Po napornem dnevu se je vedno lepo vrniti domov. Da boste čim hitreje pregnali stres in se sprostili, lahko poskrbite tudi s primerno ureditvijo stanovanja. S hladnimi zelenimi toni, ki pomirjajo, in drobnimi dodatki, ob katerih se boste počutili še bolj domače.
Da bi prostor deloval lahkotno in zračno, izberite dovolj beline, ki jo še bolj osveži zelena. Svetlobe naj bo čim več – če so okna manjša, si pomagajte z zrcali.
Svež zrak je še posebej pomemben v spalnici. Večina ljudi prav v spalnici nima lončnic, a če se želite med spanjem napolniti s kisikom, vam jih vsekakor priporočamo.
Kričeči plakati, stolpnice, promet in podobni urbani prizori so del mestnega vrveža, ki hitro vznemirja. Za okrasitev sten raje uporabite podobe iz narave: metulje, ptice, rože, drevesa.
Okrasne posodice, cvetlične lončke in podobno dekoracijo iz plastike zamenjajte za keramiko in pletene košare. Naravni materiali so nam bliže, pa tudi za oko so prijetnejši.
Vam mir pričara skodelica kave ali skodelica čaja? Za svoj vsakdanji obred si privoščite primerno kozico ali čajnik.
Štirinožni prijatelji imajo na nas neverjeten vpliv, mačke naj bi s svojim predenjem ob bolezni celo pomagale, da hitreje ozdravimo.
Blazine iz mehkega pliša in s pletenim vzorcem, ki nas spominja na ročno delo naših babic. Na mizi pa naj bo košara sadja, ki kar vabi, da posežemo po vitaminih.
Poletje je tu in večina parov se v kratkem odpravlja na počitnice. Te so lahko čudovita izkušnja za vsakega posebej in tudi za zdrav odnos med njima. Po drugi strani pa lahko prinese težave. Kakšne so pasti in prednosti počitnic v dvoje oziroma kako jih najbolje izkoristiti, je pojasnila psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek.
So torej poletne počitnice lahko dobra izkušnja za posameznika in za »zdravje« dveh ljudi, ki sta v odnosu?
Oh ja, seveda. Vsak posameznik kot par nujno potrebuje oddih in čas samo zase in za partnerstvo.
Kakšne so prednosti skupnega potovanja oziroma počitnikovanja? Da se naučimo česa novega, da se bolje zavedamo, kdo smo? Da morda spremenimo določene poglede?
Ena izmed prednosti je zagotovo ta, da imamo čas drug za drugega, brez napetosti in skrbi, ki so povezane s službo ali z drugimi stvarmi, s katerimi se posameznik ali par sicer spopadata. Vsekakor pa se lahko vedno, vsak dan nekaj novega naučimo tako o sebi kot o drugemu. Da pa kaj spremenimo, moramo najprej vedeti, zakaj nekaj spreminjamo in kaj si v bistvu drugega ali drugačnega želimo.
Dr. Veronika Podgoršek
So počitnice v dvoje koristnejše za pare, ki šele začenjajo?
Prav toliko kot za tiste, ki so že leta skupaj. Lahko bi celo rekla, da pari, ki so že dalj časa skupaj, potrebujejo dopust morda še bolj. Težava vsakdana namreč je, da je močno rutinski, kamor hitro zapade tudi par. Ljubkovanje je sicer pomembno sleherni dan, vendar pa se na dopustu še na malo drugačen način pari sprostijo, saj zamenjajo pogosto tudi samo okolje.
Kako se počitnice v dvoje razlikujejo za pare, ki so že dolgo skupaj?
Ni dobro, da se prav veliko (smeh). Zakaj bi tudi se? Če se dva ljubita, se lahko ljubita zmeraj bolj. Ob tem pa se, če je odnos dober, tudi zmeraj bolj poznata in zato že točno vesta, kaj jima prija in kaj ne, kaj bosta počela in na kakšen način. To je v bistvu velika prednost.
Kakšne aktivnosti priporočate na počitnicah? Kakšne bodo prebudile še večjo strast, naklonjenost?
To je stvar dveh. Pomembno je, da vsak posameznik izrazi svojo željo in da nadalje organizirata stvari tako, da sta oba zadovoljna in zadovoljena. Nikakor ne samo eden. In ko sta v odnosu zadovoljna oba, sta že s tem strast in naklonjenost na vrhu. V odnosu se je torej treba počutiti slišano in upoštevano – to je največji občutek ljubljenosti.
So tudi spomini na lepe počitnice lahko v pomoč dolgoročno?
Vsekakor. Večkrat bi se morali spomniti in tudi obujati stvari, ki jih ima par rad. Pomislite, kaj sta počela, ko sta se spoznavala in si dvorila? Po navadi so odgovori, npr. veliko sva se pogovarjala, hodila v park, kino, se dobila v kavarni na tortici … no, vse to ne bi smelo iti v pozabo.
Nam počitnice pomagajo, da se drug o drugem naučimo česa novega?
Vsak dan se lahko naučimo nekaj novega, seveda pa se pogosto zgodi, da se ravno na dopustu, ko se pari še malo bolj sprostijo, tudi morda v spolnosti, naučijo česa novega.
Zakaj pride na počitnicah po drugi strani do prepirov? Ker smo preveč skupaj? Ker smo preveč odvisni drug od drugega? Ker se mora par o vsaki odločitvi pogajati? Kaj jesti? Kaj početi skupaj ves dan?
To se dogaja po večini takrat, ko so stvari v odnosu že dalj časa nerazrešene. Posameznik ali par se jim spretno izogiba zaradi natrpanega urnika izogiba, jih pometa pod preprogo. A žal stvari ne izginejo. Tam zahrbtno čakajo in se kuhajo kot v ekonom loncu. Ko na dopustu nima par kam »pobegniti«, ta lonec poči. In dokler stvari ne bodo rešene, par ne bo našel mirnosti.
Po drugi strani pa je lahko razlog tudi v tem, da nekdo vedno želi ugajati in se prilagaja. V notranjosti pa trpi. Tako gre taki osebi vse počasi na živce. V bistvu pa težko naslavlja svoje želje in potrebe, ki tako vedno znova ostanejo neizpolnjene.
Zato je bistvenega pomena, da resnično govorimo o sebi, kaj si želimo in česa ne, in prisluhnemo tudi partnerju. Tako lahko uskladita stvari tako, da bosta srečna oba.
