Prijava
Horopito je ena prvih cvetočih rastlin na svetu, ki se ni se spremenila že 65 milijonov let. Ker spada v družino poprovcev in izvira iz Nove Zelandije, je znana tudi pod imenom novozelandski poprovec. Ko se je Nova Zelandija pred 80 milijoni let odcepila od celine in postala otok, so se zaradi izoliranosti na njej ohranile pradavne rastlinske in živalske vrste. Ena od rastlin, ki se je zaradi stalne vlage in padavin ohranila skozi milijone let, je prav horopito, ki v sebi skriva neverjetno bogastvo.
Čeprav je horopito cvetoča rastlina, nima razvitega sistema žil, ki bi po njej poganjal vodo (tako kot pri ostalih rastlinah, ki cvetijo). Zato raste na območjih, kjer ima za svoj obstoj na voljo dovolj vlage in padavin. Vlažno okolje Nove Zelandije pa je idealno tudi za razraščanje gliv in plesni, ki najedajo in uničujejo rastline. Da bi horopito skozi milijone let lahko preživel vse mutacije gliv, plesni in bakterij, je moral razviti izjemno protiglivično in protibakterijsko odpornost.
Horopito kot učinkovita pomoč pri različnih vnetjih
Že Maori so znali izkoristiti čudodelne lastnosti horopita: z njegovo pomočjo so lajšali prebavne motnje, ga uporabljali za celjenje ran, ureznin in ostalih poškodb kože, z njim zdravili glivična obolenja, venerološke bolezni, glavobol in zobobol. Evropski priseljenci so horopito uživali v obliki čaja in si z njim pomagi pri driski in bolečinah v trebuhu. Nič nenavadnega, da so mu nadeli ime novozelandski uničevalec bolečine. V 20. stoletju so učinke horopita na zdravje potrdile številne raziskave, ki so znanstveno dokazale protiglivično in protivnetno delovanje njegovih sestavin. Zaradi specifičnega, pekočega okusa je horopito priljubljen tudi kot začimba v tradicionalni novozelandski kulinariki.
Aktivne učinkovine v horopitu
V horopitu se nahaja aktivna učinkovina, imenovana poligodial, ki je zaslužna za to, da rastlina v milijonih let ni klonila parazitom. V listih horopita so prisotne še najmanj tri druge sestavine, ki delujejo proti plesnim. Ta živi fosil med rastlinami vsebuje tudi dva antioksidanta, flavonoida kvercetin in taksifolin. Univerzitetne raziskave, opravljene na Novi Zelandiji in v ZDA, so pokazale, da je učinek sestavin v horopitu na glivice in plesni enakovreden nekaterim farmacevtskim izdelkom.
Kako uporabljati horopito?
Aktivni horopito dodajajo kapsulam, kremam, svečkam, čajem … Kapsule z dodatkom horopita so denimo dobra pomoč pri zmanjševanju prekomerne razraščenosti glivice kandide, mazila z dodatkom učinkovine horopita se uporablja za lajšanje vaginalnih in kožnih glivičnih okužb, čaj pa za pomiritev pri prebavnih težavah in za spodbujanje prebave. Horopito je odlično naravno sredstvo, s katerim lahko obvladate kandido in telesu povrnete bakterijsko ravnovesje, kar je ključnega pomena za zdravje in vitalnost.
Vas mučijo glivice na nohtih in stopalih?
Če imate kakršne koli težave s stopali in nohti na nogah vam je lahko v pomoč horopito – ena najstarejših rastlin na Zemlji! Je dvakrat močnejši od gela čajevca, šestkrat močnejši od manuka kreme in ekstrakta grenivke. Horopito (Pseudowintera Colorata) je ena najzgodnejše razvitih in najprimitivnejših cvetočih rastlin, ki se ni spremenila petinšestdeset milijonov let! Razlog, da je preživela v deževnem gozdu, kjer raste, je razvoj njene neverjetne odpornosti na plesni, glivice in bakterije. Te lastnosti so spoznali že Maori, ki so liste horopita tradicionalno uporabljali za blaženje različnih zdravstvenih težav, zaradi prijetnega pekočega okusa pa je postal priljubljena začimba. Horopito so uporabljali za blaženje mnogih težav, ki so v močni povezavi z nedavno odkritimi znanstvenimi dognanji. Liste horopita so prežvečili ali zdrobili in delali zvarke z vročo vodo ter jih uporabili kot obkladke ali uživali, kadar je šlo za prebavne in želodčne motnje. Maori so ga uporabljali za tudi za celjenje ran, glivičnih obolenj kože, zdravljenje veneroloških bolezni, zobobola in tudi glavobola. Mnogi evropski priseljenci so začeli uživati horopito kot napitek v obliki čaja, predvsem za lajšanje driske in trebušnih bolečin, in je dobil ime novozelandski uničevalec bolečine. Zaradi specifičnega pekočega okusa in prijetne arome je horopito priljubljena začimba v tradicionalni kulinariki Nove Zelandije.
Uporabljajo ga za začinjanje zelenjave, morskih jedi, sladoleda, peciva ter kot dodatek in konzervans vloženi zelenjavi. Glavna aktivna sestavina horopita je polygodial, ki daje rastlini značilni pekoči okus. Vsebuje tudi močna antioksidantna flavonoida – kvercetin in taksifolin. Univerzitetne raziskave v Novi Zelandiji in ZDA so dokazale močno delovanje horopita na glivice, plesni in bakterije. Prva znanstvena raziskava o njem in njegovih aktivnih sestavinah oziroma delovanju je bila 1982 na univerzi Canterbury na Novi Zelandiji. Ugotovili so, da ima zelo učinkovito delovanje na zaviranje kandide. Sledile so številne druge raziskave, ki so potrdile protivnetno in protiglivično delovanje horopita, oz. njegovih sestavin. Preteklo leto je raziskava na univerzi Otago (Nova Zelandija), potrdila močno protivirusno delovanje horopita. Zelo pomembno je dejstvo, da je varna rastlina in je njegova uporaba brez škodljivih posledic. A ne le pri glivicah na stopalih in nohtih, saj horopito nudi tudi učinkovito nego kože pri »atletskem stopalu« ter pri bolečih in utrujenih stopalih. Nudi takojšnjo osvežitev. Je čudovita pomoč pri obdobjih, ko postanejo naša stopala vroča, znojna ali vlažna in se koža začne luščiti ter postane grda, neprijazna za dotik ali dobi neprijeten vonj.
