in travnikov. Najbolj dejavne so čebele ob hladnih in deževnih pomladnih dneh.
Navadna tenčičarica – Chrysoperla carnea, je zelo lepa zelena žuželka z vitkim telesom, mrežastimi krili in lepimi velikimi zlatimi očesi ter s parom dolgih tipalk. Odrasla žuželka se sicer prehranjuje s cvetnim prahom, medeno roso in tudi nektarjem, vendar pa je z ličinkami popolnoma drugače. Samice namreč odlagajo jajčeca blizu kolonij škodljivih žuželk. Ena samica je sposobna izleči tudi do 350 jajčec. Ko se iz teh jajčec izležejo ličinke, se prehranjujejo z jajčeci raznih škodljivcev. To so predvsem: jajčeca pršic in metuljev, prehranjujejo se pa tudi z resarji in tripsi. Iz tega vidika so zelo koristne v vrtu.
Navadna strigalica – Forficula auricularia, je žuželka, ki jo po sestavi telesa vsi dobro poznamo. Na koncu zadka žuželka namreč nosi značilne klešče. Strokovno te ostre izrastke poimenujemo cerci. Samce od samic ločimo po večjih kleščah. Klešče strigalice uporabljajo tako za lov kot tudi za obrambo pred sovražniki. Strigalica je nočno aktivna žival, dan pa prebije v svojem skrivališču (pod kamenjem, med lubjem, listjem …). Strigalice so načeloma mesojede živali, vendar če tovrstne hrane primanjkuje, se lotijo tudi rastlin. V tem primeru znajo narediti škodo. Lotijo se cvetov ter ostalih mehkih delov rastlin. Strigalice se prehranjujejo z jajčeci metuljev, s pršicami, krvavimi in listnimi ušmi ter tudi z ostalimi žuželkami.
V sadovnjakih smo strigalice zelo veseli, saj je ravno ona tista, ki uravnava številčnost ostalih žuželk, predvsem škodljivih. Samice odložijo od 20 do 90 belih ovalnih jajčec. Ličinke se razvijajo 5−6 mesecev.
Kako lahko s hotelom za žuželke nudimo žuželkam primerno zatočišče?
Primerno zatočišče za pikapolonice: Vse stranice hiške izdelamo iz lesa, le sprednjo stran bomo naredili iz lamel, ki bodo ležale pod kotom 45 stopinj. Priporočljiva globina hišice je 10−12 cm. Notranjost hišice bomo napolnili s slamo, lahko pa tudi z valovito lepenko ali pa trstiko. Hišico prebarvamo z rdečo, ali pa z rjavo barvo, saj ravno ta barva privlači pikapolonice. Ko je hiška narejena, jo postavimo v bližino sadovnjaka ali pa vrta. Hotel za žuželke postavimo jo pod streho, v zavetno lego. Hišica naj bo 1,5−1,8 m dvignjena od tal.
Primerno zatočišče za čebele samotarke: Tudi v tem primeru bomo hotel za žuželke postavili v bližino našega vrta ali sadovnjaka. Lesen obod hiške je enak kot pri hiški za pikapolonice. Le v sredino vstavimo drugačno jedro. Za jedro hiške uporabimo votle dele rastlin, trstika, bambus, lahko tudi opeko ali les. V zadnjih dveh primerih moramo zvrtati luknje premera od 4 do 12 mm. Dolžina votlih delov rastlin povezanih v snope ali lukenj pa naj bo 10−12 cm. Takšno jedro vstavimo vodoravno v leseno hiško, ki jo prav tako postavimo v zavetno lego. Priporočam, da vhod zaščitimo z mrežo, ki nima preveč majhnih lukenj, vhod pa nekoliko poglobimo. S tem zaščitimo prebivalce hiške pred lačnimi kljuni.
Primerno zatočišče za tenčičarice: Hotel za žuželke zanje bomo zgradili iz deščic v obliki kocke. Sprednja stran hiške naj bo poševna, medtem ko naredimo vrata hiške z dnom iz lemel, ki ležijo pod kotom 45 stopinj. Streho naredimo poševno in jo od spredaj malce podaljšamo. S tem bomo nekoliko zavarovali vrata. Tudi to hiško pobarvamo rdeče ali rjavo. V notranjost hiške natresemo kakšno slamo, seno, primerno pa bo tudi suho listje. Takšno hiško postavimo v bližino vrta ali sadovnjaka v zavetno lego in jo privzdignemo na 1,70 m višine.
Primerno zatočišče za navadno strigalico: V tem primeru izberemo star glineni lonček, ki ga obrnemo narobe. Iz nekoliko večjih letev naredimo križ. Letve naj bodo toliko večje, da se bodo dotikale debla in tako omogočile lažji prehod strigalic z drevesa v zatočišče. Na križ privežemo vrvico in jo napeljemo skozi lonček in zadnji konec pričvrstimo na drevo. Notranjost lončka napolnimo s senom ali slamo, zunanjost lončka pa lahko poljubno pobarvamo in dekoriramo, tako da dobi večji izgled.
Z veliko nestrpnostjo smo pričakovali prve pomladne dni ter s tem primerni čas za setev semen vrtnin in cvetlic. Z vnemo smo se lotili priprave tal, vrt prekopali, ga pognojili in tako pripravili idealne pogoje za kaljenje semen. Toda kljub temu seme po setvi ni vzkalilo. V takem primeru se velikokrat vprašamo: »Kje sem ga polomil?« Tudi sadike so občutljive in delo z njimi je zahtevno. Seme smo skrbno posejali in ga tedne negovali, ob presaditvi pa so nam sadike propadle. Le kje je lahko temu vzrok? To sta dve vprašanji, na kateri bi vam radi danes odgovorili.
Kaljivost semen
Vzrok, da je seme slabše ali sploh ni vzkalilo, je lahko preprosto v tem, da je bilo le-to prestaro. Pogosto nam namreč seme ostane in si ga shranimo za prihodnje setvene sezone. Kljub temu da smo seme skrbno shranili, se nam zgodi, da semenu kaljivost pade. Večina semen ima dolgo kaljivost, ki sicer bistveno ne pade še nekaj časa po preteku roka na embalaži, vendar pa ne smemo spregledati dejstva, da z leti pada. Razlog za večji padec kaljivost je lahko tudi v napačni hrambi semena, npr. da smo seme hranili pri neprimerni temperaturi in vlažnosti zraka ali pa so nam ga napadli skladiščni škodljivci. Tudi na vrtu so pogosti škodljivci, ki se radi posladkajo s semeni. Naj omenimo predvsem ptiče ter miši. Omenjene živali seme tudi izkopljejo, zato pred njimi ni varno, četudi je dobro zakrito.
Napake pri setvi
Nato so tu napake, ki smo jih storili ob setvi, na primer, da smo sejali v prehladna, premokra ali presuha tla oziroma na napačno globino. Seveda semena za kaljenje potrebujejo dovolj vlage, vendar pa lahko preveč vode povzroči, da seme zgnije. Gnitje semen predstavlja problem pri vzgoji v zaprtih prostorih, predvsem pa na okenskih policah in terasah ter tudi na domačem vrtu. Zastajanje vode v loncih lahko preprečimo tako, da uporabimo primerno zemljo in kompost, ki omogočita dovolj zračnosti. Na vrtu lahko ravno tako preprečimo zastajanje vode z dodajanjem organske mase. Pazimo tudi pri zalivanju. Prav tako pa semenu ne ustrezajo preveč suha tla. Če v tleh ni dovolj vlage, seme namreč nima ustreznih pogojev za kalitev.
Vsako seme za kaljenje potrebuje primerno temperaturo. Le-ta se med semeni razlikuje, zato priporočamo, da se pred sajenjem pozanimate o primerni temperaturi za sajenje. Na splošno pa lahko trdimo, da je za kalitev najprimernejša temperatura tal med 13 in 20 ˚C. V kolikor smo posejali seme v prehladna tla, ta ne začne kaliti. Velikokrat pa lahko mlade, komaj vzkaljene rastlinice prizadene tudi temperaturni šok, ki nastane, ko se temperature nenadno spustijo v okolico ali pod ledišče. Težavo pa povzročajo tudi slane. V hladnejših predelih je zato priporočljivo sejanje v poznejših rokih, seme in mlade posevke pa (če le imamo možnost) zavarujemo s pokrivkami.
Vsako seme ima posebno zahtevo tudi po globini setve. Poznamo namreč rastline, katerih seme kali na svetlobi, ter take, katerih seme kali v temi. Zato pred setvijo natančno preberite navodila, na katerih boste lahko zasledili, kako globoko morate seme posejali. V kolikor podatkov nimate, pa lahko povemo splošno pravilo, da seme posejete tako globoko, kot je njegova od 3- do 4-kratna širina.
Določena semena pa potrebujejo posebno obravnavo, da lahko vzkalijo. To še posebej velja za semena, ki si jih pridelamo sami na domačem vrtu. Med posebno obravnavo upoštevamo namakanje semena, hlajenje semena, rezanje itd.
Napake pri mladih rastlinah
Propadejo lahko tudi mlade rastlinice, ki so se ravnokar razvile iz semena. Mnogi vrtnarji si želimo lastne sadike vzgojiti tudi sami. To je zagotovo prijetno opravilo, ki pa se rado sprevrže v polom, če mlade rastlinice oz. sadike propadejo.
Največkrat nam rastline propadejo ob presajanju. Vzrok temu gre iskati predvsem v prehitrem ali prepoznem presajanju ter sami poškodbi, ki je nastala pri tem opravilu. V kolikor sadike presadimo prehitro, še nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema. Zaradi tega lahko sadike kmalu po presajanju propadejo. V kolikor pa s presajanjem čakamo, nam lahko mlade rastline propadejo, ker nimajo na voljo več dovolj hranil. Prav tako pa lahko sadike pri presajanju poškodujemo, saj so mlade rastline nežne in močno občutljive. Za večino vrtnin velja pravilo, da lahko sadike presadimo takrat, ko imajo rastline razvita vsaj enega ali dva prava lista poleg kličnih listov.
Bolezni sadik
Sadika lahko propade tudi zaradi določenih bolezni. Najbolj poznana med njimi je padavica sadik. Za to bolezen je značilno, da rastlinice ali sadike nenadoma poležejo in propadejo. Tej bolezni se lahko ognemo z uporabo razkuženega substrata. Tudi vso opremo, ki jo uporabljamo pri setvi, kot so na primer setveni platoji, in ostali material razkužimo.
Temperaturni šok
Sadike rade propadejo, tudi ko jih iz notranjih prostorov prenesemo na prosto. To se zgodi predvsem zaradi temperaturnega šoka, ki nastane zaradi hitrega padca oziroma dnevnega nihanja temperature. Zato priporočamo, da rastline pred prehodom poskusite klimatizirati. To storimo tako, da sadike najprej kar v lončkih prenesemo na prosto le za nekaj ur, in sicer v toplem delu dneva. To dolžino z dnevi povečujemo in šele nato presadimo na prosto.
Pogoste težave z zaprtjem lahko pripeljejo do nastanka hemoroidov in povečanega tveganja za divertikularno bolezen in raka črevesja. Tokrat vam predstavljamo zelišča, ki pomagajo pri težavah kot je zaprtje in simptomi hemoroidov.
Trpotec
Stroki trpotca (Plantago ovata, P. psyllium) vsebujejo veliko sluzi in so dragocen vir topljivih vlaknin, ki jih v zahodni prehrani pogosto primanjkuje. Trpotec je dejansko eden od redkih dodatkov vlaknin, ki pomaga pri obvladovanju kroničnih težav z zaprtjem.
Trpotčevi stroki se dobijo v tabletah, kapsulah in kot topljiv prašek in jih je treba jemati po navodilih proizvajalca. Žličko strokov v prahu lahko enkrat na dan potresete po sadju ali žitih za zajtrk. Vsak odmerek trpotca je treba vzeti z velikim kozarcem vode.
Ne uporabljajte ga pri majhnih otrocih ali ko ste noseči ali dojite, imate bolečine v trebuhu, za katere zdravnik še ni ugotovil vzroka, ali pa imate blokado črevesja ali žolčnika. Ko jemljete trpotec, vedno veliko pijte. Občasno namreč poročajo o primerih zadušitve ljudi, ki so jemali trpotčev prašek brez dovolj velike količine tekočine.
Kitajska rabarbara
Korenina kitajske rabarbare (Rheum palmatum) je močno odvajalo, ki vsebuje veliko antrakinonov glikozidov. V tradicionalni kitajski medicini jo predpisujejo za zaprtje. Pripisujejo ji, da spodbuja izločanje žolča in tek ter krepi delovanje jeter in žolčnika.
Zavrite 20 g posušene ali 40 g sveže korenike kitajske rabarbare v treh skodelicah (750 ml) vode. Ob večernem obroku spijte 50 do 100 ml zvarka.
Kitajsko rabarbaro, ki vsebuje antrakinone, ne smete jemati v prevelikih odmerkih ali več kot 10 dni naenkrat. Prav tako je ne uporabljajte pri majhnih otrocih ali ko ste noseči ali dojite, imate bolečine v trebuhu, za katere zdravnik še ni ugotovil vzroka, ali pa imate blokado črevesja ali žolčnika. Kitajske rabarbare tudi ne priporočajo ljudem, ki bolehajo za artritisom ali boleznimi ledvic ali sečnega trakta. Listi rabarbare so strupeni in jih ne smete uživati.
Kodrastolistna kislica
Kodrastolistna kislica (Rumex crispus) blago spodbuja prebavo in jo priporočajo ob lenem delovanju jeter in črevesja. Čeprav kislica vsebuje antrakinone glikozide, je njeno odvajalno delovanje manj izrazito kot pri kitajski rabarbari ali drugih odvajalih, kot sta npr. sena in tihomorska vrsta kozje češnje Rahmnus purshiana. Pripravite poparek z enim do štirimi grami posušene korenine kislice in eno skodelico vode. Kuhajte 10 minut in potem zvarek pijte do trikrat dnevno.
Kodrastolistne kislice, ki vsebuje antrakvinone, ne smete jemati v prevelikih odmerkih ali več kot 10 dni naenkrat. Tudi je ne uporabljajte pri majhnih otrocih ali ko ste noseči ali dojite, imate bolečine v trebuhu, za katere zdravnik še ni ugotovil vzroka, ali pa imate blokado črevesja ali žolčnika.
Virginijski nepozebnik
Nekateri klinični preskusi so dokazali, da je zunanja raba virginijskega nepozebnika (Hamamelis virginiana) prav tako učinkovita kot so druga zdravila (na primer kortikosteroidi) pri blaženju bolečin, srbenja in krvavitve hemoroidov. Zelišče tradicionalno jemljejo tudi notranje za zdravljenje hemoroidov, vendar krči tkivo, zato je neprimerno za ljudi, ki so pogosto zaprti.
Gel, mazilo ali tinkturo virginijskega nepozebnika enkrat na dan vtrite v prizadeto območje. Pogovorite se s strokovno usposobljenim zeliščarjem, ki lahko ugotovi, ali je v vašem primeru primerna tudi notranja uporaba zelišča.
Zunanja raba virginijskega nepozebnika lahko včasih povzroči alergijo. Če se vam to zgodi, ga takoj nehajte uporabljati. Če ste noseči ali dojite, ga notranje uporabljajte le po nasvetu zdravstvenega strokovnjaka.
Divji kostanj
Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastaneum) je učinkovito sredstvo, ki pomaga pri zdravljenju težav z venami in krhkih kapilar. Francoski znanstveniki so leta 1994 dokazali, da escin izboljšuje pretok krvi, zmanjšuje poškodbe kapilar in krepi njihove stene, zavira vnetja in varuje telo pred prostimi radikali. Zaradi teh lastnosti je navadni divji kostanj priporočljiv pri zdravljenju hemoroidov, krčnih žil in kronične oslabitve stenskih ven, ki lahko povzročijo edeme (otekanje) v spodnjih okončinah.
