Predstavljamo vam pet »nesmrtnih« vrst živali, ki bi lahko odkrile skrivnost večnega življenja, saj so znane po tem, da bi lahko živele večno. Od meduz, ki se en starajo, ampak so vedno mlajše, do grenlandskih kitov, ki dočakajo čez 200 let.
Nesmrtna meduza
Majhna vrsta meduze, poznana pod imenom Turritopsis doohmii, ki ji pravijo tudi nesmrtna meduza, je na primer iznašla način, kako prelisičiti smrt, saj se ne stara. Če se meduza poškoduje ali zboli, se namreč vrne nazaj v stanje polipa (spolno nezrelost), pri čemer transformira svoje celice, ki sčasoma spet odrastejo, v mlajšo fazo.
Večno rastoč jastog
Obstaja kar nekaj razprav znotraj znanstvene skupnosti o tem, ali so ti rdeči prebivalci oceanov nesmrtni. Jastogi so vedno večji, ko se starajo, vzrok za njihov pogin pa je običajno bolezen, ne starost; v nasprotju z drugimi živalskimi vrstami se lahko tudi razmnožujejo vse do smrti. Na obali Nove Fundlandije v Kanadi so denimo odkrili 140 let starega jastoga, čeprav večina moških pripadnikov te vrste živi 30 let, medtem ko ženski jastogi dočakajo okoli 54 let.
Želva
Znano je, da lahko želve živijo stoletja, znanstveniki pa so odkrili tudi, da njihov organizem s časom ne propada. Tako so nekateri prepričani, da bi lahko želve živele večno, če bi se jim le uspelo izogniti plenilcem in boleznim.
Ploski črvi
Te na videz neprivlačne živalce so znane po sposobnostih regeneriranja tkiva, saj na mestu, kjer se črv poškoduje ali prereže na pol, lahko nastaneta dva povsem nova črva. V študiji na univerzi v Nottinghamu v Angliji so ugotovili, da se lahko ta neskončna regeneracija uporablja tako za staranje kot poškodovano tkivo, s čimer lahko črvi prelisičijo smrt.
Grenlandski kit
Čeprav uradno niso nesmrtni, so grenlandski kiti najdlje živeči sesalci na svetu. Sicer lahko tudi druge vrste kitov dočakajo zavidljivo starost okoli 70 let, vendar naj bi ta vrsta živela še mnogo dlje. Pred 20 leti so na primer odkrili kite, ki so imeli brazgotine, slednje pa naj bi nastale zaradi suličastega orožja, ki so ga uporabljali okoli leta 1800. Najstarejši poznani grenlandski kit je tako dočakal visoko starost 211 let.
Zaskrbljujoča nova študija kaže, da se je raven živega srebra v oceanih potrojila od industrijske revolucije, kar je predvsem posledica različnih virov onesnaževanja. Znanstveniki opozarjajo, da več živega srebra najdemo tudi v morski hrani.
Glede na raziskavo, objavljeno v znani strokovni reviji Nature (Narava), se je vsebnost živega srebra v plitvih oceanskih plasteh v zadnjih dobrih 200 letih potrojila. Glavni viri onesnaževanja s to nevarno kovino so rudniki, elektrarne na premog in odplake. Živo srebro se tako hitreje kopiči v površinskih slojih kot v globinah oceanov. Strupena kovina pa se bo sicer sčasoma razpršila tudi v nižje ležeče plasti in na dno oceanov, kar lahko traja še več desetletij.
Alarmantni podatki
Študija je pokazala tudi, da imajo globoke vode v severnem Atlantiku večjo vsebnost živega srebra kot globoke vode v južnem Atlantiku in južnem Tihem oceanu. Na žalost bosta severni pol oziroma arktični krog verjetno nosila največje posledice tovrstnega onesnaževanja – vetrovi in morski tokovi namreč nosijo onesnaževalce iz različnih krajev po svetu ravno na ta območja, kjer se kopičijo v največjih plenilcih, kot so severni medvedi.
Raziskovalci opozarjajo tudi na nevarnosti kopičenja živega srebra v oceanih za zdravje ljudi. Čeprav menijo, da je težko reči, kako veliko škode je bilo do sedaj že storjene morskemu življenju, vključno z užitnimi vrstami rib in druge morske hrane, pa že opažajo manjši porast vsebnosti živega srebra v nekaterih morskih vrstah živali. Prepričani so, da je to dober pokazatelj, kakšen vpliv imamo ljudje dejansko na morsko okolje.
Podočnjaki se lahko pojavijo kadarkoli v našem življenjskem obdobju, tudi, če jih prej nismo imeli. Narava nam ponuja rešitve za skoraj vse naše težave, vsaj ko gre za zdravje in lepoto kože. Tako je zelo preprosto na naraven način mogoče odpraviti tudi nadležne podočnjake, suho kožo okoli oči ter otečene in pordele veke.
Seveda je dobro upoštevati pravila zdravega življenja in se na ta način rešiti tovrstnih težav – pravilna prehrana, kakovosten spanec ter izogibanje alkoholu in cigaretam bodo izboljšali videz vaše kože in območja okoli oči. Če se podočnjaki pojavijo samo občasno, potem je rešitev navadno veliko bolj enostavna in krajša, kot v primeru, če se z njimi borite zelo pogosto. V nadaljevanju pa vam predstavljamo tudi nekaj naravnih rešitev, ki vam bodo ob redni uporabi v veliko pomoč pri odpravljanju podočnjakov in otečenih oči.
Učinkovito in naravno – surovi krompir
V surovem krompirju je prisotno naravno belilo, s katerim boste zlahka posvetlili temne kolobarje okoli oči in se znebili zabuhlosti. V roke vzemite dva ohlajena krompirja, ki ju naribajte in stisnite, da dobite sok. V krompirjevo tekočino nato pomočite kos vate in ga nanesite na zaprte oči. Pustite delovati 10 do 15 minut, na koncu pa pravilno sperite s hladno vodo. Namesto krompirjevega soka lahko uporabite tudi kar dve debeli rezini krompirja, ki ju položite na podčnjake. Seveda pazite, da vam ne pride krompir v neposredni stik z očmi.
Mandljevo olje za občutljivo kožo
Še ena učinkovita naravna sestavina je mandljevo olje, saj je zelo koristen za občutljivo kožo okoli oči. Z redno uporabo lahko kožo posvetlite – malo mandljevega olja pred spanjem nežno vmasirajte v temne kolobarje, pustite delovati čez noč in naslednje jutro sperite s hladno vodo. Obenem se lahko poslužujete tudi olja z vitaminom E.
Rožna voda – novo orožje v boju s podočnjaki
Bombažne blazinice za nekaj minut namočite v rožno vodo in tako izkoristite njene neverjetne lastnosti za nego kože. Namočene blazinice za 15 minut položite čez zaprte oči. Rožna voda blagodejno vpliva na oči in pomladi kožo okoli njih – če boste metodo uporabljali vsaj dva tedna dvakrat na dan, bodo rezultati kmalu vidni, saj bodo podočnjaki povsem izginili.
Uporabite lahko tudi jajčni beljak
Jajčni beljak v bistvu deluje kot naravni steznik kože, saj vsebuje visoke koncentracije vitamin B2 in riboflavina, ki izboljšata prekrvavitev kože ter ji povrneta sijaj in gladkost, izginejo pa lahko tudi podočnjaki. Svetujemo vam, da temeljito zmešate dva beljaka, dokler se ne spremenita v peno, zatem pa peno nanesite na območje pod očmi, najbolje s čopičem. Zmes pustite delovati približno 20 minut in jo temeljito sperite z vodo.
Ohlajeno mleko
Hladno mleko skrči krvne žile in zmanjšuje otekline. Maščobe v polnomastnem mleku pomirjajo suho in razdraženo kožo, zato si v manjšo skledo nalijte malo čim bolj hladnega mleka, v katerega namočite kos vate. Vato položite na svoje oči, ko se bombažne blazinice segrejejo, pa postopek ponovite na približno 15 do 20 minut.
