10 živil, ki izboljšujejo delovanje možganov

Tako kot srce, pljuča in mišice, tudi možgani za svoje zdravje in delovanje potrebujejo hranila. V nadaljevanju preberite, katera živila na naše sive celice najbolje vplivajo.

Polnozrnata živila

Kot vse v telesu, niti možgani ne morejo delovati brez energije. Sposobnost koncentracije je odvisna od zadostne oskrbe z energijo, ki po krvi v možgane potuje v obliki glukoze. Za najbolj kakovostno oskrbo možganov z energijo strokovnjaki priporočajo hrano z nizkim glikemičnim indeksom, iz katere se glukoza v kri sprošča počasi. Možgani posledično ostajajo budni in bistri skozi ves dan. To boste dosegli z živili, ki vsebujejo polnozrnata žita: polnozrnati kruh in kosmiči, rjave testenine itd.

Črni ribez

Mastne ribe

Telo samo ne more proizvajati esencialnih maščobnih kislin, zato jih moramo vanj vnesti s pomočjo hrane. Med omega-3 maščobne kisline, ki so še posebej pomembne za naše zdravje, sodita eikozapentaenojska (EPA) in dokozahekaenojska kislina (DPA). Dobri viri teh maščobnih kislin so laneno, sojino in orehovo olje ter sojina in bučna semena. DPA in EPA sta pomembni za zdravo delovanje možganov, srca, sklepov in splošno dobro počutje. Pomanjkanje teh dveh esencialnih kislin, še posebej DPA, povezujejo z nastankom Alzheimerjeve bolezni in z izgubo spomina. Telo najlažje črpa DPA in EPA iz mastnih rib, kot so npr.: losos, postrv, skuša, slanik, sardina in sardela, zato naj se pogosto znajdejo na vašem krožniku.

Borovnice

Borovnice so široko dostopne, zato nimate izgovorov, da si jih ne bi pogosto privoščili. Številne raziskave so pokazale, da izboljšujejo spomin in preprečujejo ali vsaj preložijo izgubo kratkotrajnega spomina.

Paradižnik

Vedno več dokazov je, da močan antioksidant v paradižniku, imenovan likopen, preprečuje škodo, ki jo prosti radikali povzročajo na celicah in s tem razvoj demence ter Alzheimerjeve bolezni.

Vse, kar vsebuje vitamin B

Nekateri B-vitamini (B6, B12 in folna kislina) znižujejo nivo aminokisline homocisteina v krvi. Če je njen nivo v krvi previsok, to povečuje tveganje za kap, kognitivno prizadetost in Alzheimerjevo bolezen. Študija, v kateri je bila udeležena skupina starejših oseb z blažjo kognitivno prizadetostjo, je pokazala, da so se po dveh letih jemanja visokih odmerkov vitamina B6 in B12 njihovi možgani skrčili manj kot pri osebah iz kontrolne skupine, ki so jemale placebo. Med hrano, ki je bogata z vitamini B6, B9 (folno kislino) in B12, sodijo: tunina, jetra in nekatere druge vrste mesa, polnozrnati izdelki, leča, krompir, feferoni, fižol in kvas. Te vitamine najdemo tudi v jajcih, mlečnih izdelkih, zelenjavi temno zelene barve in orehih.

Črni ribez

To je eden od najboljših virov vitamina C, ki že dolgo velja za vitamin, ki pospešuje delovanje možganov.

Bučna semena

Že prgišče bučnih semen dnevno bo dovolj, da boste v telo vnesli priporočeno količino cinka, ki igra pomembno vlogo pri izboljševanju spomina in sposobnosti mišljenja.

Brokoli

Ne samo, da ima (tako kot ostala temno-zelena zelenjava) veliko vitamina B, ampak je tudi izjemen vir vitamina K, ki je znan po tem, da izboljšuje kognitivno delovanje in povečuje moč možganov.

Žajbelj

Žajbelj že dolgo velja za rastlino, ki ob zadostnem uživanju izboljšuje spomin. Razlog za to naj bi se skrival v aktivnih snoveh žajblja, ki pripomorejo k povečanju ravni kemične snovi, ki je v možganih zaslužna za prenašanje sporočil. Dosedanje raziskave so potrdile delovanje žajblja na spomin, domnevajo pa, da bi se žajbelj lahko uporabljalo tudi za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Čeprav se veliko študij osredotoča zgolj na žajbljevo eterično olje, ga lahko po jedeh potresete svežega.

Oreščki

Zadosten vnos vitamina E lahko pomaga pri preprečevanju poslabšanja kognitivnih funkcij, še posebej pri starejših. Med vire vitamina E spadajo: zelena listnata zelenjava, olive, semena, rjavi riž, izdelki iz polnozrnate moke in beluši.