Gele z escinom za zunanjo uporabo priporočajo pri hemoroidih, razjedah, krčnih žilah, športnih poškodbah in modricah.
Pri edemih, hemoroidih in krčnih žilah uporabljajte poparek, kapsule, tekoči izvleček in tablete na osnovi navadnega divjega kostanja. Poparek pripravite tako, da eno vrečko zdrobljenega kostanja prelijete z 200 ml vrele vode in ga nato pijete po enkrat do trikrat na dan po jedi. Kapsule (75 mg suhega izvlečka) vzamete med jedjo (2–3 kapsule na dan), pri tekočem izvlečku pa 20 kapljic kanite v kozarec vode in popijte trikrat na dan. Pri uživanju tablet (300 mg) vzemite le eno tableto na dan.
Pri hemoroidih in športnih poškodbah uporabljajte kreme, gele in mazila na osnovi navadnega divjega kostanja. Nanesite jih trikrat ali štirikrat na dan na prizadeto mesto.
Čeprav so saponozidi le blago strupeni, so pripravki za notranjo uporabo iz navadnega divjega kostanja v velikih odmerkih strupeni. Navadni divji kostanj ni primeren za nosečnice, doječe matere in otroke, saj lahko izzove slabost in želodčne težave. Pripravkov ne uživajte predolgo. Pripravki za zunanjo uporabo nimajo stranskih učinkov, le redko povzročijo alergijske reakcije.
Vednozelena cipresa
Glede na to, da cipresa (Cupressus sempervirens)pomaga pri vseh vrstah težav z venami, jo priporočajo pri hemoroidih in krčnih žilah. V pripravke, namenjene lajšanju tovrstnih težav, cipresi pogosto dodajajo divji kostanj in virginijski nepozebnik.
Pri krčnih žilah in hemoroidih uživajte poparek ali raztopine za pitje na osnovi ciprese.
Eno desertno žličko zdrobljenih storžev prelijte s skodelico vrele vode in dobite poparek, ki ga dnevno spijete po štiri do pet skodelic pred jedjo ali vmes. 40–60 kapljic raztopine za pitje razredčite z malo vode in pijte dva- do trikrat na dan pred jedjo.
Doslej ni podatkov o neželenih stranskih učinkih, tudi če pripravke na osnovi ciprese jemljete dalj časa. Previdnost je potrebna le med nosečnostjo in dojenjem.
Vinska trta
Klinične študije v Milanu leta 1999 so potrdile, da antocianini koristijo pri zdravljenju kronične šibkosti ven. Vinska trta (Vitis vinifera) je torej primerno sredstvo pri edemih in otekanju v spodnjih okončinah. Priporočajo jo tudi pri hemoroidih.
Pri žilnih obolenjih, hemoroidih in podkožnih krvavih lisah uživajte poparek, kapsule ali tekoči izvleček na osnovi vinske trte. Poparek pripravite tako, da dva grama posušenih listov prelijete s skodelico vrele vode, pokrijete in pustite stati 10 minut. Na dan popijete od ene do tri skodelice čaja. Če jemljete kapsule z grozdnimi pečkami, jih vzemite 30–100 mg, tekoči izvleček pa 30 ml na dan (kar daje 50 mg izvlečka grozdnih pečk).
Dnevno lahko zaužijete samo od ene do tri žličke hladno stiskanega olja iz grozdnih pečk v zdravilne namene ali pa si z njim mažete oziroma masirate prizadete predele. Doslej – tudi po dolgotrajni uporabi vinske trte – ne poročajo o neželenih stranskih učinkih ali strupenosti.
Kokosovo olje je zagotovo eno najbolj zdravih živil. Veliko ljudje misli, da so nasičene maščobe v kokosovem olju za naše zdravje škodljive ter da povečujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, a to ne drži. Kokosovo olje pravzaprav zelo pozitivno vpliva na zdravje srca in ožilja.
Kokosovo olje vsebuje lavrinsko kislino, ki skrbi, da se različni škodljivi patogeni prekomerno ne razmnožijo v našem organizmu (torej bakterije, virusi in glive). Le še materino mleko je tako bogat vir lavrinske kisline, kar logično pojasni tako nizek delež okužb pri dojenih otrocih. To tropsko olje je sestavljeno iz srednje verižnih maščobnih kislin, ki se presnavljajo drugače kot kratko verižne in dolgo verižne maščobne kisline.
Kokosovo olje je zelo priporočljivo za kuhanje in pečenje, saj je dobro obstojno tudi pri visokih temperaturah. Skrb, da bo imela hrana, ki jo boste pripravili na kokosovem olju, okus po kokosu, je popolnoma odveč, saj je to olje v resnici zelo nevtralnega okusa.
Naj zdaj izpostavimo še obširen seznam vseh pozitivnih lastnosti in možnosti uporabe kokosovega olja:
Redno uživanje kokosovega olja pomaga znižati slab holesterol.
Kokosovo olje pomaga krepiti imunski sistem ter ščiti telo pred virusi in bakterijami.
Kokosovo olje je zelo obstojno na visoke temperature, zato je idealno za kuhanje in pečenje.
Kokosovo olje naj bi vplivalo na hitrost metabolizma in tako pripomoglo k lažji izgubi odvečnih kilogramov. Še posebej učinkovito je pri izgubi trdovratne abdominalne maščobe (na dan naj bi zaužili od 2 do 3 žlice olja).
Kokosovo olje se odlično poda v različne smootije.
Z njim lahko obogatimo jutranjo kavo in jo naredimo kremasto.
Odlično vlaži vašo kožo.
Kokosovo olje nanesite na lase – ti bodo po njegovi uporabi mehki in voljni.
Kokosovo olje bo zmehčalo obnohtno kožico.
Kokosovo olje je lahko tudi naravno zaščitno sredstvo pred soncem (njegov zaščitni faktor je 4).
Kokosovo olje nanesite na katerokoli vrsto opekline.
S kokosovim oljem lahko poskrbite za suho in razpokano kožo na svojih stopalih. Olje nanesite na stopala, nato pa si obujte bombažne nogavice in pustite, da olje čez noč opravi svoje delo.
Kokosovo olje lahko uporabite tudi kot naravni odstranjevalec ličil.
Kokosovo olje je zelo blagodejno pri luskavici in različnih kožnih ekcemih.
Z uživanjem kokosovega olja boste zatrli črevesne parazite in preprečili prekomeren razrast kvasovk.
Kokosovo olje lahko v receptih uporabite namesto masla.
Kokosovo olje odlikuje njegovo protibakterijsko delovanje, zato ga lahko na kožo nanesemo v primeru manjših prask in drugih poškodb kože.
Kokosovo olje ublaži bolečino in srbečico v primeru pikov žuželk.
Z uživanjem kokosovega olja skrbimo za dobro delovanje ščitnice.
Kokosovo olje lahko uporabimo, če imamo težave s prhljajem.
Kokosovo olje spodbuja rast las, prav tako pa lasem spet povrne lesk in mehkobo.
Kokosovo olje zmešajte z grenko soljo in tako ustvarite odličen razstrupljevalni piling za telo.
Kokosovo olje zmešajte s sodo bikarbono in si nato s tem umijte zobe ter tako poskrbite na njihovo naravno belino.
Če kokosovo olje zaužijemo pred obrokom, s tem poskrbimo za boljšo prebavo.
Kokosovo olje zelo pomaga pri pleničnih izpuščajih.
Z redno uporabo kokosovega olja poskrbite za primerno vlažnost vaše kože in posledično mladostnejši videz.
Če se vam pojavi herpes, nanj nanesite kar kokosovo olje. Pomaga.
Kokosovo olje naj bi pomagalo tudi pri alergijah.
Redno uživanje kokosovega olja vpliva na boljšo kakovost spanja in tudi sicer boljše razpoloženje.
Kokosovo olje sladkornim bolnikom pomaga uravnavati raven inzulina.
Z rednim grgranjem kokosovega olja boste poskrbeli za zdravje ustne votline.
Kokosovo olje je tudi odlično masažno olje.
