Nekoč je bila sol dragocena kot zlato, danes pa je poceni in ker je poleg tega še dober konzervans, se veliko kuhinjske soli (in s tem natrija) dodaja industrijsko predelanim živilom. V organizem tako nezavedno vnašamo osem- do desetkrat več natrija, kot ga dejansko potrebujemo.
Če je na krožniku preveč soli …
Če naša prehrana vsebuje preveč soli, se to pozna na zdravju. Znaki, ki kažejo na preveliko količino soli v prehrani, so: žeja, utrujenost, šibkost in slaba vzdržljivost, nemir, omotica, zaspanost, motnje srčnega ritma in povečan srčni utrip. Ker sol nase veže vodo, je za tiste, ki je uživajo preveč, značilno tudi nihanje teže zaradi nakopičene vode v telesu.
V resnici potrebujemo več kalija
Natrij, ki ga najdemo v soli, je pomemben mineral, ki nase veže vodo in jo prenaša v celice. Telo bi se brez njega izsušilo. Da bi celice preprečile čezmerno nabiranje vode, izločajo natrij in vsrkavajo kalij. Za delovanje celic je ravnovesje med kalijem in natrijem zelo pomembno. (Da bi ta mehanizem brezhibno deloval, pa je potreben magnezij.) Ker danes s konzerviranimi živili v telo vnašamo veliko več natrija kot kalija, se je ravnovesje med njima porušilo, pri izločanju natrija iz organizma pa se izločajo tudi drugi dragoceni minerali, kot je na primer kalij, ki znižuje krvni tlak in opravlja druge pomembne procese v celicah.
Kako se izogniti preveliki količini natrija
Manj pogosto uživajmo ali povsem opustimo uživanje predpripravljenih jedi, npr. juh iz vrečke, konzerviranih jedi, pa tudi sira, klobas, kečapa, raznih prigrizkov in hitre hrane. Navadimo se, da jedi dodatno ne solimo in raje uporabimo druge začimbe. V prehrano vnesimo več sadja in zelenjave, ki vsebujejo veliko več kalija kot natrija.
Kdaj pravzaprav potrebujemo natrij?
Večjo količino soli potrebujemo samo, kadar se prekomerno znojimo (recimo na potovanju v tropske kraje) ali smo podvrženi izjemnim športnim obremenitvam. Natrij potrebujemo tudi, ko imamo drisko, a v tem primeru ne pozabimo še na druge minerale, kot so kalij, kalcij in magnezij.
Ameriška kraljica talk-show oddaj Oprah Winfrey je precej skrbna, kar se tiče zdravja. Med drugim nam je predstavila psihologa dr. Phila in zdravnika dr. Oza. Slednji je pred kratkim pisal o najpogostejših težavah, ki se nas lotijo pozimi in tudi razložil, kako naj se jim izognemo. Ker kaže, da zimi še kar ne bo konca, smo se odločili, da del teh modrosti delimo z vami in vam jih tako morda tudi pomagamo preprečiti.
Veliko ljudi sklene dolgoročne novoletne zaobljube, a pozabijo na tiste, ki bi pomagale njihovemu zdravju. Seveda pri tem ne gre le za odganjanje gripe, pač pa številne težje in hujše oblike. K sreči jih lahko preprečite, če boste le pripravljeni postaviti zdravje na vrh svojega seznama pomembnih reči.
Srčni napad
Zadnje čase kar prepogosto zaokrožijo novice o srčnih napadih, ki se zgodijo celo med kidanjem snega. Če se boste dobro oblekli, preden se odpravite ven, boste naredili več kot pa se le zaščitili pred mrazom. Več kot polovica srčnih napadov naj bi se namreč zgodilo pozimi in zato menijo, da so lahko povezani tudi z vdihavanjem zelo mrzlega zraka. Nedavna študija je potrdila, da lahko ljudje, ki se v tem času ukvarjajo z naporno dejavnostjo (kot je kidanje snega), izkusijo slabši pretok krvi v koronarnih arterijah, kjer se lahko pojavijo blokade, ki povzročajo srčne napade. Vsekakor priporočamo, da se zavijete v šal, da bo zrak, ki ga boste vdihavali skozenj, toplejši in opustite čim več aktivnosti, ki vam pošteno dvigujejo srčni utrip in se jih raje lotite med toplejšimi dnevi.
Okorelost sklepov
Gotovo ste slišali, kako lahko ljudje, ki imajo težave s sklepi, napovejo vreme? Če govorimo o mrazu, imajo nedvomno prav. Med hladnimi temperaturami so namreč njihovi simptomi bistveno slabši. Znanost si ni edina glede vzroka, vendar pa je ena študija pokazala, da se bolečina poveča z vsakim 3-stopinjskim padcem temperature. Raziskovalci menijo, da je eden od razlogov lahko ta, da hladen zrak zgosti tekočino, ki obdaja sklepe, kar lahko zmanjša mobilnost. Togost ni nujno nevarna, a je lahko boleča in neprijetna. Zato vam priporočamo, da se pogosto gibljete, da bi to preprečili.
Zgaga
Če pozimi radi malo več pojeste, rezultat ne bo le v pridobljenih kilogramih. Uživanje mastnih jedi bo upočasnilo prebavo, kar pomeni, da bo hrana v želodcu ostajala dlje, kar bo povzročilo, da želodčni pritisk naraste, to pa lahko vodi do zgage, ko želodčna kislina brizga nazaj v požiralnik. Občasna zgaga naj vas ne skrbi, a pogosti napadi lahko poškodujejo požiralnik in celo obrabijo njegovo zaščitno plast. Izognite se takšni hrani, pa tudi oblačilom in pasom, ki vas stisnejo v trebuhu in silijo hrano, da se dviguje in s tem seveda tudi kislino.
Suha koža
Kot smo že pisali, kombinacija nizkih temperatur, manjše vlage in ogrevanja prostorov lahko povzročijo luskasto in srbečo kožo. Ker najbolj zunanja plast na koži preprečuje vstop bakterij skozi kožo, lahko razpoke, nastale zaradi izgube vode, povzročijo, da ste bolj dovzetni za okužbe. Uporabljajte kreme, losjone in pijte veliko vode! Več o zimski negi kože preberite tukaj.
Zastrupitev s ogljikovim monoksidom
Tudi o ogljikovem monoksidu smo že pisali, zato bomo tu samo še enkrat poudarili, da je vaš dom varen in si namestite detektor ogljikovega monoksida v vsakem nadstropju svojega doma.
Ko pomislimo na kuhinjo, najprej pomislimo na toplo, domače okolje, polno mamljivih vonjav. Kuhinja je verjetno zadnji prostor v stanovanju, pri katerem bi pomislili na strupe in mikrobe, ki pa jih, v resnici, tam kar mrgoli! Dobra novica pa je, da lahko vse, kar v kuhinji predstavlja vir bakterij ali kemijskih spojin, škodljivih zdravju, iz kuhinje tudi odstranimo in zamenjamo z alternativnimi rešitvami.
Izberite zdravo posodo
Izogibajte se plastični in aluminijasti posodi ter posodi z nelepljivimi premazi. Plastika namreč zadržuje bisfenol A (BPA), ki lahko škodljivo vpliva na plodnost, bolezni srca, diabetes in debelost. Še posebej je škodjiv za nosečnice. Vso plastično posodo nadomestite s tisto brez BPA.
Aluminij je povezan z demeco, Parkinsonovo boleznijo in avtizmom. Posoda z nelepljivimi premazi pa lahko vsebje številne kancerogene snovi.
Najbolje je, da uporabljate posodo in jedilni pribor iz naslednjih materialov: keramika, steklo, les, emajl.
Tudi hrana, pripravljena v posodah iz teh materialov, bo okusnejša.
Dezinficirajte desko za rezanje
Deska za rezanje je lahko vir mnogih zelo škodljivih bakterij. Po nekaterih študijah bi bilo hrano bolj zdravo rezati na WC-školjki! Obstajajo tudi antibakterijske deske, ki pa običajno vsebujejo škodljivo spojino triklosan, za katero se sumi, da lahko povzroča motnje hormonskega sistema.
Da bi se izognili nevarnostim, ki se nabirajo v deski za rezanje, raje izbirajte deske, ki so lesene ali iz neporoznega stekla. Ko desko uporabite, jo sperite z vročo vodo in dezinficirajte z naranimi sredstvi (npr.: naredite mešanico soli, vode in sode bikarbone – vsake sestavine uporaite za čajno žličko – in jo pomažite po deski. Pustite delovati 10 do 15 minut in sperite z vročo vodo).
Pravilno izbirajte kuhinjske elemente
Ko kupujete kuhinjo, izbirajte materiale iz pravega lesa oz. tiste, ki ne zadržujejo škodljivih spojin, kot je formaldehid, ki je izjemno kancerogen. Slednjega najdemo v večini običajnih materialov, kot so iverne, vlaknaste ali vezane plošče.