Raziskave, ki povezujejo vpliv prehrane na razvoj demence, so sicer še v povojih, dokazano pa je, da med vnosom hranil in zdravjem možganov obstaja kar nekaj pomembnih povezav. Če uživamo zdravo in uravnoteženo prehrano, bomo možganom dali manj možnosti za razvoj bolezni. Ob prehrani, ki ni uravnotežena, svetujemo uživanje multivitaminov, mineralnih kompleksov in omega-3 maščobnih kislin v obliki prehranskih dopolnil.

Ne dovolite, da vam mraz pride do živega

Zdravstvene težave se lahko pojavijo tudi zaradi vremena – pri nas težave povzročata zlasti huda vročina poleti in hud mraz pozimi. Zato je dobro vedeti, kako se pred zdravstvenimi težavami, ki lahko nastanejo zaradi zimskih vremenskih razmer, zaščititi ali pa vsaj zmanjšati tveganje za njihov nastanek.

Mraz

Ogrožene skupine ljudi

Mraz se ne loteva vseh ljudi na enak način. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NUJZ) opozarja, da mraz pogosteje prizadene otroke do 4. leta starosti, starejše po 75. letu, nekatere kronično obolele ljudi (z boleznimi srčno-žilnega sistema ali dihal), ljudi z duševnimi motnjami, tiste, ki uživajo alkohol ter druge psihoaktivne snovi, ljudi, ki opravljajo delo na prostem in ljudi, ki živijo v neustreznih bivalnih razmerah (tudi brezdomci).

Kaj lahko mraz povzroči?

Hud mraz lahko pri človeku povzroči podhladitev telesa. Ta nastane, ko telo v hladnem okolju telesno toploto izgublja hitreje kot pa jo proizvaja. Ko je telesna temperatura prenizka, se človeku upočasni mišljenje in dobi težave z gibanjem, lahko pa se mu pojavijo tudi omrzline. Te povzročijo bolečino, izgubo občutka in spremembo barve prizadetega dela telesa – največkrat omrznejo nos, uhlji, brada ter prsti.

Primerna obleka bo v veliko pomoč

Zdravstvene težave, ki lahko nastanejo zaradi mraza, lahko omilimo. V mrzlih dneh se raje zadržujmo na toplem, če pa gremo ven, se moramo primerno obleči: oblačila naj bodo topla in suha, v predalih poiščimo kapo, šal in rokavice ter vodoodporno obutev, oblecimo pa se v več slojev (kot čebula). Uporabimo volnena in svilena oblačila, zgornje oblačilo pa naj ne prepušča vetra. Takoj ko začutite mraz, se umaknite na toplo, če imate kakšno kronično bolezen, pa se izogibajte telesnim naporom. Če se že morate gibati na prostem, to počnite počasi in se toplo oblecite. Tudi hoja po ledu je izredno nevarna, saj se lahko ob zdrsu ali padcu hudo poškodujete. Poskrbite, da bodo vaše dvorišče in poti, po katerih redno hodite, primerno očiščeni, poledenelim površinam pa se izogibajte.

In kako v hudem mrazu ravnati doma? Prostore redno zračite in jih varno ogrevajte. Dojenčki naj ne spijo v hladnih prostorih, prav tako redno preverjajte temperaturo, če ste starejši od 65 let. Tudi pri starejših prijateljih ali znancih lahko preverite, ali je njihovo stanovanje primerno ogreto.

Dejstva o blitvi, ki jih morda še ne poznate

Če niste ljubitelj ohrovta, ki je izredno zdrav, a ima precej specifičen okus, ga lahko nadomestite z blitvo, ki je polna vitaminov, popolna pa je tudi za tiste, ki se želite znebiti kakšnega odvečnega kilograma. O blitvi, ki je še najbolj priljubljena v mediteranskih deželah, se pri nas morda res ne govori veliko, a je pomemben sestavni del zdrave prehrane.

Blitva

Blitvo, ki spada v isto družino kot špinača in pesa, lahko jeste v kombinaciji z različnimi jedmi. Pred uporabo jo je treba na hitro prekuhati (dovolj je le par minut kuhanja v vreli vodi, da zadrži svojo hranilno vrednost), pripravite pa jo lahko na enak način kot špinačo, torej jo lahko zgolj skuhate v vodi ali na pari pa tudi dušite, pražite ali na hitro popečete. Izredno dobro se poda h krompirju in ribam, lahko pa jo uporabite kot prilogo ali celo kot glavno jed. Mladi listi so primerni tudi za pripravo solate.

Blitva vsebuje najmanj 13 različnih antioksidantov, bogata je z bakrom, magnezijem, železom, fosforjem, kalcijem, natrijem, kalijem, manganom in vitamini A, C, in K, vsebuje pa tudi balastne snovi, ki blagodejno vplivajo na delovanje črevesja, s tem pa tudi na prebavo. Blitva ima podobne snovi kot brokoli, ohrovt in jagode, zato po nepotrebnem ostaja prezrta zelenjava. Pomembna je tudi zaradi posebne vrste fenolne snovi, ki se imenuje siringična kislina. Ta pomaga uravnavati krvni sladkor in ščiti pred kancerogenimi toksini. Blitva vsebuje tudi hranila, podobna tistim v pesi, ki so pomemben vir različnih antioksidantov, ta pa delujejo protivnetno in razstrupljajoče, medtem ko redno uživanje te zelenjave ščiti tudi pred osteoporozo, srčno-žilnimi boleznimi ter celo pred rakom na prostati.

Blitva pa ne vpliva dobro le na zdravje, ampak tudi na lepoto. Idealna je za hujšanje oziroma ohranjanje primerne telesne teže, saj vsebuje le malo kalorij in maščob, kar pa še ne pomeni, da ni nasitna, saj se v prebavnem traktu zadrži dlje od preostale zelene zelenjave.

Tej zelenjavi pa se izogibajte, če imate pogosto težave z ledvicami, saj vsebuje oksalate, ki se lahko kristalizirajo v sečilih in tako vodijo k boleznim ledvic oziroma k ledvičnim kamnom. Visoka vsebnost vitamina K pa lahko pacientom, ki se zdravijo v antikoagulanti, zmanjša učinek teh zdravil.

Horopito – prastara rastlina, ki uničuje bakterije in glivice

Horopito je ena prvih cvetočih rastlin na svetu, ki se ni se spremenila že 65 milijonov let. Ker spada v družino poprovcev in izvira iz Nove Zelandije, je znana tudi pod imenom novozelandski poprovec. Ko se je Nova Zelandija pred 80 milijoni let odcepila od celine in postala otok, so se zaradi izoliranosti na njej ohranile pradavne rastlinske in živalske vrste. Ena od rastlin, ki se je zaradi stalne vlage in padavin ohranila skozi milijone let, je prav horopito, ki v sebi skriva neverjetno bogastvo.

Čeprav je horopito cvetoča rastlina, nima razvitega sistema žil, ki bi po njej poganjal vodo (tako kot pri ostalih rastlinah, ki cvetijo). Zato raste na območjih, kjer ima za svoj obstoj na voljo dovolj vlage in padavin. Vlažno okolje Nove Zelandije pa je idealno tudi za razraščanje gliv in plesni, ki najedajo in uničujejo rastline. Da bi horopito skozi milijone let lahko preživel vse mutacije gliv, plesni in bakterij, je moral razviti izjemno protiglivično in protibakterijsko odpornost.

horopito

Horopito kot učinkovita pomoč pri različnih vnetjih

Že Maori so znali izkoristiti čudodelne lastnosti horopita: z njegovo pomočjo so lajšali prebavne motnje, ga uporabljali za celjenje ran, ureznin in ostalih poškodb kože, z njim zdravili glivična obolenja, venerološke bolezni, glavobol in zobobol. Evropski priseljenci so horopito uživali v obliki čaja in si z njim pomagi pri driski in bolečinah v trebuhu. Nič nenavadnega, da so mu nadeli ime novozelandski uničevalec bolečine. V 20. stoletju so učinke horopita na zdravje potrdile številne raziskave, ki so znanstveno dokazale protiglivično in protivnetno delovanje njegovih sestavin. Zaradi specifičnega, pekočega okusa je horopito priljubljen tudi kot začimba v tradicionalni novozelandski kulinariki.

Aktivne učinkovine v horopitu

V horopitu se nahaja aktivna učinkovina, imenovana poligodial, ki je zaslužna za to, da rastlina v milijonih let ni klonila parazitom. V listih horopita so prisotne še najmanj tri druge sestavine, ki delujejo proti plesnim. Ta živi fosil med rastlinami vsebuje tudi dva antioksidanta, flavonoida kvercetin in taksifolin. Univerzitetne raziskave, opravljene na Novi Zelandiji in v ZDA, so pokazale, da je učinek sestavin v horopitu na glivice in plesni enakovreden nekaterim farmacevtskim izdelkom.

Kako uporabljati horopito?

Aktivni horopito dodajajo kapsulam, kremam, svečkam, čajem … Kapsule z dodatkom horopita so denimo dobra pomoč pri zmanjševanju prekomerne razraščenosti glivice kandide, mazila z dodatkom učinkovine horopita se uporablja za lajšanje vaginalnih in kožnih glivičnih okužb, čaj pa za pomiritev pri prebavnih težavah in za spodbujanje prebave. Horopito je odlično naravno sredstvo, s katerim lahko obvladate kandido in telesu povrnete bakterijsko ravnovesje, kar je ključnega pomena za zdravje in vitalnost.

Vas mučijo glivice na nohtih in stopalih?

