Vlada dopustila sejanje gensko spremenjenih semen?

    Slovenska vlada je junija letos v Bruselj poslala s strani vlade potrjen dokument Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (RS) za obdobje 2014–2020, v katerem pa po novem ni več zahteve o prepovedi setve gensko spremenjenih (GS) rastlin.

    Na sporen umik zahteve je opozorila prof. dr. Martina Bavec, bivša generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je na vlado naslovila tudi pismo z zahtevo po pojasnitvi omenjene odločitve. Opozorila je, da obstaja utemeljen sum, da je pri tej odločitvi prišlo do koruptivnega dejanja, saj je bila ta zahteva v gradivu za sejo vlade (junija) še navedena.

    GSO

    Program razvoja podeželja za RS do leta 2020

    Program za razvoj podeželja do leta 2020 je ključen del kmetijske politike in podlaga za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Osnovne zahteve o prepovedi setve gensko spremenjenih rastlin za kmetije, vključene v Kmetijsko okoljski in podnebno okoljski program (KOPOP), ki se bo v prihodnjih letih pri nas izvajal v okviru programa za razvoj podeželja, pa po novem ni več v dokumentu.

    kopija-dokumenta-gso

    Sprejet dokument, ki je bil poslan v formalno potrditev na Evropsko komisijo, si lahko ogledate na tej povezavi – na strani 285 (izpis na sliki zgoraj) lahko jasno vidite, da med osnovnimi zahtevami za vključitev kmetij v okoljski program KOPOP ni več točke 5 pod kratico OSN5. Kot navaja prof. dr. Martina Bavec, se je vse to sočasno dogajalo z odločitvijo, da tudi Slovenija podpre predlog Evropske komisije, s katerim po novem prepovedi pridelave GS rastlin urejajo na nacionalnem nivoju – v neposrednih pogajanjih z multinacionalnimi korporacijami, ki so lastniki takšnih sort.

    Politično lobiranje

    Največja tovrstna korporacija je ameriški koncern Monsanto, največji svetovni proizvajalec (GS) semen in vodilni na področju genskega inženiringa. Korporacija je znana po učinkovitem političnem lobiranju in podkupovanju. Zaskrbljujoče je, da ima omenjeni koncern tako močan vpliv, da je v državah Evropske unije dosegel že kopico zakonodajnih sprememb, ki jim danes omogočajo gojenje in uvoz genetsko spremenjenih organizmov (na primer dovoljena je uporaba GS soje in koruze za krmo živine). Ena takih sprememb je tudi, da so okoljski ministri EU junija letos sprejeli dogovor, da države članice sicer lahko omejijo ali prepovedo pridelavo GS rastlin, vendar ne le zaradi zdravstvenih in okoljskih razlogov! Dogovor med drugim določa, da bodo morale vse članice dovoliti tranzit GS proizvodov čez svoje ozemlje.

    PREBERITE TUDI:  Lan pride na vrsto septembra

    GSO semena škodijo zdravju

    Čeprav lahko Monsantovi proizvodi pa tudi semena drugih tovrstnih korporacij povzročijo različne bolezni pri ljudeh in škodijo okolju, to podjetja vešče prikrivajo – tudi s podkupovanjem medijev in strokovnjakov. Obstaja namreč na stotine raziskav, ki pričajo o škodljivosti GS hrane. Ekipa francoskih raziskovalcev, ki jih je vodil Gilles-Éric Séralini, je denimo dve leti preučevala vpliv Monsantove GS koruze na zdravje podgan, rezultati pa kažejo na resne škodljive učinke na zdravje, vključno s tumorji mlečnih žlez, poškodbami ledvic in jeter ter poginom živali.

    Avstralska strokovnjakinja Dr. Judy Carman z inštituta za zdravje in okoljske raziskave v Kensington Parku je nedavno preučevala mlade prašiče in ugotovila, da so tisti, ki so bili hranjeni z GS sojo in koruzo, imeli 267-odstotno več vnetij želodca od tistih, ki niso jedli gensko spremenjene hrane. Pri prašičih moškega spola je bila razlika še bolj izrazita: 400 odstotno povečanje. Raziskovalec dr. Arpad Pusztai pa je prišel do rezultatov, da krompir z genom zvončka pri poskusnih podganah povzroča oslabljen imunski sistem. Izjavil je, da GS krompirja ne bi zaužival, ker je zdravju nevaren, zato pa je takoj dobil odpoved službe. Podobno se je zgodilo še vrsti znanstvenikov.

    gso seme

    Vpliv na okolje

    GS rastlin na obdelovalni kmetijski površini po drugi strani tudi ni mogoče izolirati od drugih, zato se med seboj oplojujejo in ogrožajo tudi kmetije, ki ne želijo gojiti takih semen. Sčasoma se v naravi pojavijo škodljivci in pleveli, odporni na izboljšave GSO, avtohtone rastlinske in živalske vrste pa posledično izumirajo. Zaradi tega je treba dvakrat premisliti o resničnosti izjav tistih strokovnjakov, politikov in ne nazadnje novinarjev, ki vas skušajo prepričati, da gensko spremenjeni organizmi niso škodljivi ne za okolje ne za zdravje, ali pa celo prepričujejo, da je takšna hrana koristna za ljudi in družbo. Po besedah Marjane Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije: »V Sloveniji nimamo raziskav o vplivu GS kultur, ker jih pač ne gojimo.« Kdo in kdaj bo opravil raziskave, če se bo to spremenilo?

    PREBERITE TUDI:  Kmetijstvo že občuti sušo

    Za komentar smo povprašali tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so nam odgovorili, da trditve o umiku prepovedi formalno ne morejo ne potrditi, ne zavreči, ker jo morajo različne strokovne službe znotraj ministrstva najprej preučiti in preveriti. Odgovor naj bi javnosti posredovali do konca tega tedna.

    Več o gensko spremenjeni hrani pa si preberite tukaj.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte