Z veliko nestrpnostjo smo pričakovali prve pomladne dni ter s tem primerni čas za setev semen vrtnin in cvetlic. Z vnemo smo se lotili priprave tal, vrt prekopali, ga pognojili in tako pripravili idealne pogoje za kaljenje semen. Toda kljub temu seme po setvi ni vzkalilo. V takem primeru se velikokrat vprašamo: »Kje sem ga polomil?« Tudi sadike so občutljive in delo z njimi je zahtevno. Seme smo skrbno posejali in ga tedne negovali, ob presaditvi pa so nam sadike propadle. Le kje je lahko temu vzrok? To sta dve vprašanji, na kateri bi vam radi danes odgovorili.
Kaljivost semen
Vzrok, da je seme slabše ali sploh ni vzkalilo, je lahko preprosto v tem, da je bilo le-to prestaro. Pogosto nam namreč seme ostane in si ga shranimo za prihodnje setvene sezone. Kljub temu da smo seme skrbno shranili, se nam zgodi, da semenu kaljivost pade. Večina semen ima dolgo kaljivost, ki sicer bistveno ne pade še nekaj časa po preteku roka na embalaži, vendar pa ne smemo spregledati dejstva, da z leti pada. Razlog za večji padec kaljivost je lahko tudi v napačni hrambi semena, npr. da smo seme hranili pri neprimerni temperaturi in vlažnosti zraka ali pa so nam ga napadli skladiščni škodljivci. Tudi na vrtu so pogosti škodljivci, ki se radi posladkajo s semeni. Naj omenimo predvsem ptiče ter miši. Omenjene živali seme tudi izkopljejo, zato pred njimi ni varno, četudi je dobro zakrito.
Napake pri setvi
Nato so tu napake, ki smo jih storili ob setvi, na primer, da smo sejali v prehladna, premokra ali presuha tla oziroma na napačno globino. Seveda semena za kaljenje potrebujejo dovolj vlage, vendar pa lahko preveč vode povzroči, da seme zgnije. Gnitje semen predstavlja problem pri vzgoji v zaprtih prostorih, predvsem pa na okenskih policah in terasah ter tudi na domačem vrtu. Zastajanje vode v loncih lahko preprečimo tako, da uporabimo primerno zemljo in kompost, ki omogočita dovolj zračnosti. Na vrtu lahko ravno tako preprečimo zastajanje vode z dodajanjem organske mase. Pazimo tudi pri zalivanju. Prav tako pa semenu ne ustrezajo preveč suha tla. Če v tleh ni dovolj vlage, seme namreč nima ustreznih pogojev za kalitev.
Vsako seme za kaljenje potrebuje primerno temperaturo. Le-ta se med semeni razlikuje, zato priporočamo, da se pred sajenjem pozanimate o primerni temperaturi za sajenje. Na splošno pa lahko trdimo, da je za kalitev najprimernejša temperatura tal med 13 in 20 ˚C. V kolikor smo posejali seme v prehladna tla, ta ne začne kaliti. Velikokrat pa lahko mlade, komaj vzkaljene rastlinice prizadene tudi temperaturni šok, ki nastane, ko se temperature nenadno spustijo v okolico ali pod ledišče. Težavo pa povzročajo tudi slane. V hladnejših predelih je zato priporočljivo sejanje v poznejših rokih, seme in mlade posevke pa (če le imamo možnost) zavarujemo s pokrivkami.
Vsako seme ima posebno zahtevo tudi po globini setve. Poznamo namreč rastline, katerih seme kali na svetlobi, ter take, katerih seme kali v temi. Zato pred setvijo natančno preberite navodila, na katerih boste lahko zasledili, kako globoko morate seme posejali. V kolikor podatkov nimate, pa lahko povemo splošno pravilo, da seme posejete tako globoko, kot je njegova od 3- do 4-kratna širina.
Določena semena pa potrebujejo posebno obravnavo, da lahko vzkalijo. To še posebej velja za semena, ki si jih pridelamo sami na domačem vrtu. Med posebno obravnavo upoštevamo namakanje semena, hlajenje semena, rezanje itd.
Napake pri mladih rastlinah
Propadejo lahko tudi mlade rastlinice, ki so se ravnokar razvile iz semena. Mnogi vrtnarji si želimo lastne sadike vzgojiti tudi sami. To je zagotovo prijetno opravilo, ki pa se rado sprevrže v polom, če mlade rastlinice oz. sadike propadejo.
Največkrat nam rastline propadejo ob presajanju. Vzrok temu gre iskati predvsem v prehitrem ali prepoznem presajanju ter sami poškodbi, ki je nastala pri tem opravilu. V kolikor sadike presadimo prehitro, še nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema. Zaradi tega lahko sadike kmalu po presajanju propadejo. V kolikor pa s presajanjem čakamo, nam lahko mlade rastline propadejo, ker nimajo na voljo več dovolj hranil. Prav tako pa lahko sadike pri presajanju poškodujemo, saj so mlade rastline nežne in močno občutljive. Za večino vrtnin velja pravilo, da lahko sadike presadimo takrat, ko imajo rastline razvita vsaj enega ali dva prava lista poleg kličnih listov.
Bolezni sadik
Sadika lahko propade tudi zaradi določenih bolezni. Najbolj poznana med njimi je padavica sadik. Za to bolezen je značilno, da rastlinice ali sadike nenadoma poležejo in propadejo. Tej bolezni se lahko ognemo z uporabo razkuženega substrata. Tudi vso opremo, ki jo uporabljamo pri setvi, kot so na primer setveni platoji, in ostali material razkužimo.
Temperaturni šok
Sadike rade propadejo, tudi ko jih iz notranjih prostorov prenesemo na prosto. To se zgodi predvsem zaradi temperaturnega šoka, ki nastane zaradi hitrega padca oziroma dnevnega nihanja temperature. Zato priporočamo, da rastline pred prehodom poskusite klimatizirati. To storimo tako, da sadike najprej kar v lončkih prenesemo na prosto le za nekaj ur, in sicer v toplem delu dneva. To dolžino z dnevi povečujemo in šele nato presadimo na prosto.