Če imate kakršne koli težave s stopali in nohti na nogah vam je lahko v pomoč horopito – ena najstarejših rastlin na Zemlji! Je dvakrat močnejši od gela čajevca, šestkrat močnejši od manuka kreme in ekstrakta grenivke. Horopito (Pseudowintera Colorata) je ena najzgodnejše razvitih in najprimitivnejših cvetočih rastlin, ki se ni spremenila petinšestdeset milijonov let! Razlog, da je preživela v deževnem gozdu, kjer raste, je razvoj njene neverjetne odpornosti na plesni, glivice in bakterije. Te lastnosti so spoznali že Maori, ki so liste horopita tradicionalno uporabljali za blaženje različnih zdravstvenih težav, zaradi prijetnega pekočega okusa pa je postal priljubljena začimba. Horopito so uporabljali za blaženje mnogih težav, ki so v močni povezavi z nedavno odkritimi znanstvenimi dognanji. Liste horopita so prežvečili ali zdrobili in delali zvarke z vročo vodo ter jih uporabili kot obkladke ali uživali, kadar je šlo za prebavne in želodčne motnje. Maori so ga uporabljali za tudi za celjenje ran, glivičnih obolenj kože, zdravljenje veneroloških bolezni, zobobola in tudi glavobola. Mnogi evropski priseljenci so začeli uživati horopito kot napitek v obliki čaja, predvsem za lajšanje driske in trebušnih bolečin, in je dobil ime novozelandski uničevalec bolečine. Zaradi specifičnega pekočega okusa in prijetne arome je horopito priljubljena začimba v tradicionalni kulinariki Nove Zelandije.

Uporabljajo ga za začinjanje zelenjave, morskih jedi, sladoleda, peciva ter kot dodatek in konzervans vloženi zelenjavi. Glavna aktivna sestavina horopita je polygodial, ki daje rastlini značilni pekoči okus. Vsebuje tudi močna antioksidantna flavonoida – kvercetin in taksifolin. Univerzitetne raziskave v Novi Zelandiji in ZDA so dokazale močno delovanje horopita na glivice, plesni in bakterije. Prva znanstvena raziskava o njem in njegovih aktivnih sestavinah oziroma delovanju je bila 1982 na univerzi Canterbury na Novi Zelandiji. Ugotovili so, da ima zelo učinkovito delovanje na zaviranje kandide. Sledile so številne druge raziskave, ki so potrdile protivnetno in protiglivično delovanje horopita, oz. njegovih sestavin. Preteklo leto je raziskava na univerzi Otago (Nova Zelandija), potrdila močno protivirusno delovanje horopita. Zelo pomembno je dejstvo, da je varna rastlina in je njegova uporaba brez škodljivih posledic. A ne le pri glivicah na stopalih in nohtih, saj horopito nudi tudi učinkovito nego kože pri »atletskem stopalu« ter pri bolečih in utrujenih stopalih. Nudi takojšnjo osvežitev. Je čudovita pomoč pri obdobjih, ko postanejo naša stopala vroča, znojna ali vlažna in se koža začne luščiti ter postane grda, neprijazna za dotik ali dobi neprijeten vonj.

Za debelost je kriva odpornost na leptin

Če čutite, da ste po jedi še vedno lačni, imate napade lakote (predvsem ponoči), si pogosto zaželite nezdrave, hitre hrane ali se težko držite kakršne koli diete, je krivec za to morda leptin, hormon sitosti.

Leptin je hormon, ki uravnava lakoto in občutek sitosti. Ob pravilnem delovanju leptin takrat, ko pojemo dovolj, možganom sporoči, da smo siti in da hrane ne potrebujemo več. Veliko časa je veljalo, da imajo debeli ljudje premalo leptina, a so študije, narejene v zadnjem času, to ovrgle. Profesor s kalifornijske univerze Robert Lustig je ponudil novo teorijo: debelejši kot je človek, več leptina ima, najverjetneje pa je nanj tudi odporen. Kot enega od krivcev za odpornost nanj je izpostavil sladkor.

debelost in leptin

Možgani dobijo napačno informacijo

Leptin je hormon, ki nastaja v maščobnih celicah. Logično je, da v organizmu človeka s prekomerno težo, ki ima tudi več maščobnih celic, nastaja več leptina. Ta bi možganom moral sporočiti, da je telo sito in teža bi se morala postopno normalizirati. Vendar se to v večini primerov ne zgodi. Težave z leptinom so zelo kompleksne zato, ker so povezane s prebavo in endokrinim sistemom, ki pri debelih ljudeh ne delujeta pravilno. Pri tistih, ki težko shujšajo oz. imajo stalno občutek lakote, je lahko prišlo do odpornosti na leptin. Čeprav ga imajo veliko, leptin njihovemu telesu ne sporoča, da je sito. Ker telo ne dobi signala za sitost, meni, da strada, in začne proizvajati maščobne zaloge. Odpornost na leptin med drugim spodbuja nastajenje reverznega hormona T3, ki upočasnjuje metabolizem.

Dejavniki, ki vplivajo na odpornost na leptin

Odpornost na leptin nima enega samega vzroka. Na to vpliva več dejavnikov:

  • uživanje fruktoze,
  • uživanje veliko enostavnih ogljikovih hidratov,
  • uživanje lektina (nahaja se v zrnju žita),
  • veliko stresa,
  • premalo spanja,
  • povišan nivo inzulina v krvi,
  • prenajedanje,
  • pretirana telesna aktivnost, še posebej, če je motena hormonska funkcija.

 

Kako odpraviti odpornost na leptin?

Problem odpornosti na leptin ni nerešljiv. Ameriška raziskovalca, nevrokirurg Jack Kruse in nevrobiolog, ki raziskuje problem debelosti, Stephan Guyenet, sta v raziskavah leptinskega neravnovesja odkrila nekaj poti, s katerimi lahko postopoma odpravimo težave z odpornostjo na leptin. Njune ugotovitve na kratko povzemamo v nadaljevanju.

  1. Zmanjšajte vnos ali povsem opustite prehranjevanje s škrobnatimi, rafiniranimi živili, sladkorji in fruktozo.
  2. Takoj ko zjutraj vstanete, jejte hrano, bogato z beljakovinami in zdravimi maščobami. Privoščite si denimo jajca, zelenjavo in meso, kuhano v kokosovem olju.
  3. Uredite svoje spalne navade in se odpravite spat dovolj zgodaj.
  4. Opustite prigrizke. Če večkrat dnevno jeste manjše prigrizke, so jetra in s tem hormoni v neprestanem delovanju, brez premora. Med prigrizke so šteti tudi razni (kalorični) napitki. Lahko jih nadomestite z nesladkanim čajem ali kavo. Med obroki naj bo vsaj 4 ure razlike. Zadnji obrok pojejte 4 ure pred spanjem.
  5. Vsak dan pojdite ven in kožo izpostavite sončni svetlobi.
  6. Če imate težave z odpornostjo na leptin, v začetni fazi reševanja tega problema ne telovadite, saj bi to za telo predstavljalo dodaten stres. Pustite, da se procesi v vašem telesu vsaj malo normalizirajo in šele nato začnite z vadbo.
  7. Ko telovadite, se vsaj prvih nekaj tednov izogibajte kardio vadbi, ki povzroča sproščanje stresnih hormonov. Raje poprimite za uteži. Visoko intenziven trening za hormone namreč predstavlja manjši stres. Za vzdrževanje pravilne ravni hormonov je dobro, da ne telovadite zjutraj, ampak zvečer.
  8. Iz svojega življenja kar se da odpravite toksine. Opustite uživanje predelane hrane in uporabo komercialnih dezodorantov in mil.
  9. Jejte več hrane z omega-3 maščobnimi kislinami. Sem spadajo: meso živali, ki se pasejo na travnatih površinah, ribe, chia semena … Omega-3 maščobne kisline lahko uživate tudi v obliki prehranskega dodatka. Močno zmanjšajte vnos omega-6 maščobnih kislin, ki se nahajajo v rastlinskih oljih, konvencionalnem mesu in zrnju.

Domača pomoč pri utrujenih očeh

Stresno življenje obremenjuje tudi naše oči. Ko smo pod velikimi obremenitvami ali preutrujeni, nam lahko začne trzati veka, kar sicer ni nevarno, je pa nadležno. Večurno delo z računalnikom prav tako utruja oči, premalo spanja pa povzroča zabuhlost ali temne kolobarje. Kako si pomagati v takih primerih in na naraven način sprostiti oči s pomočjo tega, kar imamo doma, preberite v nadaljevanju.

podočnjaki

Rezine kumaric

Naravna pomoč pri zabuhlih in utrujenih očeh se skriva v našem hladilniku. Kumarice so verjetno najbolj znana vrsta zelenjave, ki se uporablja pri sproščanju oči. Če želite najboljši možen učinek, si rezine hladnih kumaric postavite na oči vsako jutro. S svojim hladom bodo prijetno osvežile oči in jim zmanjšale zabuhlost. Uporabite jih takoj, ko jih narežete. Kumarične »obkladke« pustite delovati 20 minut.

Zamrznjen grah

Proti zabuhlim očem in temnim kolobarjem lahko uporabite tudi vrečko zamrznjene zelenjave. Najbolj primeren je grah, ki se bo zaradi svoje majhnosti razporedil po celotnem očesu, tudi na kotičke, ki jih kakšna druga vrsta zelenjave ne bi dosegla. Zamrznjene zelenjave nikoli ne dajajte neposredno na oko, ampak med njo in oko postavite košček blaga. Zabuhlost oči se bo zmanjšala po 5 do 15 minutah.

Polnomastno mleko

Maščoba v polnomastnem mleku je znana po svojih pomirjevalnih lastnostih. To mleko namreč vsebuje beljakovine, aminokisline, mlečno kislino, vitamine A in D ter obilico drugih komponent, ki bodo zmanjšale vnetje in zabuhlost oči. Najbolj priporočljivo je, da uporabite hladno mleko. Vanj namočite vato in jo postavite na oči. Pustite delovati 15 minut.

Čajne vrečke

Tanin v čaju dela čudeže, saj napenja in učvrščuje kožo. Za kuro s čajem lahko uporabite kateri koli čaj, najbolj priporočljiv pa je zeleni. Čaja ne kuhajte, ampak vrečki za nekaj minut namočite v hladno vodo. Nato iz njiju izstisnite odvečno vodo in ju položite na oči. Pustite delovati 10 do 15 minut.

Hladna žlica

Vse, kar je ohlajeno ali zamrznjeno, bo dobro delo našim utrujenim očem. In jedilna žlica ima za povrh vsega še obliko, ki se očem prilega. Če želite poskusiti to metodo, čez noč zamrznite dve jedilni žlici. Uporabite ju zjutraj. Na očeh ju pustite, dokler se ne segrejeta. Po uporabi bodo vaše oči sproščene in izgledali boste naspano.

Živila, ki izboljšujejo spomin

Ker spomin močno vpliva na naše življenje, se je vredno potruditi za to, da nam bo dobro služil v vseh življenjskih obdobjih. Povsem normalno je, da se kdaj česa ne spomnimo ali da nam nekaj enostavno »uide iz glave«. Imeti dober spomin še ne pomeni, da si zapomnemo vse, ampak da si zapomnemo za nas pomembne stvari in pozabimo tisto, kar je za nas manj pomembno. Vendar s starostjo, stresom in nepravilno prehrano prihaja do vse pogostejših kognitivnih težav. Odpravimo jih lahko z uživanjem živil, ki spodbujajo delovanje možganov in s tem tudi spomina.

Hrana spomin

Borovnice

Ker so polne antioksidantov, borovnice ščitijo možgane pred oksidativnim stresom. Flavonoidi v borovnicah so znani po tem, da izboljšujejo kratkoročni in dolgoročni spomin ter druge kognitivne funkcije, kot so sporazumevanje, logika in odločanje.

Mandlji

Mandlje si lahko dnevno privoščite kot zdrav prigrizek med obroki. Ker so bogati z omega-3 maščobnimi kislinami in antioksidanti, izboljšujejo delovanje možganov in s tem njihovo spominsko funkcijo. Uporabite jih lahko tudi tako, da jih čez noč namočite v vodo in jih dodate jutranjemu smoothiju.

Kokosovo olje

Ob redni uporabi kokosovo olje preprečuje motnje spomina, ki se pojavljajo s starostjo. Možgane ščiti pred pozabljivostjo, znanstveniki pa se vse bolj nagibajo k temu, da sestavine v kokosovem olju igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju Alzheimerjeve bolezni in demence.

Avokado

Avokado je vir enkrat nasičenih maščobnih kislin, ki spodbujajo pretok krvi po celem telesu. Ko je naš organizem dobro prekrvavljen, je izboljšana tudi možganska funkcija. Vseeno se avokada ne prenajejte, saj je ta sadež zelo masten in kaloričen. Lahko pa ga tu in tam dodate solati ali kakšnemu jutranjemu toastu.

Semena granatnega jabolka

Semena granatnega jabolka so resda majhna, vendar obilno založena z antioksidanti, ki telo ščitijo pred prostimi radikali. Ti škodujejo celotnemu telesu, najbolj pa možganom, ki so na njihovo škodljivo delovanje tudi najbolj občutljivi. Zapomnite si pravilo: bolj kot je hrana barvita, bolj je bogata z antioksidanti.

Cimet in med

Ko si naslednjič pripravljate čaj, vanj za spremembo dodajte malo cimeta in medu. Oba sta znana po tem, da blažita stres in izboljšujeta kognitivno funkcijo. Če se želite zbistriti, povohajte mešanico limone, medu in cimeta. Med dnevom vas bo uporaba cimeta in medu prebudila, ponoči pa vam bo pomagala lažje zaspati. In tudi dovolj spanca je potrebnega za dobro delovanje spomina.

Temna čokolada

Flavonoidi v temni čokoladi izboljšujejo delovanje možganov in izboljšujejo spomin. Dnevno zaužijte nekaj koščkov take čokolade, ki naj vsebuje vsaj 75 % kakava.

Nega rok in nohtov v zimskih mesecih

Pozimi so naše roke in nohti še posebej izpostavljeni vremenskim spremembam. Na njihov izgled vplivajo hladne zunanje temperature, sneg, mrzel veter na eni in topli, ogrevani prostori na drugi strani. Prav zaradi omenjenih dejavnikov naši nohti pogosto postanejo lomljivi, krhki in občutljivi, koža na rokah pa suha in razpokana.

Nega nohtov

Prvi dejavnik, ki vpliva na izgled kože na rokah in nohte, je zagotovo pravilna prehrana. Pozimi bodite še posebej pozorni, da zaužijete dovolj sadja in zelenjave ter beljakovin. Odlična izbira so denimo jabolka, grozdje ali drugo sadje, česen, kumare in druga zelenjava, sveže stisnjeni sadni ali zelenjavni sokovi, rjavi riž in polnozrnati izdelki, jajca in oreščki!

Pozorni bodite tudi pri gospodinjskih opravilih. Voda, mila in čistilna sredstva kožo na rokah izsušujejo, nohti pa so zaradi njih bolj občutljivi in krhki. Pri čiščenju tako uporabljajte rokavice, saj boste na ta način preprečili neposreden stik čistila z nohti in kožo na rokah.

Nohte in kožo na rokah tudi redno vlažite. Nanje lahko večkrat dnevno nanesete losjon, veliko pa je tudi domačih pripravkov, ki bodo poskrbeli, da bodo vaši nohti izgledali bolje, koža na rokah pa bo navlažena in nahranjena. Poizkusite lahko denimo z vtiranjem olivnega, kokosovega ali olja pšeničnih kalčkov.

Če radi nosite daljše nohte, je bolje, da jih pozimi nekoliko skrajšate. Dolgi nohti se namreč hitreje poškodujejo. Pred manikuro pa jih potopite v mlačno vodo, ki ste ji dodali malo sveže stisnjenega limoninega soka. Preprost pripravek bo nohte očistil, obnohtno kožico pa zmehčal, kar bo olajšalo čiščenje in urejanje nohtov.

V hladnih zimskih mesecih ne pozabite tudi na mehke, udobne in tople rokavice, ki bodo zaščitile vaše roke in nohte! Dodatna tkanina bo preprečila, da bi se roke in nohti izsušili, hkrati pa jih bo zaščitila pred mrazom in drugimi vplivi mrzlega zimskega zraka.

Ali vam primanjkuje vitaminov in mineralov?

V sodobnem svetu na področju uravnotežene prehrane pogosto vlada pravi kaos. Zaradi hitrega tempa nam mnogokrat primanjkuje časa za sestavo kakovostnega in zdravega obroka. Živila vsebujejo tudi vse manj mikrohranil – moderni načini pridelave hrane, dolge transportne poti in skladiščenje namreč živila s tega vidika osiromaši. Čeprav so vitamini in minerali potrebni le v majhnih količinah, pa so nujni za zdravo in pravilno delovanje našega telesa.

procesirana hrana

Kaj so vitamini in minerali ter zakaj jih naše telo potrebuje?

Vitamini so snovi, ki v organizmu sodelujejo pri številnih procesih. Dejavni so denimo pri obnavljanju kože ter skrbijo za pravilo delovanje živcev, možganov in imunskega sistema. Naše telo jih – razen redkih izjem – ne more tvoriti samo, zato jih moramo pridobiti s kakovostno prehrano.

Tudi minerali so življenjsko pomembne snovi, ki jih organizem nujno potrebuje. Delimo jih na makroelemente (natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, fosfor in žveplo) ter na mikroelemente (železo, jod, baker, cink, kobalt, krom, selen, fluor, mangan in molibden). Pomanjkanje posameznih mineralov je pri ljudeh ponavadi redko, saj jih tako rastlinska kot živalska hrana vsebujeta dovolj, se pa lahko pojavi v določenih življenjskih obdobjih, na primer med nosečnostjo.

Znaki, da telesu primanjkuje vitaminov in mineralov

  • Pomanjkanje vitaminov in mineralov se pogosto kaže na nohtih. Če so na njih bele pikice ali če ima noht valovito površino, telesu morda primanjkuje cinka. Če so nohti mehki in krhki, pa je to navadno znak pomanjkanja magnezija.
  • Tudi koža odraža simptome pomanjkanja vitaminov in mineralov. Strije so denimo lahko posledica pomanjkanja cinka, če pa na njej opazimo majhne krvave pikice, pa je to znak manka vitamina C, ki je ključen za tvorjenje kolagena. Na grobo in suho kožo kaže tudi pomanjkanje vitamina A, mnogokrat pa je koža izsušena tudi zaradi premajhne količine vitaminov B.
  • Velikokrat znake pomanjkanja vitaminov in mineralov odaža tudi stanje naših las. Šibki, tanki lasje so ponavadi posledica pomanjkanja vitamina C ali biotina. Za prezgodnje sivenje las gre kriviti pomanjkanje folne kisline, pretiranjo izpadanje las pa je lahko posledica slabega delovanja ščitnice, pomanjkanja cinka ali esencialnih maščobnih kislin.
  • Na pomanjkanje vitaminov in mineralov opozarjajo tudi ustnice in celotna ustna votlina. Razpoke, ranice na ustnicah ali bole jezik in usta najverjetneje nakazujejo na pomanjkanje vitaminov B2, B6 in B12. Bled in razpokan jezik je posledica pomanjkanja železa, boleč jezik pa pomanjkanja vitamina B3. Pomanjkanje koencima Q10 se lahko pokaže z vnetjem dlesni, simptom pomanjkanja vitamina C pa so pogosta krvavenja na dlesnih.