Poleg zgoraj naštetih rešitev seveda ne smemo pozabiti še na kumare – enostavno narežite dva kolobarja, ki ju ohladite v hladilniku in za 20 minut namestite na utrujene oči.
Cvetlice so pogosto prezrte kot vir hrane, ker jih običajno le od daleč občudujemo in uporabljamo za šopke. Vendar lahko določene cvetove uporabimo tudi v prehranske namene, saj so odlični za popestritev solat, slaščic in drugih jedi.
Nekatere cvetlice niso privlačne samo na pogled, marveč so tudi okusne za uživanje in zdrave, ker ščitijo telo pred boleznimi in različnimi okužbami. Cvetje, še posebej tisto globjih oziroma temnejših barv, vsebuje veliko antioksidantov, vitaminov A, C, D in E, nekatere sorte pa so bogate tudi z beta karoteni. Uživanje cvetnega prahu v cvetovih naj bi po mnenju strokovnjakov celo zmanjšalo možnost za napad alergije, še vedno pa alergikom svetujemo previdnost pri uporabi.
Katere vrste so užitne?
Užitne cvetlice najprej poiščite na svojem vrtu. Začnete lahko kar v zelenjavnem vrtu, kjer lahko v prehranske namene na primer uporabite cvetove brokolija, cvetače, ohrovta, radiča, bučk, kumar, fižola in graha. Omenjene cvetove lahko uživate surove, jih skuhate na pari ali pa jih popražite na olju. Cvetovi drobnjaka, čebule in česna imajo bolj prefinjen okus kot zelenjava sama, zaradi česar so še posebej uporabni. Vzemite denimo drobnjakove cvetove, jih stresite v litrski kozarec, dodajte stlačeno baziliko in vse skupaj prelijte s kisom. Kozarec za nekaj dni postavite na sonce in dobili boste odličen solatni preliv. Okusen dodatek jedem so tudi cvetovi zelišč, kot so cvetovi ognjiča, bezga, sivke, rožmarina, kopra, bazilike, timijana, mete in ne nazadnje koriandra.
Kaj pa cvetovi okrasnih rastlin? Čaj iz krizantem je recimo dobro poznan v kitajski kuhinji. Pri kuhanju in za solate se zlahka uporabljajo tudi druge vrste okrasnih cvetlic, na primer cvetovi nageljnov, jasmina, vrtnic, vijolic, geranij, gladijol, pasijonke, šipka in med drugim sončnični cvetni listi. Iz njih naredite kandirano cvetje za okraševanje tort in drugih sladic: v posodi stepite jajčni beljak in fini sladkor, zatem pa cvetove potopite v mešanico in pustite, da se posušijo in strdijo. Cvetove deteljne lahko prav tako ocvremo, pripravimo v solati ali potresemo po jedeh – še posebej so koristni za ženske z menstrualnimi težavami, saj vsebujejo fitoestrogene, ki so učinkoviti pri vročinskih oblivih v menopavzi.
Načini priprave
Cvetovi vijolic, vrtnic, sivke in podobnih rastlin imajo sladek okus, zato so primerni za solate in slaščice. Drugi cvetovi imajo lahko pikanten vonj ali okus peperminta, ki prebudi brbončice. Priporočamo vam, da v stekleno posodo stresete denimo barvite cvetove gladijol in hibiskusa, ki ste jim prej odstranili prašnike in pestič, in solata je pripravljena. Užitne cvetlice lahko dodate tudi klasični zelenjavni solati, če ji želite izboljšati okus. Po drugi strani je možno cele cvetove zamrzniti; dodajte jih še v kocke ledu in tako kreirajte eleganten dodatek za hlajenje pijač. Uporabite jih tudi v aromatiziranih oljih, solatnih prelivih, želejih in marinadi.
Izpostavljenost ženske kmetijskim pesticidom med nosečnostjo poveča tveganje za razvoj motnje avtističnega spektra pri otroku, so ugotovili raziskovalci na univerzi Davis v Kaliforniji.
Znanstveniki so že dolgo sumili, da kemikalije v našem okolju igrajo pomembno vlogo pri razvoju avtizma in sorodnih motenj, zdaj pa so trditev tudi potrdili. V obsežni raziskavi so namreč preučili zdravstvene kartoteke 970 udeleženk.
Trikrat večja nevarnost
Prišli so do ugotovitev, da so imele nosečnice, ki so živele v bližini območja (oddaljenost do 1,6 kilometra), na katerem so uporabljali komercialne pesticide, za kar trikrat večjo verjetnost, da rodijo otroka z avtizmom ali drugimi razvojnimi motnjami. Med ta s pesticidi izpostavljena območja sodijo tudi parki, igrišča za golf, travniki in predel ob cestah.
V študiji so avtorji odkrili tudi, da je tveganje za avtizem in razvojne motnje še toliko večje, če je ženska izpostavljena pesticidom v drugem ali tretjem trimesečju nosečnosti. Strokovnjaki se strinjajo, da sicer obstajajo še številni drugi dejavniki tveganja za avtizem, kot so stres, nepravilna prehrana in zdravstvene težave nosečnice, tako da pesticidi niso edini problem. To je drugače že tretja epidemološka raziskava iz Kalifornije, ki je pokazala, da je predporodna izpostavljenost pesticidom povezana z avtizmom.
Slovenska vlada je junija letos v Bruselj poslala s strani vlade potrjen dokument Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (RS) za obdobje 2014–2020, v katerem pa po novem ni več zahteve o prepovedi setve gensko spremenjenih (GS) rastlin.
Na sporen umik zahteve je opozorila prof. dr. Martina Bavec, bivša generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je na vlado naslovila tudi pismo z zahtevo po pojasnitvi omenjene odločitve. Opozorila je, da obstaja utemeljen sum, da je pri tej odločitvi prišlo do koruptivnega dejanja, saj je bila ta zahteva v gradivu za sejo vlade (junija) še navedena.
Program razvoja podeželja za RS do leta 2020
Program za razvoj podeželja do leta 2020 je ključen del kmetijske politike in podlaga za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Osnovne zahteve o prepovedi setve gensko spremenjenih rastlin za kmetije, vključene v Kmetijsko okoljski in podnebno okoljski program (KOPOP), ki se bo v prihodnjih letih pri nas izvajal v okviru programa za razvoj podeželja, pa po novem ni več v dokumentu.
Sprejet dokument, ki je bil poslan v formalno potrditev na Evropsko komisijo, si lahko ogledate na tej povezavi – na strani 285 (izpis na sliki zgoraj) lahko jasno vidite, da med osnovnimi zahtevami za vključitev kmetij v okoljski program KOPOP ni več točke 5 pod kratico OSN5. Kot navaja prof. dr. Martina Bavec, se je vse to sočasno dogajalo z odločitvijo, da tudi Slovenija podpre predlog Evropske komisije, s katerim po novem prepovedi pridelave GS rastlin urejajo na nacionalnem nivoju – v neposrednih pogajanjih z multinacionalnimi korporacijami, ki so lastniki takšnih sort.
Politično lobiranje
Največja tovrstna korporacija je ameriški koncern Monsanto, največji svetovni proizvajalec (GS) semen in vodilni na področju genskega inženiringa. Korporacija je znana po učinkovitem političnem lobiranju in podkupovanju. Zaskrbljujoče je, da ima omenjeni koncern tako močan vpliv, da je v državah Evropske unije dosegel že kopico zakonodajnih sprememb, ki jim danes omogočajo gojenje in uvoz genetsko spremenjenih organizmov (na primer dovoljena je uporaba GS soje in koruze za krmo živine). Ena takih sprememb je tudi, da so okoljski ministri EU junija letos sprejeli dogovor, da države članice sicer lahko omejijo ali prepovedo pridelavo GS rastlin, vendar ne le zaradi zdravstvenih in okoljskih razlogov! Dogovor med drugim določa, da bodo morale vse članice dovoliti tranzit GS proizvodov čez svoje ozemlje.
GSO semena škodijo zdravju
Čeprav lahko Monsantovi proizvodi pa tudi semena drugih tovrstnih korporacij povzročijo različne bolezni pri ljudeh in škodijo okolju, to podjetja vešče prikrivajo – tudi s podkupovanjem medijev in strokovnjakov. Obstaja namreč na stotine raziskav, ki pričajo o škodljivosti GS hrane. Ekipa francoskih raziskovalcev, ki jih je vodil Gilles-Éric Séralini, je denimo dve leti preučevala vpliv Monsantove GS koruze na zdravje podgan, rezultati pa kažejo na resne škodljive učinke na zdravje, vključno s tumorji mlečnih žlez, poškodbami ledvic in jeter ter poginom živali.
Avstralska strokovnjakinja Dr. Judy Carman z inštituta za zdravje in okoljske raziskave v Kensington Parku je nedavno preučevala mlade prašiče in ugotovila, da so tisti, ki so bili hranjeni z GS sojo in koruzo, imeli 267-odstotno več vnetij želodca od tistih, ki niso jedli gensko spremenjene hrane. Pri prašičih moškega spola je bila razlika še bolj izrazita: 400 odstotno povečanje. Raziskovalec dr. Arpad Pusztai pa je prišel do rezultatov, da krompir z genom zvončka pri poskusnih podganah povzroča oslabljen imunski sistem. Izjavil je, da GS krompirja ne bi zaužival, ker je zdravju nevaren, zato pa je takoj dobil odpoved službe. Podobno se je zgodilo še vrsti znanstvenikov.
Vpliv na okolje
GS rastlin na obdelovalni kmetijski površini po drugi strani tudi ni mogoče izolirati od drugih, zato se med seboj oplojujejo in ogrožajo tudi kmetije, ki ne želijo gojiti takih semen. Sčasoma se v naravi pojavijo škodljivci in pleveli, odporni na izboljšave GSO, avtohtone rastlinske in živalske vrste pa posledično izumirajo. Zaradi tega je treba dvakrat premisliti o resničnosti izjav tistih strokovnjakov, politikov in ne nazadnje novinarjev, ki vas skušajo prepričati, da gensko spremenjeni organizmi niso škodljivi ne za okolje ne za zdravje, ali pa celo prepričujejo, da je takšna hrana koristna za ljudi in družbo. Po besedah Marjane Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije: »V Sloveniji nimamo raziskav o vplivu GS kultur, ker jih pač ne gojimo.« Kdo in kdaj bo opravil raziskave, če se bo to spremenilo?
Za komentar smo povprašali tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so nam odgovorili, da trditve o umiku prepovedi formalno ne morejo ne potrditi, ne zavreči, ker jo morajo različne strokovne službe znotraj ministrstva najprej preučiti in preveriti. Odgovor naj bi javnosti posredovali do konca tega tedna.
Čeprav je paracetamol glavna sestavina tablet, ki delujejo proti bolečinam in znižujejo telesno temperaturo, je po zadnji raziskavi povsem neuporaben za lajšanje bolečin v spodnjem predelu hrbta.
Avstralski strokovnjaki so v raziskavi, objavljeni v znani medicinski reviji Lancet, prišli do zanimivih zaključkov. Znanstveniki so preučevali več kot 1500 ljudi in ugotovili, da bolniki, ki so prejeli klasičen analgetik, niso okrevali nič hitreje od tistih, ki so prejeli neuporaben placebo.
Paracetamol in presenetljivi rezultati
V študiji, ki je zaobjela 1652 ljudi z akutno bolečino v hrbtu, so bolniki naključno prejeli eno od treh zdravljenj – bodisi so 4 tedne prejemali paracetamol v rednih odmerkih bodisi so analgetik prejemali po potrebi bodisi ga sploh niso zaužili, ker jim je bil dan placebo. Vsem so zagotovili tudi 3-mesečno redno pomoč z dajanjem nasvetov in zagotovil, da bodo bolečine izginile. Raziskava je pokazala, da je bil čas okrevanja pri vseh treh skupinah podoben – skupina, ki je prejemala placebo, je celo dan hitreje okrevala od ostalih.