Iz kuhinje odstranite papir
Večina papirnatih izdelkov, ki jih najdemo v kuhinji (npr. papir za peko, prtički, filter papir za kavo …) je beljena s kolorom in njegovimi derivati. V takih proizvodh se lahko nahaja dioksin, ki ga povezujejo z imunskimi boleznimi, boleznimi živcev, endokrinega sistema in reproduktivnih fukncij.
Namesto, da kuhinjske površine brišete s papirjem, raje uporabljajte platneno krpo, papir za peko pa zamenjajte z metodami, ki so jih uporabljale že naše stare mame, ki so podmazovale posodo, pekače in kalupe. Sicer pa pri proizvodih iz papirja pazite, da kupujete tiste, ki niso beljeni.
Dezinficirajte spužvo za pranje posode
Spužva za pranje, v kateri se nabira vlaga, lahko predstavlja pravo leglo škodljivih bakterij, ki jih povezujemo z okužbami kože, oči in drugimi resnimi boleznimi. Neka ameriška študija je pokazala, da na vsakem kvadratnem centimetru te spužve obstaja okoli pet milijonov bakterij!
Zato po vsakem pranju posode spužvo operite z vročo vodo, dobro izcedite in jo obvezno pustite na suhem mestu. Vsak drugi dan jo za dezinfekcijo namočite v kis in izperite. Če le lahko, pa spužvo menjajte vsaka dva tedna.
Uporabljajte ekološka sredstva za čiščenje
Običajna čistilna sredstva so vir mnogih škodljivih in strupenih snovi, zato jih menjajte z neškodljivimi, a enako učinkovitimi sredstvi, ki jih lahko pripravite tudi sami. Uporabite lahko: sodo bikarbono, kis, olivno olje, eterična olja, mineralno vodo, limono, borovo olje, sol, celo pepel … Še posebej je uporaben kis, ki uničuje mikrobe in pri čiščenju pušča sijaj. Lahko ga zmešate z vodo in to mešanico uporabljate za čiščenje celotne kuhinje.
V trgovini kupujte čistina sredstva, ki so netoksična in biorazgradljiva.
Z vnetjem oči se ne spopadamo samo ljudje, temveč tudi živali. Okužbe oči so pri psih pogosta zdravstvena težava, ki nastane zaradi različnih vzrokov. Vnetje oči najpogosteje zakrivijo alergije, bakterije, virusi, tujek v očesu, nezadostna produkcija solz, poškodbe ali anatomske napake, denimo nepravilno zraščene trepalnice.
Vnetje ponavadi prizadane določen del očesa, pogosto pa ga prepoznamo po izcedku iz oči, izpuščajih ali povečanemu solzenju. Naši štirinožci se okrog oči v času vnetja pogosto drgnejo s tačkami, včasih pa si simptome skušajo olajšati tudi z drgnjenjem ob preproge, oblazinjeno pohištvo ali druge površine. Pogosto so tudi občutljivi na svetlobo, morda celo utrujeni in nerazpoloženi.
Če sumimo na vnetje oči, je dobro, da obiščemo veterinarja, ki bo ugotovil vzrok vnetja ter predpisal ustrezna zdravila in zdravljenje. Zelo pomembna je tudi higiena, torej čiščenje očesnega izcedka.
Kužku pa lahko težave, ki spremljajo nadležno vnetje, pomagamo preboleti tudi s številnimi naravnimi zdravili. Pripravimo jih lahko kar doma in tako pripomoremo k temu, da bodo naši ljubljenčki kmalu spet veselo zrli v svet.
Kamilični čaj. Skuhamo kamilčni čaj in počakamo nekaj minut, da se ohladi. Ko je mlačen, vanj pomočimo čisto bombažno vato, nato pa z njo obrišemo oči. Kamilica bo vnetje pomirila in ublažila srbenje.
Žajbljev čaj, ki ga pripravimo po istem postopku kot kamilčnega, bo deloval blago antiseptično in protivnetno.
Smetlikin čaj, tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, ki se b ljudski medicini uporablja za lajšanje težav z očmi, kot so vnetje vek, ječmen in utrujene oči. Pripravimo in uporabljamo ga po istem postopku kot kamilčni čaj.
Filter vrečke, iz katerih pripravimo čaj. Če smo kamilčni čaj skuhali s pomočjo filter vrečk, lahko tudi te, ko se ohladijo na sobno temperaturo, za nekaj trenutkov položimo na oči.
Solna raztopina. Žlička soli, raztopljena v kozarcu mlačne vode, je znano naravno zdravilo, ki se uporablja za lajšanje številnih zdravstvenih težav. Z raztopino lahko olajšamo tudi vnetje oči pri psih, tako da vanjo pomočimo čisto bombažno vato in z njo večkrat dnevno očistimo oči.
Ribje olje. Kapljico ribjega olja enkrat dnevno nanesemo neposredno v vnete oči. Ribje olje je bogato z vitaminom A, ki bo poskrbel, da bo težava hitreje minila.
Pri pranju perila, ki sodi med vsaj tedenske, če ne že dnevne naloge vsakega gospodinjstva, pogosto posegamo po za okolje zelo škodljivih pralnih sredstvih. Običajne pralne praške, ki vsebujejo težko razgradljive strupene snovi, lahko brez posledic na kvaliteto očiščenosti perila nadomestimo z doma narejenim pralnim praškom.
Potrebujemo:
ekološko trdo milo
tri skodelice pralne sode (600ml)
20 kapljic eteričnega olja po izbiri
steklena posoda za hrambo praška
Če pri roki nimamo pralne sode, jo lahko izvrstno nadomestimo s sodo bikarbono. Po kemijski sestavi sta si obe namreč podobni – pralna soda je natrijev karbonat, soda bikarbona pa natrijev bikarbonat – pod vplivom vročine pa se soda bikarbona spremeni v pralno sodo.
Pralno sodo iz sode bikarbone pripravimo tako, da pečico segrejemo na 200°C , sodo bikarbono pa enakomerno razporedimo po pekaču. Pekač potisnemo v vročo pečico in pečemo 30 minut, vmes pa večkrat premešamo.
Ko smo pripravili pralno sodo, je izdelava domačega pralnega praška zelo preprosta. Naravno milo naribamo v posodo in mu dodamo pralno sodo. Dobljeno zmes premešamo, dodamo eterično olje in ponovno dobro premešamo. Prašek le še shranimo v stekleno posodo, s tem pa je postopek končan.
Domač pralni prašek ima pred kupljenim številne prednosti. Njegova izdelava je hitra, enostavna in cenovno ugodna, pranje perila pa enako kvalitetno. Odišavimo ga lahko z najljubšim eteričnim oljem, primeren je tudi za alergike, saj je za razvoj kakšne alergije malo možnosti. In kar je najpomembneje – okolju je v primerjavi s kupljenim pralnim praškom bolj prijazen.
Svetloba je pomembna spremljevalka našega življenja, saj vpliva tako na telesne procese kot tudi na našo duševnost. Telo nujno potrebuje naravno svetlobo, tudi neposredno sončno sevanje, kar lahko opazimo skozi naše počutje, ki se izboljša takoj, ko nekaj sončnih žarkov predre sivino zimskih dni. Sončna svetloba omogoča proizvodnjo vitamina D, ki je bistven za zgradbo kosti, za kožo in druge vitalne procese v telesu. Dejstvo je, da človek potrebuje stik z naravnimi ritmi, kot je izmenjava dneva in noči ali spreminjanje svetlobe v različnih letnih časih.
Zima je tisti letni čas, ki je s svetlobo najbolj skop, in to z razlogom. V tem letnem času gre narava namreč k počitku in tako tudi našemu telesu daje možnost, da se regenerira in počiva. Pomanjkanje svetlobe naše telo spodbuja k temu, da bi se umirilo, nas pa, da bi se usmerili v svojo notranjost ter izkoristili daljše noči za počitek, ki ga telo po aktivni polovici leta potrebuje.
Z ritmi narave v novo leto
Naši predniki so bili precej bolj v stiku z ritmi narave in so te cikle počitka in aktivnosti močno upoštevali. Sodobna družba pa od nas pričakuje, da smo vse leto enako aktivni, kar je podrlo naravne bioritme in v času prehodov, kar se pokaže v obliki bolezni in različnih težav, s katerimi se srečujemo, ker ne poslušamo naravnega ritma, ki mu telo želi slediti.
Svetlobo srečamo povsod, ne moremo se ji izogniti, četudi ugasnemo luč. Svetloba močno vpliva na naše razpoloženje in kadar naravne svetlobe primanjkuje, je nujno, da jo nadomestimo z razsvetljavo. Razsvetljava v domu ima izjemen vpliv na naše počutje; ko sem pred leti delala na tem področju, sem odkrivala, kako lahko z namestitvijo svetlobnih teles svoj prostor naredimo bolj prijeten. Svetloba prav tako ustvarja prijetno ozračje v domu. Nedvomno drži, da pripomore k ustvarjanju Doma.
Feng shui v praksi
Kot feng shui svetovalka svojim strankam pogosto povem, da je to, kar ustvarjamo v feng shuiju, Dom. Dejstvo je, da ko gradimo bodisi hišo ali stanovanja, zgradimo stavbo, vendar ta prostor še ni Dom. Dom si ustvarimo in ni nekaj samo po sebi umevnega. To se zelo lepo pokaže v tem prednovoletnem času, ko je naravni impulz, ki je zapisan v našem celičnem spominu, da želimo ustvariti praznično vzdušje, Dom, še toliko bolj izrazit. In pri tem praznično vzdušje ustvarjamo z drobnimi lučkami in svečami, ki jih nameščamo po prostoru. Čarobnost teh drobnih lučk nam pomaga uloviti čarobnost tega trenutka. Novo leto je pred vrati in staro leto se počasi poslavlja. Podala si bosta roke, staro leto bo odšlo, mi pa bomo v novo leto zapluli polni pričakovanja in postavljeni pred mnoge nove preizkušnje. Tako kot vsako leto.
V tem prednovoletnem času nas obkroža cela množica majhnih lučk, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Kot bi nas želele razvedriti in vnesti v naše življenje malo več jang energije, malce več vedrine in aktivnosti. Zato le pogumno okrasite smreke in borovce na vrtu z lučkami, ki bodo vrt spremenile v čudežno deželo, še posebej, če bo narava navrgla nekaj snega. Narava v tem času počiva in spokojnost, ki veje iz njenih nedrij, lahko občutimo kot rahlo melanholičnost in zaspanost.
Izkoristimo pozitivno energijo vesolja
V času božiča se na Zemljo vsuvajo ogromne količine pozitivne kozmične energije, ki so na voljo vsakomur, če si le želi vzeti delček zase. V obliki želja, molitev ali le drobnih prebliskov, tistih iskric, ki jih že v naslednjem trenutku ni več. Svečke na adventnih venčkih nehote prinašajo to energijo angelov v naše domove, saj so po tradiciji obvezen del božičnega okrasja.
Pred nami je čas, ko je bila uporaba ognja in kadil tradicionalno gledano najmočneje prisotna. Za energijsko čiščenje prostorov se tradicionalno uporablja kadilo, za odganjanje in transformacijo vseh negativnih in neugodnih energij pa ogenj. Čas pred božičem je primeren za energijsko čiščenje prostora in po stari slovenski tradiciji so duhovniki v tem času prišli v vsak dom v vasi ter opravili blagoslov Doma. Tako so v novo leto vstopali z očiščenim prostorom, v katerega so vnesli novoletne želje, ki so jih potem podpirale celo leto.
Ogenj, preobrazba, čiščenje in pozitivna energija
Ogenj simbolično predstavlja sonce in v tem času, ko je bil prisoten strah, da bo sonce izginilo, ker so se dnevi krajšali, je bil ogenj simbol luči in pozitivnih vrednot, pa tudi opomin, da se bo sonce v vsej svoji polni moči spet vrnilo spomladi. Sveče kot darilo so izjemno pozitiven simbol, še posebej, če jo podarite ženski, ki je tradicionalno veljala kot nosilka svetlobe. Ženske so bile v starih tradicijah varuhinje ognja, varuhinje Doma, in to je bilo povezano z dejstvom, da ženska svoj Dom vedno nosi s seboj. Ženska je Dom v zunanjem prostoru vedno ustvarjala skozi svoj prvi Dom, skozi svojo maternico, zato je v tem zimskem času temu svetemu prostoru v ženski treba še več pozornosti in nege.
Ogenj predstavlja preobrazbo, čiščenje, pozitivno energijo, luč. Po stari poganski tradiciji je prižiganje ognja ob zimskem solsticiju 21. decembra pomagalo oslabljeni energiji sonca. Ljudje so na ta način izražali svojo željo in vero v to, da se bodo dnevi začeli daljšati. Bakla pri vhodu v dom v zimskih večerih prijetno ogreje srca domačih in ustvari dobrodošlico gostom. Ogenj tradicionalno predstavlja srce Doma in zato je modro, če nimate kamina, da v zimskih večerih prižigate sveče kot simbol živega ognja v Domu.
Adventni okraski in simboli v našem domu
Adventni venčki na vhodnih vratih izražajo dobrodošlico in blagoslov, pa naj bodo iz smrečja, bršljana ali omele. V zimzelenem rastlinju je v tem zimskem času, ko kljubuje otrplosti in smrti, po davnem verovanju posebna življenjska moč. Zato imajo v tem času posebno mesto tudi lončki s kalečo pšenico, tako imenovani Adonisovi vrtički.
Zelo popularna v predbožičnem času je tudi božična zvezda, saj simbolizira osebno rast in notranje potovanje. Cveti namreč ravno na prehodu iz starega v novo leto. Zanimivo je, da so božične zvezde, preden so jih v krščanstvu prevzeli kot božično popotnico, gojili že Azteki v Mehiki.
Adventni čas nas opomni na to, da se zavemo pomena svetlobe v našem življenju in da to svetlobo zavestno povabimo v svoje življenje. Zato povabite svetlobo kot svojo spremljevalko in soustvarjalko tega izjemnega prazničnega časa v svoje Domove in v svoja življenja.
In na drugi strani ne pozabite negovalne in hranilne moči teme, ki nam pomaga, da se v telesu izloča hormon melatonin. Svetloba zavre tvorbo melatonina, medtem ko jo tema spodbuja, zaradi česar je ta hormon znan kot »hormon noči«. Izločanje in koncentracija v krvi sta največji sredi noči, v drugi polovici noči pa začne vrednost postopoma padati. Zato zimske večere izkoristite za spanje in regeneracijo telesa. Količina svetlobe, ki skozi oči prihaja do češarike, določa količino izločenega melatonina, zato poskrbite, da v spalnici ne bo virov svetlobe, ki bi lahko motili njegovo izločanje.
Naj bo letošnji december poln svetlobe tako zunaj vas, kot tudi v vaših srcih!
Hitremu tempu navkljub sodobni način življenja postaja vse bolj neaktiven. Raziskave kažejo, da je odrasel človek v delu dneva, ko ne spi, v povprečju zmerno telesno dejaven le od enega do petih odstotkov časa.
Povprečen posameznik tako od trenutka, ko se zbudi, do večera, ko se odpravi spat, večino časa preživi sede, so zapisali pri Inštitutu za varovanje zdravja. Sedi zjutraj pri zajtrku, sedi v avtomobilu na poti v službo, sedi v službi za pisalno mizo, sedi na poti domov, sedi med obroki ter zvečer pred televizijo ali računalnikom.
Kako veste, ali imate sedeč življenjski slog?
Mnenja o natančni definiciji tega, kaj sedeč življenjski slog sploh je, so deljena, toda strokovnjaki se strinjajo, da za večino ljudi sedeč življenjski slog opredeljujejo naslednje smernice:
Ne telovadite oziroma se ne ukvarjate s kakšno intenzivnejšo dejavnostjo trikrat na teden po vsaj 30 minut.
Za razvedrilo se ukvarjate z dejavnostmi, ki ne zahtevajo gibanja.
Čez dan redko prehodite več kot 100 metrov.
Večino časa, ko ne spite, presedite.
Imate službo, ki zahteva malo ali skoraj nič telesne dejavnosti.
Če nismo aktivni…
Številne raziskave so pokazale, da je telesna neaktivnost dejavnik tveganja za zdravje. Če nismo telesno dejavni, se med drugim povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, raka debelega črevesa, raka prsi in zloma kolkov pri starejših.
Gibanje je v izogib boleznim nujno. Četudi imam sedeč življenjski slog, je njegove škodljive vplive z nekaj preprostimi spremembami vsakdanje rutine mogoče omiliti. Strokovnjaki tako svetujejo, da med dlje časa trajajoče sedenje vnašamo kratke prekinitve – najbolje vsakih 30 minut ali vsaj vsako uro za minuto ali dve. Nekaj predlogov:
Pri gledanju televizije se sprehodimo v času predvajanja reklam.
Namesto dvigala uporabimo stopnice.
Če je mogoče, pojdimo v službo raje peš, kot z avtomobilom.
Telefonske pogovore v službi ali doma opravimo stoje.
Po daljšem sedenju se med premorom sprehodimo, razgibamo.
Bodite dejavni vse dni v tednu
Z omenjenimi predlogi bomo omilili posledice sedečega življenjskega sloga. Poleg tega je za naše zdravje nujno, da vsak dan nekaj časa posvetimo tudi telesni dejavnosti. Program vadbe naj bo prilagojen našim sposobnostim – začetniki naj bodo sprva telesno dejavni nekaj minut, nato pa naj vadbo postopoma podaljšujejo. Bolj kot intenzivnost je na začetku pomembno, da je vadba redna, da se pri njej razgibamo, sprostimo in da v njej uživamo.
»Zdravila, ki bi bilo zdravju tako zelo koristno kot življenjski načrt telesne vadbe, trenutno ni na voljo, pa tudi obeta se ne,« je že leta 1982 zapisal profesor medicine Walter Bortz II. Njegov nasvet velja upoštevati še danes.
V kulinariki je sol, kemijska spojina natrija in klorida, nujna sestavina velike večine jedi. Pomembno vlogo ima tudi v telesu, saj uživanje soli pomaga ohranjati ravnovesje ionov v telesnih tekočinah. Pretirano uživanje soli sicer ni priporočljivo, brez slabe vesti pa jo lahko uporabljamo tudi za druge namene. Med drugim je sol lepotni pripomoček, katerega uporaba datira vse do starih Egipčanov.
Sol, posebej tista iz Mrtvega morja, je bogata s številnimi minerali, med njimi magnezijem, kalijem in kalcijem. Magnezij slovi po tem, da lajša mišine bolečine, kalcij pospešuje prekrvavitev ter krepi kosti in nohte, kalij pa daje telesu energijo, koži pa vrača prožnost in vlažnost.
Iz soli z nekaj dodatki, ki jih ima vsaka domača kuhinjska shramba, lahko na preprost način izdelamo piling za telo. Za njegovo pripravo potrebujemo skodelico nerafinirane soli ter žlico ali dve olivnega olja oziroma kokosovega masla, po želji pa pilingu lahko dodamo še kapljico eteričnega olja.
Vse sestavine dobro premešamo, nato pa stopimo pod vroč tuš. Piling nato s krožnimi gibi vtremo v kožo, pustimo, da učinkuje nekaj minut, nato pa ga dobro speremo z mlačno vodo. Po uporabi kože ne drgnemo, temveč le otremo z brisačo.
Uporaba solnega pilinga je priporočljiva pri nečisti koži in celulitu, saj hkrati deluje abrazivno in negovalno. Zrnca soli obenem stimulirajo limfni sistem k izločanju strupov, zato je piling koristen tudi pri prehladu. Piling lahko uporabimo tudi zgolj za razvajanje, saj je koža po njem mehka, sijoča in navlažena.
Kokosovo maslo, bogato z vitamini A, B in E, se v kožo hitro vpije, jo globinsko nahrani in intenzivno navlaži. Če kokosovega masla nimamo pri roki, ga lahko nadomestimo z olivnim oljem, ki bo poskrbelo za enak učinek. Piling lahko obogatimo tudi z različnimi eteričnimi olji – nekaj kapljic olja sivke nam denimo ne bo le pomagalo k lahkotnejšemu spancu, temveč tudi pri vnetjih, bolečinah, prehladu, gripi in migreni.
Piling je s primernim razmerjem sestavin primeren za vse tipe kože. Za nego suhe kože vanj dodamo nekaj več olja oziroma masla, za nego občutljive kože in obraza pa namesto grobe uporabimo mleto sol.
Za negovano in gladko kožo je piling telesa zelo pomemben, vendar z njim ne velja pretiravati, saj bomo sicer dosegli prav nasprotni učinek. Zadostuje, da si ga privoščimo dvakrat na mesec.
Ledvice opravljajo ključne naloge v telesu, saj vsak dan prečistijo več kot 200 litrov krvi ter pomembno sodelujejo z drugim razstrupljevalnim organom, jetri. Skozi leta se v tem telesnem »filtru« nakopiči veliko odpadnih snovi, kar se kaže v utrujenosti, pridobivanju telesne teže, napihnjenosti in nihanju razpoloženja. Ledvice je takat treba očistiti.
S katerimi živili lahko čistimo ledvice?
Redkev ima naravne diuretične in razstrupljevalne lastnosti, ki pomagajo pri odstranjevanju toksinov iz krvnega obtoka in ledvic.
Lubenica vsebuje velike količine antioksidanta likopena (najdemo ga tudi v paradižniku), ki pomembno vpliva na zdravje našega srčno-žilnega sistema. Naj dodamo, da vse več znanstvenikov verjame, da likopen povečuje tudi trdnost kosti.
Kumara je bogata z B-vitaminom in elektroliti, ki pomagajo pri glavobolu. Če boste pojedli nekaj rezin kumare, ko se zvečer vrnete z zabave, pa bo pomagala tudi pri »zdravljenju« jutranjega mačka.