Kako poskrbimo za primeren vnos?

Za primeren vnos vitaminov in mineralov najbolje poskrbimo s pravilno in raznoliko prehrano. Vitamine in minerale vsebujejo praktično vsa osnovna, nepredelana živila – zelenjava, sadje, olja, žita, meso in živalski produkti. Da se izognemu z mikrohranili siromašnim živilom, je bolje poseči po ekološki in lokalno pridelani hrani. Ker so nekateri vitamini očutljivi na zunanje dejavnike – denimo svetlobo, toploto, pa tudi recimo rezanje zelenjave – je posebno pozornost potrebno nameniti tudi pripravi živil. Najbolje jih je uživati čim manj predelana in prekuhana ter čimbolj sveže pripravljena.

Nasveti za varčevanje z energijo v kuhinji

Če veliko časa preživite v kuhinji, bodo dobrodošli vsakršni nasveti o tem, kako v tem prostoru, kjer pripravljate hrano, porabiti čim manj energije. Nasvete seveda lahko upoštevate tudi, če kuhinjo uporabljate zgolj za pripravo sendviča, saj vam bodo prišli prav tudi v drugih situacijah. Cilj varčevanja z energijo namreč ni le to, da živimo v čistejšem okolju, ampak da tudi finančno nekaj prihranimo.

Varčevanje z energijo v kuhinji

Hrana

Jejte hrano, ki ni povezana z veliko industrijsko proizvodnjo. Če jeste zelenjavo in ne mesa, je to za okolje seveda boljše, ča pa jeste tudi meso, pa si priskrbite takšnega, ki ni plod masovne govedoreje. Živale, ki so jedle kemično predelano hrano, dajejo manj kakovostno, manj okusno, zlasti pa manj zdravo meso, zato se v zvezi s tem pozanimajte pri najbližjem kmetu, ki živali goji na povsem naraven način.

Če imate na voljo vrt ali vsaj nekaj prostora, kjer lahko posadite zelenjavo, to storite. Ni boljšega čez doma predelano zelenjavo, saj tako vendarle veste, kaj jeste, prav tako boste to, kar pridelate sami, tudi z večjim veseljem zaužili. Pri gojenju zelenjave ne uporabljajte škodljivih pesticidov, saj je ekološko pridelana hrana bolj zdrava za vas in za okolje.

Izogibajte se maščobam in v trgovinah, če se le da, ne kupujte hrane, ki je zapakirana v plastično embalažo. Uporabite stekleno embalažo, ki jo lahko uporabite večkrat, če pa že kupite plastično embalažo, poskrbite, da jo bodo reciklirali.

Hladilnik

Hladilnik porabi ogromno energije, zato je dobro vedeti, kako z njim ravnati, da bo okolju in denarnici prijaznejši. Temperatura v hladilniku naj bo med 3 in 5 stopinjami Celzija, v zamrzovalniku pa med -17 in -15. Hladilnik odpirajte le takrat, ko to zares potrebujete, ko je odprt, pa ga čim prej tudi zaprite, da bo hladen zrak ostal v njem. Ne postavite ga na toplo mesto (ob radiator, grelnik ali neposredno na sončno svetlobo), redno pa ga tudi čistite.

Energetsko varčni hladilnik je sicer nekoliko dražji, a vam bo v svoji življenjski dobi veliko prihranil. Kakovostne aparature imajo po navadi tudi daljšo življenjsko dobo, zato ob nakupu le preverite, kaj kupujete.

Za hladilnik to sicer ne velja, pri zamrzovalnikih pa: večji ko je, več energije bo porabil, zato kupite tolikšnega, kot ga res potrebujete.

Kuhanje

Pri kupovanju gospodinjskih aparatov bodite pozorni na njihovo energetsko učinkovitost in porabo. Za gretje vode lahko uporabite električni grelnik, ki porabi manj električne energije kot štedilnik. Če se le da, hrano kuhajte v steklenih posodah, ki se segrejejo hitreje kot kovinske, prav tako pa bodite pozorni, da je dno posode ravno tako veliko kot grelna plošča.

Ne tratite energije s pečico. Če pečete pecivo in torte, pečico prižgite le kakšnih deset minut pred dejansko uporabo. Pečico ugasnite 15 minut, preden je hrana dejansko pečena, saj je vročine v njej še dovolj, da bo meso ali kar koli drugega spekla do konca.

Ko voda v loncu zavre, znižajte moč energije, saj je rahlo vrela voda prav tako vroča kot tista, ki dobesedno kipi. Voda v zaprti posodi zavre prej kot v odprti, zamrznjena živila pa pred kuhanjem odtalite, saj kuhanje zamrznjenih živil porabi občutno več energije.