Po nekaterih informacijah naj bi uživanje kokosovega olja pozitivno vplivalo na epileptike in bolnike z Alzheimerjevo boleznijo.
Z rednim uživanjem kokosovega olja boste zmanjšali tek.
Kokosovo olje je v veliko pomoč ženskam v menopavzi, ki imajo težave z vročinskimi oblivi, saj uravnava hormone v našem telesu.
Pomaga do boljše absorpcije v maščobi topnih vitaminov (A, D, E in K).
Lahko ga uporabljate kar namesto brivske kreme. Olje se ne spere, poleg tega pa tudi vlaži vašo kožo.
Kokosovo olje lahko uporabite kar namesto dezodoranta.
Redna uporaba kokosovega olja med nosečnostjo prepreči nastanek neprijetnih strij.
Rastlinsko mleko postaja vedno bolj priljubljena pijača tudi med ne-vegani, saj imajo mnogi težave pri presnovi laktoze in se na ta način lahko popolnoma izognejo prebavnim težavam in napihovanju. Rastlinska prehrana ponuja številne možnosti za kulinarično ustvarjanje in nič drugače ni niti z izdelavo rastlinskih vrst mleka. Čeprav je v trgovinah z živili ponudba rastlinskih vrst mleka čedalje bolj pestra, pa nič ne more prekositi rastlinskega mleka, ki ga pripravimo doma. Izbrali smo le nekaj receptov, saj je možnosti za pripravo rastlinskih vrst mleka še ogromno. Naj se ustvarjanje v kuhinji začne …
Mandljevo mleko
Potrebujete:
pol skodelice surovih mandljev
2 skodelici vode
Mandlje predhodno namakajte od 8 do 12 ur.
Priprava:
Rastlinsko mleko lahko pripravite iz mandljev, ki ste jih predhodno namakali, lahko pa jih tudi popečete v pečici (7 minut na 180 °C). V močan mešalnik stresite mandlje in vodo ter pustite mešati toliko časa, da se mandlji res dobro zmeljejo. Mleko precedite skozi gazo ali gosto cedilo.
Mandljevo rastlinsko mleko odlikuje zelo bogat, a hkrati precej nevtralen okus, zato je to mleko všeč praktično vsem ljudem. Mleko lahko uživate samo, po želji pa ga lahko tudi malce osladite ali mu dodate kakšno vam ljubo začimbo (na primer cimet ali vaniljo). Mandlji so ena najbolj alkalnih vrst oreščkov. Znani so po tem, da zelo uspešno znižujejo raven slabega holesterola v krvi. Bogati so z vitaminom E, enim najmočnejših antioksidantov, ter magnezijem in kalijem.
Rastlinsko mleko iz amaranta
Potrebujete:
pol skodelice amaranta
2 skodelici vode (za bolj sladkast okus lahko uporabite tudi kokosovo vodo)
Amarant predhodno namakajte od 6 do 8 ur.
Priprava:
Za pripravo mleka lahko amarant predhodno namakate ali pa ga popečete v pečici (5 minut na 180 °C). Amarant stresite v mešalnik, prilijte vodo in dobro zmešajte. Mleko precedite skozi gazo.
Rastlinsko mleko, za katerega smo uporabili popečen amarant, ima zelo poseben, oreščkast okus. Dodate mu lahko vaniljev ekstrakt, surov med ali javorjev sirup ter ščep soli. Mleko lahko še dodatno obogatite tako, da mu dodate 2 žlički naravnega trsnega sladkorja, četrt žličke vaniljevega ekstrakta in ščep morske soli. Namesto trsnega sladkorja lahko uporabite tudi melaso. K amarantovemu mleku se odlično poda tudi limetin sok, surovi med, malo vanilje in ščep kajenskega popra. Lahko pa mu dodate tudi naslednje sestavine: javorjev sirup, kakav, malo cimeta in ščep kajenskega popra.
Amarant vsebuje več beljakovin kot katerokoli drugo brezglutensko žito. Poleg odličnega razmerja esencialnih amino kislin je amarant tudi bogat vir kalcija, magnezija, železa ter prehranskih vlaknin.
Rastlinsko mleko iz brazilskih oreščkov
Potrebujete:
pol skodelice surovih brazilskih oreščkov
2 skodelici vode
Brazilskih oreščkov ni treba predhodno namakati.
Priprava:
Brazilskih oreškov ni treba predhodno namakati (oziroma jih lahko namakate samo kratek čas), saj ne vsebujejo nobenih encimskih inhibitorjev, lahko pa jih popečete v pečici (7 minut na 180 °C). Skupaj z vodo jih zmešajte v močnem mešalniku, mleko pa potem precedite skozi gazo ali gosto cedilo (priporočamo, da kar dvakrat). Mleko obvezno shranjujte v hladilniku.
Rastlinsko mleko iz brazilskih oreščkov ima edinstven oreščkast okus in kremasto teksturo. Večina ljudi obožuje to mleko, saj je samo po sebi odličnega okusa. Po teksturi je prav mleko iz brazilskih oreščkov najbližje teksturi polnomastnega kravjega mleka – torej je res zelo kremasto. Mleku lahko dodate četrt žličke vaniljevega ekstrakta, 2 žlici surovega medu ali javorjevega sirupa in ščep morske soli. Lahko ga obogatite tudi s kardamomom in kakavom ali pa z malo nastrgane pomarančne lupinice, malo pomarančnega soka, medom in vaniljevim ekstraktom. Vanj se odlično poda tudi jagodičje. Brazilski oreščki vsebujejo veliko magnezija, še posebej pa moramo izpostaviti selen, ki skrbi za krepak imunski sistem ter podpira delovanje ščitnice.
Mleko iz indijskih oreščkov
Potrebujete:
pol skodelice surovih indijskih oreščkov, ki ste jih namakali od 2 do 4 ure
2 skodelici vode (za še bolj sladkast okus lahko uporabite kokosovo vodo)
Priprava:
V močan mešalnik stresite indijske oreščke, dodajte vodo in res dobro premešajte. Mleko precedite skozi gazo ali gosto cedilo.
Rastlinsko mleko iz indijskih oreščkov je zelo nevtralnega okusa, zato je odlično za pripravo različnih juh in pudingov. Lahko ga obogatimo s četrt žličke vaniljevega ekstrakta, 2 žlicama surovega medu ali javorjevega sirupa ter ščepcem morske soli. Mleku lahko dodate tudi kardamom, kajenski poper in kakav.
Indijski oreščki kljub svojemu imenu niso oreščki, ampak so pravzaprav semena, ki dozorijo na zelo zanimivem drevesu – akažuju. Akažujevo drevo je avtohtona drevesna vrsta severovzhodnega dela Brazilije. Sicer največ indijskih oreščkov pridelajo v Vietnamu, Indiji, Indoneziji, Braziliji in Nigeriji. Na akažujevem drevesu se oblikuje psevdo sadež, ki mu pravimo akažujevo jabolko, na koncu katerega pa se nahaja še ukrivljen prirastek, imenovan akažujev orešček, ki je obdan z zelo trdo lupino.
Indijski oreščki so zelo nevtralnega maslenega okusa. Lahko jih uživamo cele ali pa iz njih pripravimo maslo ali rastlinsko mleko. Približno 75 % nenasičenih maščob v indijskih oreščkih predstavlja oleinska kislina. Mononenasičene maščobe so tiste, ki pomagajo zniževati raven trigliceridov v krvi. Poleg tega so indijski oreščki še dober vir magnezija, kalija, mangana, bakra, fosforja, cinka in selena.
Vsem, ki so vam všeč kremasti napitki, smo pripravili božanski zeleni smoothie, s katerim boste resnično razvajali svoje okušalne brbončice.
Za pripravo hranljivega in okusnega kremastega napitka potrebujete:
1 zamrznjeno banano
Skodelico mlade špinače
2 medjool datlja (namočite ju za pol ure)
Malo kokosovega čipsa
Skodelico kokosovega mleka
Priprava:
Vse sestavine zmešajte v močnem mešalniku. Napitek lahko posujete še z zdrobljenimi kakavovimi zrni, cimetom in muškatnim oreškom.
Naj vam tekne!
