Prijava
Povsem različne rastline, po drugi strani pa tako zelo podobne. Sladki komarček je poznan tudi kot sladki janež ali gomoljasti janež. Tako se srečamo s težavo, ali govorimo o janežu ali o sladkem komarčku, ki ga poznamo tudi pod imenom sladki janež. Pa še ena dilema je. Ko izrečemo kar skrajšano komarček, katerega imamo pravzaprav v mislih – sladkega ali navadnega?
Sladki komarček ni zahteven za gojenje
Sladki komarček (Foeniculum vulgare var. azoricum) poznamo tudi pod imeni koprc, sladki janež, gomoljasti janež, fenikel … Torej, sladki komarček je ta, ki ga gojimo zaradi odebeljenih in med seboj stisnjenih listnih pecljev, zelenkasto belih gomoljev. Uporabljamo lahko tako semena kot gomolje in liste komarčka. Sladki komarček glede gojenja ni zahteven, uspeva v toplih, vlažnih in dobro založenih tleh. Potrebuje 6 do 8 ur sonca na dan, dobro drenirana tla, v katerih ne zastaja voda. Ker presajanja ne prenaša najbolje, sadike vzgojimo s koreninsko grudo in jih sadimo na končno mesto, potem jih ne presajamo več.
Kakšno leto se nam zgodi to, da rastlina ne tvori gomolja in to fazo preskoči ter začne cveteti. Stebla s cvetovi pravočasno odrežemo, še preden je seme preveč zrelo in začne padati na gredico, saj se nam sicer lahko pojavlja kot nadležna rastlina na celotni gredici. Predčasnemu prehodu v cvet se izognemo tako, da zagotavljamo enakomerno preskrbo z vodo in da sejemo semena sladkega komarčka na gredico namesto sadik. Pazimo tudi na primerno razdaljo sajenja, saj premajhna razdalja vpliva na predčasno cvetenje.
Sladki komarček lahko hitro zamenjamo z navadnim komarčkom (Foeniculum vulgare), ki ga na vrtu gojimo predvsem za uporabo aromatičnih listov in semen. Navadni komarček je tudi mnogo večji od sladkega, gomolji so manj razviti. Sejemo ga na sončne lege od aprila do junija. Njegovo zelenje ima sladko-pikanten okus in ga lahko uporabimo za aromatizacijo juh, solat, rib ali skute. Nabiramo tudi njegova semena, ki jih lahko uporabimo v naravnem zdravilstvu.
Janež ne prenaša presajanja
Janež (Pimpinella anisum), poznan tudi pod imeni sladki janež, vrtni janež, sladka kumina, je zelišče, ki ne bi smelo manjkati na nobenem vrtu. Janež je enoletna rastlina, ki dobro uspeva v različnih klimatskih razmerah. V zavarovane prostore sejemo v marcu, na prosto pa aprila, maja in junija. Sejemo ali sadimo na razdaljo 30 cm med vrstami in 30 cm v vrsti. Semena prekrijemo s tanko plastjo zemlje in jih zalijemo. Ker ne prenaša presajanja, ga sejemo na stalno mesto, tudi če si vzgojimo sadike, naj bodo to posamezne rastline po ena v lončku – ne sejemo več rastlin v korita, da ob presajanju na prosto ne bi poškodovali preveč korenin. Prijata mu sončno in suho okolje ter plodna zemlja.
Janež pobiramo od avgusta do septembra
Janež uspeva na sončnem do delno senčnem področju. Rad ima dobro prepustno zemljo. Beli cvetovi, ki so združeni v socvetja, se pojavijo preko poletja. Cveti julija, semena pobiramo od avgusta do septembra. Odcvetela socvetja s semeni pravočasno odrežemo in jih postavimo na papirnate brisače. Cvetna stebla s semeni posušimo na senčnem in zračnem prostoru, približno en teden. Nato semena otresemo. Semena shranimo v dobro zaprtem kozarcu. Tudi če ne pobiramo semen, je odcvetele cvetove priporočljivo porezati, preden seme popade na gredico, saj bomo imeli sicer naslednje leto polno gredico janeža.
Uporaba janeža
Posušena semena lahko uporabimo za čaj ali kandirana kot aromatični dodatek pecivu in kruhu. Aromatična semena prav tako lahko jemo surova ali kot začimbo, ki jo dodamo juham, pitam in kruhu. Mlade liste, ki imajo sladkast in osvežilen okus, lahko jemo kuhane ali kot svež dodatek solatam.
Recept za naravno škropivo proti rdečemu pajku oz. pršici in volnatim ušem: V vročo vodo natrosimo mešanico, ki vsebuje enak deleže koriandrovih listov in janeževih semen. Ko se pripravek ohladi, poškropimo po napadenih rastlinah. Ob močnem napadu škropljenje ponovimo z novim svežim pripravkom.
