Slovenska vlada je junija letos v Bruselj poslala s strani vlade potrjen dokument Programa razvoja podeลพelja Republike Slovenije (RS) za obdobje 2014โ2020, v katerem pa po novem ni veฤ zahteve o prepovedi setve gensko spremenjenih (GS) rastlin.
Na sporen umik zahteve je opozorila prof. dr. Martina Bavec, bivลกa generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je na vlado naslovila tudi pismo z zahtevo po pojasnitvi omenjene odloฤitve. Opozorila je, da obstaja utemeljen sum, da je pri tej odloฤitvi priลกlo do koruptivnega dejanja, saj je bila ta zahteva v gradivu za sejo vlade (junija) ลกe navedena.
Program razvoja podeลพelja za RS do leta 2020
Program za razvoj podeลพelja do leta 2020 je kljuฤen del kmetijske politike in podlaga za ฤrpanje finanฤnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeลพelja. Osnovne zahteve o prepovedi setve gensko spremenjenih rastlin za kmetije, vkljuฤene v Kmetijsko okoljski in podnebno okoljski program (KOPOP), ki se bo v prihodnjih letih pri nas izvajal v okviru programa za razvoj podeลพelja, pa po novem ni veฤ v dokumentu.
Sprejet dokument, ki je bil poslan v formalno potrditev na Evropsko komisijo, si lahko ogledate na tej povezavi โ na strani 285 (izpis na sliki zgoraj) lahko jasno vidite, da med osnovnimi zahtevami za vkljuฤitev kmetij v okoljski program KOPOP ni veฤ toฤke 5 pod kratico OSN5. Kot navaja prof. dr. Martina Bavec, se je vse to soฤasno dogajalo z odloฤitvijo, da tudi Slovenija podpre predlog Evropske komisije, s katerim po novem prepovedi pridelave GS rastlin urejajo na nacionalnem nivoju โ v neposrednih pogajanjih z multinacionalnimi korporacijami, ki so lastniki takลกnih sort.
Politiฤno lobiranje
Najveฤja tovrstna korporacija je ameriลกki koncern Monsanto, najveฤji svetovni proizvajalec (GS) semen in vodilni na podroฤju genskega inลพeniringa. Korporacija je znana po uฤinkovitem politiฤnem lobiranju in podkupovanju. Zaskrbljujoฤe je, da ima omenjeni koncern tako moฤan vpliv, da je v drลพavah Evropske unije dosegel ลพe kopico zakonodajnih sprememb, ki jim danes omogoฤajo gojenje in uvoz genetsko spremenjenih organizmov (na primer dovoljena je uporaba GS soje in koruze za krmo ลพivine). Ena takih sprememb je tudi, da so okoljski ministri EU junija letos sprejeli dogovor, da drลพave ฤlanice sicer lahko omejijo ali prepovedo pridelavo GS rastlin, vendar ne le zaradi zdravstvenih in okoljskih razlogov! Dogovor med drugim doloฤa, da bodo morale vse ฤlanice dovoliti tranzit GS proizvodov ฤez svoje ozemlje.
GSO semena ลกkodijo zdravju
ฤeprav lahko Monsantovi proizvodi pa tudi semena drugih tovrstnih korporacij povzroฤijo razliฤne bolezni pri ljudeh in ลกkodijo okolju, to podjetja veลกฤe prikrivajo โ tudi s podkupovanjem medijev in strokovnjakov. Obstaja namreฤ na stotine raziskav, ki priฤajo o ลกkodljivosti GS hrane. Ekipa francoskih raziskovalcev, ki jih je vodil Gilles-รric Sรฉralini, je denimo dve leti preuฤevala vpliv Monsantove GS koruze na zdravje podgan, rezultati pa kaลพejo na resne ลกkodljive uฤinke na zdravje, vkljuฤno s tumorji mleฤnih ลพlez, poลกkodbami ledvic in jeter ter poginom ลพivali.
Avstralska strokovnjakinja Dr. Judy Carman z inลกtituta za zdravje in okoljske raziskave v Kensington Parku je nedavno preuฤevala mlade praลกiฤe in ugotovila, da so tisti, ki so bili hranjeni z GS sojo in koruzo, imeli 267-odstotno veฤ vnetij ลพelodca od tistih, ki niso jedli gensko spremenjene hrane. Pri praลกiฤih moลกkega spola je bila razlika ลกe bolj izrazita: 400 odstotno poveฤanje. Raziskovalec dr. Arpad Pusztai pa je priลกel do rezultatov, da krompir z genom zvonฤka pri poskusnih podganah povzroฤa oslabljen imunski sistem. Izjavil je, da GS krompirja ne bi zauลพival, ker je zdravju nevaren, zato pa je takoj dobil odpoved sluลพbe. Podobno se je zgodilo ลกe vrsti znanstvenikov.
Vpliv na okolje
GS rastlin na obdelovalni kmetijski povrลกini po drugi strani tudi ni mogoฤe izolirati od drugih, zato se med seboj oplojujejo in ogroลพajo tudi kmetije, ki ne ลพelijo gojiti takih semen. Sฤasoma se v naravi pojavijo ลกkodljivci in pleveli, odporni na izboljลกave GSO, avtohtone rastlinske in ลพivalske vrste pa poslediฤno izumirajo. Zaradi tega je treba dvakrat premisliti o resniฤnosti izjav tistih strokovnjakov, politikov in ne nazadnje novinarjev, ki vas skuลกajo prepriฤati, da gensko spremenjeni organizmi niso ลกkodljivi ne za okolje ne za zdravje, ali pa celo prepriฤujejo, da je takลกna hrana koristna za ljudi in druลพbo. Po besedah Marjane Peterman iz Zveze potroลกnikov Slovenije: ยปV Sloveniji nimamo raziskav o vplivu GS kultur, ker jih paฤ ne gojimo.ยซ Kdo in kdaj bo opravil raziskave, ฤe se bo to spremenilo?
Za komentar smo povpraลกali tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so nam odgovorili, da trditve o umiku prepovedi formalno ne morejo ne potrditi, ne zavreฤi, ker jo morajo razliฤne strokovne sluลพbe znotraj ministrstva najprej preuฤiti in preveriti. Odgovor naj bi javnosti posredovali do konca tega tedna.
Veฤ o gensko spremenjeni hrani pa si preberite tukaj.