Deset let trajajoča nizozemska študija je na prvo mesto med zelenjavo, ki najbolje ščiti pred boleznimi srca in ožilja, postavila korenje. Zelenjavo so razdelili po barvah (zelena, oranžna in rumena, rdeča in vijolična, bela) ter primerjali njihov učinek na organizem. Ugotovili so, da ima največjo vlogo pri varovanju srčno-žilnega zdravja oranžna in rumena zelenjava, med katero ima najbolj izrazite lastnosti prav korenje. Sodelujoči v raziskavi, ki so zaužili še za 50 do 75 gramov korenja več kot običajno, so nevarnost za nastanek srčno-žilnih bolezni še dodatno znižali.
Peteršilj, še posebej njegovo eterično olje, so znanstveniki označili za »protitumorno« hrano, saj naj bi imel vlogo pri zaviranju rakavih tumorjev.
Ste mislili, da so samo agrumi dobro »založeni« z vitaminom C? Presenetljivo, tudi rdeči radič je. Že s skodelico narezanega rdečega radiča boste dobili kar 56 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa vitamina C. Ta pomemben antioksidant varuje celice pred poškodbami, ki vodijo v kronične težave z zdravjem, kot so na primer bolezni srca in ožilja.
Zelena (in njena semena) vam bo pomagala pri nižanju krvnega tlaka, manjšanju tveganja za nastanek rakavih obolenj in starostnih težav z vidom.
Kako iz vsega tega »zmiksati« idelaen sok za razstrupljanje ledvic?
Uporabite naslednje:
4 redkvice,
četrtino lubenice,
četrtino rdečega radiča,
2 korenčka,
peteršilj,
1 kumaro
4 zelene.
V mešalniku zmešajte naštete sestavine in si privoščite razstrupljevalni in osvežilni smoothie, ki bo prečistil vaše ledvice in vas napolnil z energijo.
Kdo bi si mislil, da pomembne sestavine, ključne za naše zdravje, v telo vnesemo šele, ko hrano dobro prežvečimo. Ena takih sestavin so nitrati, ki v telesu spodbujajo nastajanje dušikovega oksida. Slednji je za zdravje zelo pomemben, saj znižuje krvni tlak, preprečuje nastajanje krvnih strdkov (in s tem znižuje možnost za nastanek srčnega infarkta in kapi) ter ateroskleroze.
Kako z žvečenjem spodbudimo nastajanje dušikovega oksida?
Eden izmed virov za nastanek te spojine so oreščki in zelenjava. Med njihovim žvečenjem se s pomočjo mešanice bakterij v slini v organizem absorbirajo nitrati, ki vstopijo v endotelijske celice in arterije, kjer spodbudijo proizvajanje dušikovega oksida.
Naj vam na tem mestu prišepnemo, da je drugi vir, ki spodbuja nastajanje dušikovega oksida, sončna svetloba (v zdravih količinah, seveda).
In to ni edini čudež žvečenja
Z uživanjem (surove) zelenjave, pod katero spadajo brokoli, brstični ohrovt, kitajsko zelje, koleraba, redkvica in cvetača, v telo vnašamo protitumorno in protimikrobno učinkovino, imenovano sulforafan. Do njenega nastanka pride šele, ko zelenjavo začnemo žvečiti. Pred žvečenjem se v zelenjavi namreč ločeno nahajata sestavina glukofanin in encim mirosinaza. Šele s poškodovanjem zelenjave, ki se zgodi med žvečenjem, pride do njunega spajanja oziroma nastajanja sulforafana, ki dokazano preprečuje raka, bolezni srca in ožilja ter debelost. Še posebej veliko naj bi ga dobili s kalčki brokolija in cvetačo.
Ali sulforafan nastane tudi, ko jemo zelenjavo, ki je kuhana?
Večina encima mirosinaze, ki je ključen pri nastajanju sulforafana, se s kuhanjem uniči. A tukaj so dobre novice: učinek žvečenja lahko poustvarimo. Kako? Zelenjavo nasekljamo in pustimo stati vsaj pol ure pred kuhanjem – v tem primeru bo prišlo do reakcije, pri kateri se bo tvoril sulforafan. Enako se bo zgodilo v primeru, da kuhani dodamo nekaj surove zelenjave ali zelenjavo posipamo z gorčico v prahu.
Če želite dobiti kar najboljše, kar hrana skriva v sebi, jo dobro prežvečite. Vzemite si čas in se posvetite žvečenju, saj boste le tako iz hrane dobili kar največ čudežnih zdravilnih sestavin, ki jih, ko jeste hitro ali celo goltate, za vedno zamudite.
