10 živil, ki izboljšujejo delovanje možganov

    Tako kot srce, pljuča in mišice, tudi možgani za svoje zdravje in delovanje potrebujejo hranila. V nadaljevanju preberite, katera živila na naše sive celice najbolje vplivajo.

    Polnozrnata živila

    Kot vse v telesu, niti možgani ne morejo delovati brez energije. Sposobnost koncentracije je odvisna od zadostne oskrbe z energijo, ki po krvi v možgane potuje v obliki glukoze. Za najbolj kakovostno oskrbo možganov z energijo strokovnjaki priporočajo hrano z nizkim glikemičnim indeksom, iz katere se glukoza v kri sprošča počasi. Možgani posledično ostajajo budni in bistri skozi ves dan. To boste dosegli z živili, ki vsebujejo polnozrnata žita: polnozrnati kruh in kosmiči, rjave testenine itd.

    Črni ribez

    Mastne ribe

    Telo samo ne more proizvajati esencialnih maščobnih kislin, zato jih moramo vanj vnesti s pomočjo hrane. Med omega-3 maščobne kisline, ki so še posebej pomembne za naše zdravje, sodita eikozapentaenojska (EPA) in dokozahekaenojska kislina (DPA). Dobri viri teh maščobnih kislin so laneno, sojino in orehovo olje ter sojina in bučna semena. DPA in EPA sta pomembni za zdravo delovanje možganov, srca, sklepov in splošno dobro počutje. Pomanjkanje teh dveh esencialnih kislin, še posebej DPA, povezujejo z nastankom Alzheimerjeve bolezni in z izgubo spomina. Telo najlažje črpa DPA in EPA iz mastnih rib, kot so npr.: losos, postrv, skuša, slanik, sardina in sardela, zato naj se pogosto znajdejo na vašem krožniku.

    Borovnice

    Borovnice so široko dostopne, zato nimate izgovorov, da si jih ne bi pogosto privoščili. Številne raziskave so pokazale, da izboljšujejo spomin in preprečujejo ali vsaj preložijo izgubo kratkotrajnega spomina.

    Paradižnik

    Vedno več dokazov je, da močan antioksidant v paradižniku, imenovan likopen, preprečuje škodo, ki jo prosti radikali povzročajo na celicah in s tem razvoj demence ter Alzheimerjeve bolezni.

    PREBERITE TUDI:  Živila, ki ne spadajo v hladilnik

    Vse, kar vsebuje vitamin B

    Nekateri B-vitamini (B6, B12 in folna kislina) znižujejo nivo aminokisline homocisteina v krvi. Če je njen nivo v krvi previsok, to povečuje tveganje za kap, kognitivno prizadetost in Alzheimerjevo bolezen. Študija, v kateri je bila udeležena skupina starejših oseb z blažjo kognitivno prizadetostjo, je pokazala, da so se po dveh letih jemanja visokih odmerkov vitamina B6 in B12 njihovi možgani skrčili manj kot pri osebah iz kontrolne skupine, ki so jemale placebo. Med hrano, ki je bogata z vitamini B6, B9 (folno kislino) in B12, sodijo: tunina, jetra in nekatere druge vrste mesa, polnozrnati izdelki, leča, krompir, feferoni, fižol in kvas. Te vitamine najdemo tudi v jajcih, mlečnih izdelkih, zelenjavi temno zelene barve in orehih.

    Črni ribez

    To je eden od najboljših virov vitamina C, ki že dolgo velja za vitamin, ki pospešuje delovanje možganov.

    Bučna semena

    Že prgišče bučnih semen dnevno bo dovolj, da boste v telo vnesli priporočeno količino cinka, ki igra pomembno vlogo pri izboljševanju spomina in sposobnosti mišljenja.

    Brokoli

    Ne samo, da ima (tako kot ostala temno-zelena zelenjava) veliko vitamina B, ampak je tudi izjemen vir vitamina K, ki je znan po tem, da izboljšuje kognitivno delovanje in povečuje moč možganov.

    Žajbelj

    Žajbelj že dolgo velja za rastlino, ki ob zadostnem uživanju izboljšuje spomin. Razlog za to naj bi se skrival v aktivnih snoveh žajblja, ki pripomorejo k povečanju ravni kemične snovi, ki je v možganih zaslužna za prenašanje sporočil. Dosedanje raziskave so potrdile delovanje žajblja na spomin, domnevajo pa, da bi se žajbelj lahko uporabljalo tudi za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Čeprav se veliko študij osredotoča zgolj na žajbljevo eterično olje, ga lahko po jedeh potresete svežega.

    PREBERITE TUDI:  Začimbe, ki bi morale svoje mesto imeti v vsaki kuhinji

    Oreščki

    Zadosten vnos vitamina E lahko pomaga pri preprečevanju poslabšanja kognitivnih funkcij, še posebej pri starejših. Med vire vitamina E spadajo: zelena listnata zelenjava, olive, semena, rjavi riž, izdelki iz polnozrnate moke in beluši.

    Raziskave, ki povezujejo vpliv prehrane na razvoj demence, so sicer še v povojih, dokazano pa je, da med vnosom hranil in zdravjem možganov obstaja kar nekaj pomembnih povezav. Če uživamo zdravo in uravnoteženo prehrano, bomo možganom dali manj možnosti za razvoj bolezni. Ob prehrani, ki ni uravnotežena, svetujemo uživanje multivitaminov, mineralnih kompleksov in omega-3 maščobnih kislin v obliki prehranskih dopolnil.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte