Hitremu tempu navkljub sodobni način življenja postaja vse bolj neaktiven. Raziskave kažejo, da je odrasel človek v delu dneva, ko ne spi, v povprečju zmerno telesno dejaven le od enega do petih odstotkov časa.
Povprečen posameznik tako od trenutka, ko se zbudi, do večera, ko se odpravi spat, večino časa preživi sede, so zapisali pri Inštitutu za varovanje zdravja. Sedi zjutraj pri zajtrku, sedi v avtomobilu na poti v službo, sedi v službi za pisalno mizo, sedi na poti domov, sedi med obroki ter zvečer pred televizijo ali računalnikom.
Kako veste, ali imate sedeč življenjski slog?
Mnenja o natančni definiciji tega, kaj sedeč življenjski slog sploh je, so deljena, toda strokovnjaki se strinjajo, da za večino ljudi sedeč življenjski slog opredeljujejo naslednje smernice:
- Ne telovadite oziroma se ne ukvarjate s kakšno intenzivnejšo dejavnostjo trikrat na teden po vsaj 30 minut.
- Za razvedrilo se ukvarjate z dejavnostmi, ki ne zahtevajo gibanja.
- Čez dan redko prehodite več kot 100 metrov.
- Večino časa, ko ne spite, presedite.
- Imate službo, ki zahteva malo ali skoraj nič telesne dejavnosti.
Če nismo aktivni…
Številne raziskave so pokazale, da je telesna neaktivnost dejavnik tveganja za zdravje. Če nismo telesno dejavni, se med drugim povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, raka debelega črevesa, raka prsi in zloma kolkov pri starejših.
Gibanje je v izogib boleznim nujno. Četudi imam sedeč življenjski slog, je njegove škodljive vplive z nekaj preprostimi spremembami vsakdanje rutine mogoče omiliti. Strokovnjaki tako svetujejo, da med dlje časa trajajoče sedenje vnašamo kratke prekinitve – najbolje vsakih 30 minut ali vsaj vsako uro za minuto ali dve. Nekaj predlogov:
- Pri gledanju televizije se sprehodimo v času predvajanja reklam.
- Namesto dvigala uporabimo stopnice.
- Če je mogoče, pojdimo v službo raje peš, kot z avtomobilom.
- Telefonske pogovore v službi ali doma opravimo stoje.
- Po daljšem sedenju se med premorom sprehodimo, razgibamo.
Bodite dejavni vse dni v tednu
Z omenjenimi predlogi bomo omilili posledice sedečega življenjskega sloga. Poleg tega je za naše zdravje nujno, da vsak dan nekaj časa posvetimo tudi telesni dejavnosti. Program vadbe naj bo prilagojen našim sposobnostim – začetniki naj bodo sprva telesno dejavni nekaj minut, nato pa naj vadbo postopoma podaljšujejo. Bolj kot intenzivnost je na začetku pomembno, da je vadba redna, da se pri njej razgibamo, sprostimo in da v njej uživamo.
»Zdravila, ki bi bilo zdravju tako zelo koristno kot življenjski načrt telesne vadbe, trenutno ni na voljo, pa tudi obeta se ne,« je že leta 1982 zapisal profesor medicine Walter Bortz II. Njegov nasvet velja upoštevati še danes.