Vodja raziskave dr. Christopher Williams z inštituta za globalno zdravje na univerzi v Sydneyju je tako poudaril, da preprosti analgetiki, kot je paracetamol, niso najboljša rešitev za obvladovanje akutnih bolečin v spodnjem delu hrbta. Rezultati kažejo, da bi morali tisti z bolečinami v križu ponovno razmisliti o sicer univerzalnem priporočilu zdravnikov, da za bolečinska stanja vzamejo protibolečinske tablete.
Kaj lahko storite?
Bolečine v spodnjem predelu hrbta, ki skozi življenje prizadenejo več kot 85 odstotkov ljudi, si zaradi zgoraj opisanih dejstev raje lajšajte na naravne načine. Skrb za redno vadbo in ohranjanje normalne telesne teže sta poleg dobrega spanca na kakovostnem ležišču ključna dejavnika za odpravo bolečin, vendar ne edina. Poskrbeti morate tudi za ergonomijo – z uporabo ergonomskih stolov in upoštevanjem osnovnih pravil za udobno sedenje namreč lahko preprečite ali ustavite bolečine v križu.
Bolečine si lahko lajšate s pripravki iz določenih zdravilnih rastlin, kot je ingver. Ingver pomaga pri vnetjih in je še posebej koristen po naporni telesni aktivnosti. Rezine svežega korena ingverja enostavno kuhajte v vroči vodi približno 30 minut, nato pa dobljeno tekočino zaužijte kot čaj. Pekoči alkaloid kapsaicin, ki se nahaja v pekoči papriki, prav tako preverjeno blaži bolečinska stanja.
V Društvu za zaščito živali Ljubljana si prizadevajo za uvedbo obveznega mikročipiranja vseh domačih živali, tudi mačk, saj bi to pomenilo pomemben korak naprej pri zmanjševanju števila zapuščenih živali.
Pobudo za ureditev obveznega čipiranja so podprli tudi Veterinarska zbornica, Združenje oskrbnikov slovenskih zavetišč za zapuščene živali, Zveza felinoloških društev Slovenije, Skupnost občin Slovenije in še nekaj drugih društev, ki so aktivna na področju zaščite oziroma varstva živali. Kljub temu je ministrstvo za kmetijstvo in okolje njihov uradni predlog letos zavrnilo – kot pojasnjujejo, bi bila uvedbo mikročipiranja mačk preveliko finančno breme za državni proračun in glede na stroške ne bi imela neposrednega učinka na zmanjšanje populacije potepuških mačk.
Problematika zapuščenih mačk
Nenadzirano razmnoževanje mačk je največji vzrok za vedno večje število potepuških mačk, ki jih najdemo povsod po Sloveniji. S kastracijo in sterilizacijo bi poleg odgovornejšega vedenja lastnikov lahko dosegli, da število ne bi tako vztrajno naraščalo. Ker pa je lastništvo mačk praktično nemogoče dokazati, je tudi odgovornost ljudi do teh živali precej manjša, kot bi morda bila, če bi imeli urejen sistem, preko katerega bi lahko poiskali lastnike izgubljenih ali zavrženih mačjih kosmatincev.
Zapuščene ali izgubljene živali se običajno potikajo naokoli ali pristanejo v zavetiščih, kjer stroške oskrbe živali plačajo občine oziroma davkoplačevalci. Čeprav je čipiranje psov z zakonom določeno že 10 let, čipiranje mačk še danes ni zakonsko določeno. V Zavetišče Ljubljana je bilo denimo leta 2012 sprejetih 1770 mačk, od tega pa je bilo le 41 mačk vrnjenih lastnikom.
Paradižnikovo mezgo ali kečap lahko na presenetljive načine uporabite tudi zunaj kuhinje za denimo čiščenje bakrenih predmetov ali avtomobila, obnovo zaradi klora poškodovanih las in med drugim kot peno za britje.
Ste na dnu hladilnika našli staro, na pol prazno posodo s kečapom, za katerega ne veste, ali je še uporaben ali ne? Nikar ga ne vrzite stran, saj paradižnikov kečap ni uporaben le v prehrani, marveč lahko z njim celo očistite posodo ali ga ne nazadnje uporabite v kozmetične namene. Preverite, kako!
Čiščenje bakrenih in drugih kovinskih površin
S paradižnikovo mezgo ali kečapom lahko očistite bakreno posodo, saj ji bosta dala poseben lesk. Malo kečapa preprosto vtrite v posodo in pustite, da deluje nekaj minut. Kislina v kečapu je namreč ravno dovolj blaga, da ne poškoduje bakrenih površin, obenem pa dovolj močna, da odstrani vse temne madeže. Poleg posode s kečapom očistite tudi druge izdelke iz bakra, zlata, medenine in tudi drugih kovin, kot so bakrene cevi, arhitekturne podrobnosti, nakit in na primer okrasje za dom. V primeru, da so na površju trdovratni madeži, mezgi dodajte še ščepec kuhinjske soli, medtem ko polirate.
Čiščenje avtomobila
Kečap pa je primeren tudi za čiščenje avtomobila, če mu želite povrniti lesk. Čeprav se ne obnese najbolje pri odstranjevanju trdovratnih zasušenih madežev, je uporaben kot sredstvo za poliranje. Malo kečapa enostavno zmešajte z vodo in ga s krpo nanesite na površino avtomobila. Postopek drgnjenja boste morda morali večkrat ponoviti, da dosežete želen učinek.
V kozmetične namene
Klor močno poškoduje lase, zato lasem privoščite masko iz paradižnikove mezge ali kečapa. Ob daljši izpostavljeni kloru v bazenih se namreč lasje običajno hitro poškodujejo in izsušijo, včasih se lahko celo obarvajo zeleno. V teh primerih je odlična rešitev maska iz kečapa, ki jo nanesite na lase, pustite delovati vsaj 20 minut, zatem pa jo temeljito sperite. Hkrati je stisnjen paradižnik primeren tudi, če vam zmanjka pene za britje ali mila – na kožo nanesite tanek sloj kečapa, se obrijte in vse skupaj sperite z vodo.
Bolečine zaradi manjših odrgnin, ureznin, modric ali pikov insektov, ki najrajši napadejo ravno v poletnem času, zlahka pomirite tako, da nanje položite predhodno zamrznjen kečap, ki ste ga stresli v plastično vrečko. Rešitev je še posebej privlačna za otroke, ki so navdušeni nad rdečo barvo.
Prehrana, ki po ajurvedi pomaga razstrupljati in čistiti toksine (ama) iz telesa, mora biti topla, suha in lahko prebavljiva. Tudi hranljive juhe in vroče, sveže skuhane stročnice in vrtnine, ki jih pripravimo z mešanico pravih začimb, ki spodbujajo prebavo, zmanjšujejo amo v telesu.
Da bo naša prebava optimalno delovala, se moramo vsaj v času čiščenja izogibati popoldanskemu spanju, zvečer pa moramo zgodaj v posteljo, tako da se lahko zbudite ob 6 uri zjutraj. Vsak dan telovadite pol ure, vendar samo tiste vaje, ki so vam prijetne in vam jih ni težko delati. Tudi sprehod dobro dene.
Ajurvedska voda
Zelo učinkovit način za zmanjšanje toksinov v telesu je pitje AMA-vorna vode (voda, v kateri so se kuhale začimbe, ki zmanjšujejo amu). Da dobite to vodo, zavrite dva litra vode in jo prelijte v termo steklenico.
V steklenico dodamo dve do tri tanke rezine svežega ingverja, 1/4 žličke kumine, 1/4 žličke komarčka, ščepec črnega popra in 2 metina lista. Pustite stati. Pitje te vode čez dan ima čistilni učinek na naše telo.