Ali skupni čas še poveča napetosti?
V teh primerih, ko se par sooča z napetostmi, jaz to vidim bolj kot priložnost in možnost za razrešitev. Kar je super. Če se namreč stvari ne rešijo, vodijo v vsesplošni propad sistema in na dolgi rok v zamere, bolečino in razhod.
Kaj se zgodi, če so v igri še otroci? Kako naj starši ravnajo takrat? Kakšne so takrat počitnice?
Seveda je drugače, kot če sta starša kot par sama na dopustu. Takrat je treba urnik prilagoditi tudi njim. Vseeno pa je treba najti tudi nekaj časa samo zase, npr. zvečer, ko gredo v posteljo. Seveda pa je to odvisno tudi od starosti otrok.
In kaj storiti na splošno, da se izognemo vsem morebitnim pastem v odnosih med počitnicami?
Treba je predvsem partnerski odnos negovati skozi celo leto. Tako dopust ne bo namenjen razreševanju starih nepredelanih stvari, ampak uživanju skupnega časa. Treba pa se je seveda uskladiti in si pomagati tudi pri samem iskanju destinacije in pakiranju. In pa kot že rečeno, skušati zadovoljiti vse (kaj bi kdo počel) in ne zgolj enega posameznika.
Presna prehrana ni le trend, nekateri se odločajo zanjo tudi zaradi določenih zdravstvenih težav, nekaterim pa pomaga pri hujšanju. Ste se že kdaj poigravali z mislijo, da bi vsaj za krajše obdobje poskusili s prehranjevanjem samo s presno prehrano? Morda ste slišali o pozitivnih vplivih na zdravje, ki ga ima lahko tovrstno prehranjevanje. Ali pa ste morda razmišljali, da bi bila lahko tovrstna prehrana dobra rešitev za izgubo odvečnih kilogramov. Ne glede na to, kakšen je vaš motiv, je poletje vsekakor idealen čas za ta eksperiment, ki se lahko morda spremeni v življenjski slog. Seveda pa vsaka sprememba prehrane zahteva, da se nanjo dobro pripravite. Pogovarjali smo se s tremi posamezniki, ki imajo bogate izkušnje s presno prehrano.
Presna prehrana: Od uživanja pretežno presnih živil do »čisto pravega« presnojedca
Maya in Jernej Novak Sever sta avtorja knjige 55 presnih prigod (ali Presnojedci ne jedo samo banan). Skoraj pet let sta preživela na Novi Zelandiji, danes pa uživata v Mehiki. Maya že nekaj let pomaga ljudem s svetovanjem po poškodbah, Jernej pa ustvarja podcast The Plant-Based Entrepreneur Show, ki je namenjen veganskemu podjetništvu. Njunega jedilnika sicer ne zapolnjuje povsem presna prehrana, vendar vsebuje predvsem ogromno svežega sadja in zelenjave, ki ju občasno kombinirata s kuhanimi sestavinami, kot so stročnice, riž, kvinoja, testenine ipd.
Maya in Jernej Novak
Povsem presna obdobja prehranjevanja imata običajno pri okrevanju po boleznih ali poškodbah. Naš tretji sogovornik, Matjaž Kovše, pa je pri presnem prehranjevanju naredil še korak dlje. Njegova prehrana je namreč že osem let izključno presna. Matjaž se sicer ukvarja s proučevanjem naravnega zdravja skozi lastno prakso in s študijem naravnega zdravljenja, poleg tega pa poučuje in raziskuje matematiko doma in po svetu – pred kratkim se je denimo vrnil iz Indije, kjer je dva semestra poučeval na tamkajšnji univerzi. Sodeluje s posamezniki in različnimi nevladnimi organizacijami ter pri projektih, ki, kot pravi sam, spoštujejo in podpirajo življenje.
Matjaž Kovše
Matjaž priznava, da je na začetku preizkusil praktično vse možne pristope in naredil tudi ogromno napak, dokler ni prišel do ključnega spoznanja: »Kar se je izkazalo, da najbolje deluje, ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi, je zelo preprosto: poslušati in slediti naravi. Konkretno to pomeni, da moja prehrana vključuje izključno sveže (po možnosti sezonsko, lokalno in ekološko pridelano) sadje in zelenjavo ter občasno po potrebi nekaj semen, oreškov in suhega sadja. Pri tem najraje sledim t. i. monoobrokom, kar pomeni uživanje samo ene vrste sadja. Pri uživanju zelenjave se držim preprostih solat z največ 3–5 sestavinami (zelena solata, paradižnik, kumare …) in v vsakem primeru brez uporabe kakršnih koli začimb, olj, kisa ali drugih dodatkov. Druge oblike presnojedstva po mojih izkušnjah in spremljanju ter učenju iz izkušenj drugih niso trajnostne.«
Največje prednosti … in slabosti oziroma pasti presnega prehranjevanja
Na vprašanje o največjih prednostih presnojedstva Matjaž odgovori, da so to po njegovem mnenju »zdravje, poenostavitev življenja, uživanje v naravnih okusih, prihranek časa in (telesne) energije, ki jo je možno uporabiti za druge reči v življenju, sproščenost, večja senzibilnost za življenje v nas in okrog nas. Lahko pomeni tudi vstopno točko zanimivega potovanja, ki se nikoli ne konča: spoznavanja samega sebe in življenja nasploh.« Kaj pa pravita Maya in Jernej? »Presna prehrana lahko zelo učinkovito razbremeni človeka, saj so sadno-zelenjavni obroki načeloma veliko preprostejši in hitrejši za pripravo, hkrati pa razbremeni tudi telo, ker je prebava lažja, vnos vlaknin in vode je višji, če poskrbimo za primerno pisan jedilnik, pa je izjemno visok tudi vnos vitaminov in mineralov.« Vsi trije sogovorniki izpostavljajo tudi nekaj možnih pasti, na katere lahko naleti posameznik, ki se srečuje s presno prehrano.
Maya in Jernej poudarjata predvsem, da je treba paziti, da telesu priskrbimo vse potrebne snovi: »Treba je tudi jesti primerno zrelo sadje in zelenjavo, predvsem pa tudi veliko zelenja, da zadostiš potrebam po mikrohranilih in mineralih. V določenih okoljih ali letnih časih je lahko takšna prehrana zelo velik izziv, zato načeloma raje vidiva, da ljudje na jedilniku ohranijo vsaj nekaj kuhanih sestavin, kot da bi za vsako ceno skušali biti 100-odstotno presni.« Pogosto se tisti, ki razmišljajo o presni prehrani, srečujejo z izzivom, kako priti do zares kakovostnih živil, česar se zaveda tudi Matjaž: »Pasti in slabosti so povezane predvsem s tem, da živimo v dobi preprostega dostopanja do zelo širokega spektra informacij, ki žal niso vedno zanesljive, zato bi vsem, ki jih ta tema zanima, priporočal predvsem zdravo mero razuma in poslušanja lastnega telesa.
Med izzive sodi predvsem organizacija nabave zadostnih količin sadja in zelenjave primerne kakovosti. Podpora skupnosti, ki si deli informacije o pridelovalcih, ugodnih ponudbah trgovcev in druge koristne informacije, je pri tem neprecenljiva. Izziv je tudi prilagajanje pri družabnih vidikih prehranjevanja, a se z nekaj truda in predvsem z dobro voljo da najti prijazne restavracije, ki lahko ponudijo preproste solate ali celo kak enostaven sadni obrok. Tovrstna prehrana se mi zdi primerna za vse, ki so odprtega duha in pripravljeni prevzeti odgovornost za lastno dobrobit, zdravje in počutje ter jim pri tem življenjske okoliščine omogočajo dovolj avtonomije pri organizaciji vsakdana. Kjer je volja, tam je pot.«
Izognite se tipičnim začetniškim napakam
Vsem, ki se spogledujete s presno prehrano, bodo zagotovo koristili Matjaževi napotki, s pomočjo katerih se boste lažje soočili s pogostimi začetniškimi izzivi: »Prvo in bistveno načelo je poslušati ter prepoznavati celoto potreb lastnega telesa, drugo je potrpežljivost, odprtost in prilagodljivost pri spremljanju sprememb ter tretje nenasilje: kar koli počnemo, naj ne bo na silo.
Glede slednjega, če nam sprememba življenjskega sloga namesto večjega občutka lahkotnosti in poenostavitve življenja povzroča preveč naporov ali celo stres, potem to pomeni, da zelo verjetno nečesa ne počnemo na primeren način. Prehrana je zgolj eden izmed dejavnikov zdravega življenja in brez ustreznega ravnovesja vseh dejavnikov ne gre. Sicer pa med pogoste napake, ali raje jim recimo izzive začetnikov, sodi navezanost na stare navade, oblike in okuse; konkretno to pomeni posnemanje oblike in kompleksnosti obrokov iz predhodnega, torej splošno razširjenega načina prehranjevanja.
Prav tako zelo pomemben izziv je naučiti se razlikovati med resnično lakoto in apetitom. Jesti je smiselno in zdravo samo takrat, kadar smo zares lačni. Zdrav človek sicer običajno ne bi smel imeti večjih težav kakšen obrok tudi preskočiti. Sveže sadje in zelenjava, ki se jo da zaužiti v surovi obliki, morata biti tudi primerno zrela in kakovostna, prepoznavanje tega dvojega je ena izmed ključnih veščin, ki jih je smiselno razvijati. Neustrezna zrelost in slaba kakovost lahko vodita do podhranjenosti, neravnovesja, nezadovoljenosti ali prenajedanja. Prav tako je ključno, da vso hrano temeljito prežvečimo ter si za posamezni obrok vzamemo dovolj časa in prostora – medtem ne počnemo ničesar drugega.« Nekaj zelo koristnih opozoril sta podala tudi Maya in Jernej: »Poleg premajhnih obrokov je zelo pogosta napaka opiranje na velike količine semen, oreščkov in na »gurmanske« presne recepte, kjer večina kalorij prihaja iz takšnih sestavin, ali pa tudi iz predelanih maščob, kot sta recimo kokosovo olje ali kakavovo maslo.
Priprava gurmanskih presnih obrokov običajno vzame tudi veliko časa in posameznik lahko zelo hitro obupa ob takšnem prehranjevanju. Osnovno vodilo za vsakogar, ne samo tiste, ki začenjajo s presnojedstvom, je, da bi morala večina energije, 70–80 %, priti iz čim bolj nepredelanih ogljikovih hidratov.«
Presna prehrana za razstrupljanje ali hujšanje?
Mayo in Jerneja smo povprašali še, kaj mislita o krajših obdobjih prehranjevanja izključno s presno prehrano, npr. kot nekakšen »post« oziroma pot do izgube odvečnih kilogramov: »Kot post za čiščenje telesa je lahko presna prehrana zelo učinkovita, ker telo porabi manj energije za prebavo. Primerna je recimo tudi po poškodbah, za zmanjšanje vnetij v telesu in za boljšo hidratacijo – sveža presna hrana namreč že sama po sebi vsebuje dovolj vode.
Glede izgube odvečnih kilogramov, pa je to lahko dvorezen meč – lahko pomeni bližnjico do idealne teže, ampak če zadaj ni načrta, kako trajnostno spremeniti prehrano in življenjski slog, ki sta pripeljala do prekomerne teže, lahko hitro pride do klasičnega jojo učinka, ki sledi večini diet.« Podobno vprašanje smo zastavili tudi Matjažu: »Pozdravljam kakršen koli korak v smeri približevanja naravnemu načinu življenja, a bi pri tem rad poudaril, da je prehrana zgolj eden izmed osnovnih dejavnikov zdravja, med katere spadajo še vsaj: izpostavljenost soncu, čista voda, čist zrak, primerna telesna aktivnost, počitek in kakovostno spanje, mentalno ravnovesje in zdrava hrbtenica. Vsaka izmed omenjenih tem si zasluži primerno pozornost, prostor in čas.
Beseda post ima dandanes veliko različnih interpretacij in je ena izmed ključnih tem naravnega zdravljenja, ki bi zahtevala za primerno obravnavo dovolj pozornosti in prostora. Na kratko pa sam post razumem kot počitek na treh ravneh: fizični, kemični in mentalni, ter smisel postenja vidim v varčevanju z energijo, ki jo potem človeški organizem lahko uporabi za ponovno vzpostavitev ravnovesja. Kdaj in kako se to zgodi, je pomembna tema za kakšno drugo priložnost. Motivi za postenje so lahko različni, a v sedanji dobi se večina posameznikov, ki razmišljajo o postu, osredotoča zgolj na drugo, torej kemično/prebavno raven, torej poenostavljanje in zmanjševanje prebavnih procesov, bodisi s hrano, ki jo telo lažje prebavi (kar velja za sveže sadje in zelenjavo), bodisi z neuživanjem hrane za določeno časovno obdobje. Primerna oblika presnojedstva lahko vsekakor vpliva blagodejno pri reševanju izzivov, ki posameznike motivirajo, da razmišljajo o postenju in počitku.
Preden se lotimo česa podobnega, pa priporočam dobro informiranje z branjem kakovostne literature ter predvsem zdravo pamet in ljubeč pristop pri poslušanju in zadovoljevanju potreb lastnega telesa. Naj zastavljeni cilji ali ideali nikoli ne preglasijo trenutnih nujnosti. Podobno velja tudi glede izgube odvečnih kilogramov, tudi v tem primeru priporočam celostni pristop – prehrana je zgolj eden izmed dejavnikov.«
Kako je sploh videti jedilnik presnojedca?
Bi vas zanimalo, kaj se običajno znajde na jedilniku nekoga, ki se prehranjuje izključno ali morda pretežno s presnimi živili? Naši sogovorniki so z nami delili tudi primer svojih tipičnih jedilnikov.
Matjaž: »Dva do največ trije obroki v dnevu. Prvi obrok okrog poldneva: sveže, zrelo, sezonsko (po možnosti lokalno in ekološko) sočno sadje – do sitega. Drugi obrok običajno okrog 18. ure ali po 18.: če nam ustreza, ponovno sadni obrok, sicer pa preprosta solata, sestavljena iz mehke listnate zelenjave in druge zelenjave, ki jo je možno pojesti in enostavno prebaviti v surovi obliki, po potrebi občasno z dodatkom semen, oreškov ali avokada.«
Maya in Jernej: »Kot sva že omenila, sva ljubitelja sadnih zajtrkov. Sadje lahko uživate samostojno ali pa ga zmešata v mešalniku in si pripravite smuti. Naj vas ne bo strah pripraviti količinsko večji obrok. Veliko ljudi je po sadju hitro lačnih in velikokrat je razlog v premajhni količini pojedenega sadja. Za kosilo uživajte v presnih juhah in/ali zvitkih. Večer pa zaključite z veliko skledo solate. Osnova naj bo zelenje (izbirajte med različnimi vrstami zelene solate, špinačo, rukolo, kodrolistnatim ohrovtom, kalčki …), temu pa dodajte svoje najljubše sestavine – paradižnik, kumara, paprika, nariban korenček ali pesa, grah, zelena za bolj slankast okus ali mlada koruza za bolj sladkastega, izbirajte med semeni, kot so lanena, sončnična ali bučna, ali dodajte kakšen bolj masten sadež, na primer avokado. Pika na i pri solati je preliv. En izmed najinih najljubših je pripravljen iz tahinija, limoninega soka in vode.«
Presna ustvarjanja
Za konec sta nam Maya in Jernej zaupala še dva svoja priljubljena recepta, ki sta uvrščena tudi v že omenjeno knjigo 55 presnih prigod (ali Presnojedci ne jedo samo banan).
ČOKOLADNO-MALININE PRESNE KROGLICE
Sestavine (za 11 večjih kroglic):
190 g ali 10 večjih datljev medjool,
160 g ali 350 ml zmrznjenih (ali svežih) malin,
100 g ali 200 ml suhih murv,
2 zvrhani žlici rožičeve moke,
½ žličke cimeta,
¼ žličke vanilje v prahu,
približno 3 žlice kokosove moke.
Vse sestavine, razen kokosove moke, dobro zmešaš v multipraktiku. Najbolje je mešati toliko časa, da se masa začne sprijemati. Z žlico zajameš del mase, med dlanmi oblikuješ večjo kroglico, jo povaljaš v kokosovi moki in nato zadevo ponoviš še 10-krat. Postrežeš takoj ali shraniš v hladilniku. Bi lahko bilo še preprosteje?
P. S.: Če boš uporabil sveže maline, bo masa dosti bolj mokra in boš moral biti pri oblikovanju kroglic previdnejši.
KREMNA GRAHOVA JUHA
Sestavine:
330 g graha,
1 pest svežega peteršilja,
1 žlica limoninega soka,
½ žličke popra,
1/8 žličke kumine,
1/3 srednje velikega avokada,
350 ml vode.
V mešalniku skupaj z vodo zmešaš grah in peteršilj. V tem prvem koraku ne bo rezultat ne preveč jušen, ne preveč kremen, je pa priporočljiv, ker olajša nadaljnje mešanje. Manjka namreč še avokado, ki ga dodaš skupaj z limoninim sokom, poprom in kumino ter vse skupaj temeljito zmešaš še enkrat. Dobljeno kremno juho preliješ v skodelice ali globoke krožnike, okrasiš z zelenjem, ki si ga izbral, ter postrežeš.
In kaj na vprašanje o najljubših receptih odvrne Matjaž? »Moj najljubši recept je vstopiti v sadovnjak ali vrt in pod milom nebom jesti darove narave z radodarnih vej dreves ter drugih rastlin, v družbi ljubečih bitij.« Na koncu torej resnično ne gre več samo za prehrano, ampak je lahko presnojedstvo tudi eden izmed možnih vhodov v drugačen pogled na življenje in svet, ki nas obdaja. Po eni strani preprostejši pogled, ki pa zagotovo prinaša nove in nove uvide.
Najpomembnejši učitelji jezika so starši. Otrok se jezik uči ob interakciji z okolico, predvsem s starši. Če starši z otrokom veliko govorijo in mu berejo, do tretjega leta sliši kar 30 milijonov besed več kot otrok, ki ima bolj redkobesedne starše.
Ob rednem branju bo otrok spoznal, da je branje zabavno
Raziskave so pokazale, da tudi večino besedišča, revnega ali bogatega, otrok povzame od staršev. Žal primanjkljaje na področju jezika pogosto zaznamo šele v šoli, ko je te vrzeli že zelo težko zapolniti. Mnogi starši so zmotno prepričani, da dojenček ne pridobi kaj dosti, če mu beremo. Vendar pa temu ni tako.
Jezik otroci v večini zgradijo do tretjega leta starosti. Čeprav prvo leto otrok jezik večinoma sprejema in ga začne razumevati, pa je prav to prvo leto za začetek branja ključnega pomena. Če začnemo rutino vsakodnevnega branja vzpostavljati pri štirih mesecih starosti, bo leto in pol star otrok zmožen branju slediti tudi pol ure.
Za dober razvoj jezika pri otroku je ključnega pomena tudi vsakodnevno branje. Vsakodnevno seveda pomeni prav vsak dan. Pa nam to res uspe? Naj bo poletje prelomnica, če do zdaj te rutine še nismo vzpostavili. Otrok ob tem, ko mu beremo, širi besedišče, utrjuje slovnične strukture, spoznava knjižni jezik, se uči zbrano poslušati in ob tem razmišljati. Ob rednem branju bo otrok spoznal, da je branje zabavno, kar je zelo dobra osnova za čas, ko bo v šoli.
Besedila sprva prirejamo
Dojenčkom in malim otrokom beremo tako, da besedila prirejamo, se ob knjigi pogovarjamo in v pogovor vključujemo tudi otroka. Izogibamo se stalnemu spraševanju otroka, kaj vidi v knjigi, saj lahko izgubi motivacijo, naš namen pa tudi ni, da bi ves čas preverjali, katere živali ali barve že pozna. Stavki naj bodo kratki, če otrok govori le posamezne besede, naj ima večina stavkov dve besedi, če tvori dvobesedne stavke, uporabljajmo stavke iz treh besed.
Ko otrok govori že približno petsto besed, zgodnji govorci to raven dosežejo pri dveh letih, pozni govorci pa takrat spregovorijo šele prve besede, lahko več beremo dobesedno, torej tako kot je zapisano. Še vedno pa otrok v celotnem predšolskem obdobju od branja odnese več, če dele pripovedi prirejamo, se ob zgodbi ustavljamo in pogovarjamo.
Kaj brati ali kako brati?
Večinoma se starši osredotočamo na to, kaj bomo otroku brali, premalo pa razmišljamo o tem, kako bomo brali. Četudi nam je na voljo le učbenik za naravoslovje za četrti razred, lahko beremo iz učbenika tudi štirimesečnemu dojenčku. Pomembno je le, kako!
Načini učinkovitega branja
Prilagodimo besedilo starosti našega otroka in jezikovnemu razvoju našega otroka. Zato smo starši pri branju nenadomestljivi. Skupinsko branje več otrokom v vrtcu ni nikoli tako učinkovito in ne sme biti edino branje, ki ga je otrok deležen.
Berimo počasi, težje besede poenostavimo, tako da najprej uporabimo znano besedo, kasneje pa neznano sopomenko. (Avto je vozil zelo hitro. Avto je brzel po cesti.)
Ne pozabimo na naslov, kazalo, številčenje strani, na avtorja knjige. Otrok ob tem spoznava, kako je zgrajena knjiga, o tem se lahko pogovarjamo že z dveletnim otrokom.
Ustavimo se ob ilustracijah in ob njih povejmo kaj več, opozorimo na kakšno podrobnost, čeprav bo veliko verjetneje, da bo otrok o tem spregovoril sam.
V branje vključujmo tudi oglašanje živali, vozil, kar je pomembno predvsem za otroke do drugega leta starosti.
Otroka vključujmo v branje: dajmo mu dovolj časa, da lahko vmes kaj pripomni, ponovi, nas vpraša. V zgodbo lahko vključimo tudi otrokovo ime.
Občasno s prstom sledimo besedilu, da otrok začenja razumeti, da teče besedilo v naši kulturi od leve proti desni, od zgoraj navzdol. Ob naslovih lahko otrok poišče črke svojega imena.
Najpogostejše napake pri branju otrokom
Beremo le dobesedno, tako kot je besedilo napisano v knjigi.
Beremo prehitro in monotono.
Ne beremo vsak dan.
Ne beremo v vseh otrokovih jezikih. Večjezični otroci potrebujejo branje v vseh svojih jezikih.
Obupamo, če otrok odide od knjige – morda potrebuje le več odmorov ali pa smo naredili kakšno drugo napako.
Otroka ves čas le sprašujemo, kaj je na slikah.
Ob branju se ne pogovarjamo z otrokom, ampak hitimo proti cilju – koncu knjige.
Prepozno začnemo uvajati bralno rutino – pri letu in pol so otroci že zelo živahni, če jih do takrat nismo navadili na branje, bomo imeli zdaj zahtevnejšo nalogo.
Sami nismo dober zgled: ne beremo, ne kupujemo knjig, ne hodimo v knjižnico.
Branja ne prilagodimo otrokovi razvojni stopnji.
Poletni izziv
Kako se torej lotiti poletnega izziva? Naš cilj je, da bi otroku, ki je star eno leto ali pa morda že hodi v šolo, to poletje brali vsak dan vsaj pol ure. Zato je dobro, da nam pri tem pomaga še kdo, saj bomo morda kdaj preutrujeni ali odsotni.
Namigi za lahkotnejši poletni izziv:
Ni pomembno, v katerem delu dneva beremo: izkoristimo čas na plaži, počitek v najhujši vročini ali čas potovanja.
Beremo lahko marsikaj: knjige, revije, prospekte, vodnike, turistične table. Tudi dojenčku lahko priredimo vsebino, če je le ob tej na voljo tudi kakšna zanimiva slika.
Branje po obrokih: če otrok ni vajen vsakodnevnega branja, ne obupajte, berite vsak dan večkrat dnevno in količino branja postopoma povečujte.
Izbirajmo različne knjige: pesmice, pravljice, poučne knjige, vse pa naj imajo ilustracije. Otroci, starejši od dobrega leta starosti, lahko že sami izberejo, kaj si želijo brati. Naj nas ne skrbi, če bo to vsak dan ista knjiga. Uporabimo domišljijo in besedilo povejmo vsakič nekoliko drugače.
Večkrat na dan poudarimo pomen branja skozi lastna dejanja: berimo sami za lastno veselje, prebirajmo obcestne table, reklamne panoje, cenike in jedilnike – ob tem tudi otroku sporočamo, kako je branje prijetno in koristno.
Naredimo svojo knjigo: poletje je odličen čas, da tudi sami izdelamo knjigo. To je lahko knjiga druge države, ki smo jo obiskali, vanjo nalepimo razglednice, prospekte, fotografije ter dodamo nekaj besed. Besedilo nam lahko narekuje tudi naš otrok.
Bodimo sproščeni in se zabavajmo, ne glede na to, da gre za izziv, naj se ne sprevrže v prisilo ali tekmovanje.
Tisoč neprecenljivih minut
V mesecu dni bomo tako brali skoraj tisoč minut. Neprecenljivo in nenadomestljivo bo to poletje.
Preverite, na kaj morate biti pozorni, da ne boste po koncu poletja začudeno strmeli v številko na tehtnici.
Smutiji
Če pijete sadni smuti za žejo ali kar tako, mimogrede, je lahko to vzrok, ki vpliva na pridobivanje teže. Treba se je zavedati, da je smuti obrok in ne napitek, ki ga pijemo mimogrede in v večjih količinah, saj smo slišali, da je to zdravo.
Res, da je bolj zdravo zaužiti smuti v primerjavi s sladko pijačo ali prigrizkom. Ne glede na to, da je smuti v osnovi sestavljen iz sadja, ki je zdravo, a tako kot druga hrana, ima energijsko vrednost in če spijemo smuti, smo torej pojedli obrok.
Težava je, da je tekoča hrana v primerjavi s trdno manj nasitna, zato pogosto pride do nalivanja s smutiji. Iz prakse mi je znano, da gredo osebe pogosto od doma brez obroka, nato pa celo dopoldne spotoma, med delom ali na plaži srkajo smuti. Na tak način zaradi vsebnosti sladkorjev v napitku nevede slabijo imunski sistem, slabo pa je tudi za tiste z občutljivimi zobmi.
Če imate radi smutije, jih pripravite iz vsaj polovice zelenjave, jejte jih na žlico in z zavedanjem, da gre za obrok. Priporočala bi, da v smuti na koncu dodate celo sadje, npr. borovnice, saj je dokazano, da naši možgani prej dojamejo, da jemo in sitost občutimo, če žvečimo. Smuti v ustih dobro razžvrkljajte, da ne zaobidete prve stopnje prebave sladkorjev z encimom alfa amilaza v ustih. Če bi smuti le spili prek slamice, lahko pride do občutka napihnjenosti. Namesto Smutija je še bolje, če si narežete sadje in ga grizete. Smutije bi odsvetovala diabetikom in ljudem, ki želijo shujšati, saj ima zmleto sadje v primerjavi s celim sadjem višji glikemični indeks, torej lahko hitro dvigne raven krvnega sladkorja. Ne glede na to, ali v smuti vključite avokado, oreščke ali druga semena, ki so bogata z maščobo ter vlakninami, ki pomagajo uravnati raven krvnega sladkorja, imajo smutiji visok glikemični indeks.
Sladoled
Sladoled je poletna razvada in nič ni narobe s tem, če si ga tu in tam privoščimo. Priporočam, da ga umestite v obrok in naj ne bo posladek po obroku. Predlagam skodelico borovnic in jagod s kepico sladoleda. Na tak svojim našim sladkosnedim klientom v času hujšanja omogočimo, da se svojim najljubšim pregreham ne odpovedujejo, temveč jih učimo, kako jih primerno umestiti v svojo prehrano. Ni namreč mogoče pričakovati, da sladoleda ne bomo nikoli več jedli, ker ni zdrav. Naslednji dober primer je na primer kosilo, ki ga sestavljajo bogata mešana solata s fižolom in jajcem, kepica sladoleda pa je primeren posladek.
Za tiste, ki radi eksperimentirate, pa priporočam sladoled iz zamrznjenih banan in surovega kakava, ki ga pripravite kar v multipraktiku. Če pripravite sladice iz kakovostnih sestavin in če jih uživate z zavedanjem, da so to sladice v tem namreč ni nič slabega. S sladkorjem pa, četudi gre za naravne vire, ne pretiravajte. Posladek enkrat v dnevu bo dovolj. Naši klienti imajo v času hujšanja trikrat na teden v jedilniku sladkarije, poleg tega vključimo še kak sladek obrok (npr. palačinke iz polnozrnate moke …). Seveda vedno v dobri kombinaciji z drugo hrano.
Ocvrta hrana
Za cvrtje se vedno uporablja rafinirana maščoba. Neredno menjanje olja v restavracijah in obratih hitre prehrane vpliva na tvorbo akrilamida, ki je verjetno kancerogen za človeka (po klasifikaciji IARC – International Agency for Research on Cancer). Ocvrte hrane svojim klientom ne priporočamo v času hujšanja, enako bi priporočala vsem, ki želijo nekaj narediti za svoje zdravje.
Če imate željo po paniranem zrezku ali ocvrtem krompirčku, ju pripravite doma iz kakovostnih surovin: drobtine (po možnosti polnozrnate), domača jajca, polnozrnata moka, nerafinirana sol. Izbirajte meso kontroliranega porekla. Panirano meso premažite z maščobo (stopljeno maslo ghee ali olje oljne repice) in zapecite v pečici na papirju za peko. Tako meso bo prijetno hrustljavo, a manj mastno v primerjavi s tistim, pripravljenim v fritezi. Krompirček pa pripravite z olupkom, ghee maslom, nerafinirano soljo in mediteranskimi zelišči na peki papirju v pečici. Bonus pri obeh načinih priprave je tudi manj dela s pospravljanjem in enostavnejša priprava.
Poleti raje pripravljajte hrano na žaru, skupaj z mediteranskimi zelišči, kar hrani še doda »okus po morju in počitnicah«.
Alkoholne pijače
Pogosto pijete pivo ali pa koktejle kar tako, za žejo ali osvežitev? To bi odsvetovala. Sprva zato, ker je presnova alkohola nevarna za naše telo. Zaužiti alkohol v nekaj minutah preide v krvni obtok prek sluznice želodca in tankega črevesa. Hitreje prehajajo žganje in gazirani napitki, za njegove učinke pa so najdovzetnejši možgani, še posebej če pred tem nismo nič jedli. Sledi občutek omotice in motena koordinacije gibanja. Če spijemo malo alkohola, poteka sprotna presnova v jetrih brez večjih težav. Jetra odrasle osebe (70 kg) v eni uri razgradijo in odstranijo do 10 g alkohola, kolikor ga je v 1 enoti alkoholne pijače. Večje količine alkohola preobremenijo jetra, ki ne zmorejo tvoriti dovolj encima alkohol dehidrogenaze – encima za presnovo alkohola. Alkohol povzroči uničenje jetrnih celic.
1 enota alkoholne pijače = 10 g čistega alkohola. To pomeni 1 dl vina, 2,5 dl piva, 0,3 cl žgane pijače ali 0,5 l lahkega piva.
5 enot alkohola telo presnavlja na primer najmanj 5 ur, tega procesa ni možno pospešiti niti s pitjem črne kave, večjih količin vode ali s hladno prho. 90 % alkohola se izloči s presnovki iz ledvic, 8 % prek izdihanega zraka, 2 % z znojenjem. Moški, težje in višje osebe presnavljajo alkohol hitreje v primerjavi z ženskami in lažjimi osebami, ki so nizke rasti.
1 g alkohola = 7 kcal/29,29 kJ
1 g ogljikovih hidratov in beljakovin = 4 kcal/16,74 kJ
1 g maščob = 9 kcal/37,67 kJ
Gram alkohola ima višjo energijsko vrednost kot beljakovine in ogljikovi hidrati. Je vir »praznih kalorij«. Težava je še večja, ko se nam po uživanju alkohola apetit še poveča, čeprav smo precej kalorij zaužili že s pijačo. Če vsak dan uživate alkoholne pijače, je morda razlog za pridobivanje teže prav to.
V tabeli so za boljšo predstavo navedene informativne energijske vrednosti alkoholnih pijač:
Belo vino, penina 1 dl
85 kcal/355 kJ
Rdeče vino, 1 dl
80 kcal/334 kJ
Pivo, 250 ml
112 kcal/469 k J
Likerji 0, 5 dl
125 kcal/523 kJ
Žganje, vodka 0,5 cl
Približno 115 kcal/481 kJ
Gin tonik
171 kcal/715 kJ
Koktajli Sex on the beach Capirinha Mojito Margarita
Uživanje alkohola zmoti absorpcijo hranil in povzroča slabokrvnost ter pomanjkanje določenih hranil – predvsem vitaminov B-skupine.
Do alkoholnega mačka pride zaradi dehidracije in neučinkovite presnove alkohola.
Zaradi dehidracije se nam zmanjša storilnost. Že majhna izguba vode lahko zniža storilnost do 20 %. Z vodo se iz telesa izločijo soli, kalij, magnezij in glukoza, ki so nujni za učinkovito delovanje vsake celice, še posebej možganov. Dehidracija pomeni tudi večjo dovzetnost za glavobol.
Uživanje alkohola vpliva na nivo serotonina ter drugih kemičnih prenašalcev v možganih. Serotonin je odgovoren za dobro počutje. Pitje alkohola, ko smo slabe volje, povečuje stres in tesnobo, namesto da bi jo, kot pričakujemo zniževal.
Pretiravanje z alkoholom izprazni zaloge vitamina C. Slednji pomembno znižuje z alkoholom povzročeni oksidativni stres v hepatocitih. Če vas zvečer čaka druženje ob pijači, čez dan uživajte več hrane, bogate z njim (peteršilj, paprika, zelje, sadje …).
Ključna je še vloga magnezija. Magnezij deluje protivnetno in omili »mačka«. Čez dan oziroma pred uživanjem alkohola uživajte hrano, bogato z magnezijem (surov kakav, mandlji, fige, cela žitna zrna, Donat).
Vitamini B-kompleksa – sodelujejo pri odstranjevanju alkohola iz telesa in se tako izločijo. Polnozrnata žita, jetrca, stročnice, gobe in kvas so bogati z njimi.
Če se alkoholu ne morete upreti, predlagam, da ob večerji spijete kozarec vina z mineralno vodo, čez dan pa se mu izogibate.
»Ob vinu vedno voda« – pitje vode omili učinke alkohola. Preden greste spat, je dobrodošlo, da spijete z elektroliti bogato kokosovo vodo (ne mleko), ki blaži jutranje slabo počutje.
Med uživanjem alkohola pojejte nekaj malega hrane, ki upočasni njegovo absorpcijo. Primeren prigrizek je sir, poleg pa zaradi vitamina C in vode predlagam še papriko.
»Samo še trikrat grem spat in se začnejo počitnice,« so besede mnogih otrok, ki se veselijo poletnih počitniških dni bodisi na morju, v gorah, parkih, bazenih, pri babicah in dedkih ali doma. Tudi odrasli se v veliki večini zelo veselimo počitnic oz. dopustovanja, a kaj, ko se zna to včasih spremeniti v pravo nočno moro. Zakaj?
Tako kot ljudje marsikaj v življenju razumemo različno, tako imamo različne tudi potrebe in želje glede »sanjskega« dopusta oz. preživljanja prostega časa. Na slednje vpliva naša prirojena narava (tip osebnosti), ki določa, kakšne vrste preživljanja prostega časa nas najbolj sprošča. Za nekatere dopust pomeni priložnost za dodatno delo, za druge popoln odklop, tretji vidijo priložnost za uresničitev želja in za četrte je to čas, ko so končno lahko v miru s svojo družino. Naše različne potrebe glede preživljanja prostega časa posledično vplivajo tudi na dogovor o tako težko pričakovanem poletnem dopustovanju. Prvi izziv se začne, ko se moramo dogovoriti, kam in kdaj bi šli na dopust. Čeprav se o tem, kdaj bi šli na dopust, zmoremo še dokaj hitro dogovoriti, nam je večji izziv dogovor o tem, kam bi radi šli. Poglejmo najpogostejše razlike med različnimi tipi osebnosti pri preživljanju dopusta.
Dopust z rumenim tipom osebnosti
Če ste v odnosu z osebo, katere prirojena želja je zabavati se, lahko pričakujete, da si bo želela počitnic, ki bodo dinamične, avanturistične, spontano »planirane«, polne različnih aktivnosti z malo ali nič poležavanja. V tem primeru se morate sprijazniti, da boste na počitnicah s to osebo težko našli čas, da bi v miru prebrali kakšno dobro knjigo ali se naspali. Namreč, počitnice za zanjo pomenijo priložnost, da sprosti svojo energijo, se druži z ljudmi, sklepa nova poznanstva, se zabava, pleše in preda adrenalinskim poletnim aktivnostim (smučanje na vodi, surfanje, kajtanje, potapljanje …). Takšni ljudje zelo radi dopustujejo s prijatelji ali sorodniki, več ko je ljudi skupaj, bolj se zabavajo in uživajo. Skupinska potovanja so kot nalašč zanje, saj imajo na ta način priložnost, da zažarijo v središču pozornosti in zabavajo celotno družbo.
Dopust z modrim tipom osebnosti
Če dopust planirate z nekom, ki se načrtovanja tega loti zelo resno in strukturirano, je pomembno, da z njim dorečete sleherno malenkost. Zavedajte se, da takšni osebi dopust pomeni priložnost za uresničitev skritih ali manj skritih želja, raziskovanje in spoznavanje nečesa novega, naj bodo to novi kraji, dogodki, arhitektura, kultura, kulinarika … Pogosto je počitnikovanje za takšne ljudi tudi čas, ko končno lahko preberejo kakšno dobro knjigo ter si v miru in tišini spočijejo misli in telo. Pri načrtovanju dopustovanja so zelo temeljiti in se posvetijo vsaki malenkosti, ki bi lahko vplivala na uresničitev načrtovanega. Če se na dopust odpravljate s takšno osebo in vam ni do urnikov, kdaj in kako preživljati prosti čas, se dogovorite z njo, da boste določen del dopusta načrtovali tudi po svoje, na način, ki vam bolj ustreza.
Dopust z rdečim tipom osebnosti
Ob vprašanju: »Kam pa ti greš na dopust letos?« se zagotovo srečujete tudi z ljudmi, ki vam na omenjeno vprašanje odgovorijo, da za dopust nimajo časa, saj jih čaka še veliko dela. Če pa že gredo na dopust, s seboj pogosto vzamejo mini pisarno (prenosnik, telefon), saj se vedno najde čas, ko se namesto poležavanju raje posvetijo delu in poslu. Takšen tip ljudi misli, da dopusta ne potrebuje, saj pogosto menijo, da je to izguba dragocenega časa. Toda ravno takšno razmišljanje so mnogi opustili, ko so se srečali bodisi z izgorelostjo ali celo kakšno hujšo boleznijo kot posledico stresa. Ko spoznajo, da je počitek nujno potreben za uspešno in učinkovito delo, se radi odločijo za potovanja in počitnice višjega cenovnega razreda oz. bolj luksuzno preživljanje dopusta. In ker ne morejo iz svoje kože, na dopustu pogosto sklepajo tudi nova poslovna poznanstva.
Dopust z zelenim tipom osebnosti
In na koncu so še tisti posamezniki, ki najraje dopustujejo v krogu svoje družine. Zanje je skorajda vseeno, kam in kdaj gredo (če sploh gredo) na dopust. Pomembnejše jim je, da se lahko posvetijo sebi, partnerju, otrokom, prijateljem, sorodnikom. Radi preživljajo prosti čas v naravi, v hribih, parkih in zdraviliščih. Na toplem sončku ali v hladni senci lahko poležavajo ure in ure in opazujejo druge, kako se predajajo poletnim aktivnostim. Take osebe se najlažje prilagodijo načrtom drugih ljudi, ne marajo pa prenapornih (aktivnih) potovanj ali nenehnih selitev z ene lokacije na drugo oz. iz enega hotela v drugega. Zanje je sanjski dopust v majhnem kraju, na mirni lokaciji, odmaknjen od mestnega vrveža in gruče ljudi.
Potrebno je medsebojno razumevanje
Ker se v partnerskem odnosu pogosto ravno nasprotja privlačijo (modri in rumeni tip skupaj, rdeči in zeleni tip skupaj), se utegne zgoditi, da je že načrtovanje dopustovanja lahko velik izziv ali celo stres, da o samem dopustu sploh ne govorimo. Toda vendarle ne gre za izziv, ki mu s kančkom medsebojnega razumevanja ne bi mogli biti kos. Pomembno je, da se s partnerjem oz. družino najprej pogovorite o željah in potrebah, ki jih imajo družinski člani glede dopustovanja. Nato poiščete najaktualnejše počitniške ponudbe ter se dogovorite, na kakšen način boste skupaj preživeli počitnice. Tako se boste bistveno bolj veselili prihajajočih počitnic, deležni boste manj stresnih situacij ali razočaranj in predvsem skupaj – vsak na svoj način – lahko napolnili baterije za nove izzive. Ne pozabite, da je ravno preživljanje poletnega dopusta lahko odlična priložnost, da se s svojim partnerjem in otroki še bolj povežete. Naj bo vaše letošnje dopustovanje ob razumevanju potreb drugih družinskih članov eno najboljših do zdaj.
Dolgih poletnih dni se skupaj z nami zagotovo veseli tudi naša koža, ki si ob božanju sončnih žarkov vsako leto nadene zapeljiv rožnat sijaj. Narava ji namreč v tem letnem času pomaga in jo neguje z bolj vlažnim zrakom, prijetnejšimi temperaturami in večjimi količinami vitamina D. Vročina pa prinese tudi nekaj nevšečnosti – zaradi prekomernega izpostavljanja soncu, izdatnega potenja in krem za sončenje koža poleti pogosto teže diha. Zato moramo zdaj še posebej veliko pozornosti posvečati rednemu pilingu kože, ki bo z nje nežno odstranil nečistoče in odmrle celice. Vzemimo si torej nekaj časa za pripravo dišečih poletnih pilingov, ki bodo kožo osvežili in pomladili.
Sestava kože
Da bomo razumeli delovanje pilinga, si najprej poglejmo zgradbo kože oziroma njene zgornje plasti, imenovane povrhnjica. Le-to lahko namreč negujemo s kozmetičnimi izdelki in tako pripomoremo k bolj zdravi, lepi in sijoči koži. Povrhnjica je sestavljena iz številnih celic, ki nenehno nastajajo na njenem dnu in se nato pomikajo proti površini. Odmrle celice se nabirajo v najvišji, poroženeli plasti, kjer se postopoma sploščijo in odluščijo. Vsakomur izmed nas se tako vsak dan odlušči na milijone odmrlih kožnih celic! Vsa povrhnjica se na ta način obnovi v treh do štirih tednih.
Nega kože s pilingi
Povrhnjica opravlja številne pomembne funkcije, s katerimi odločilno vpliva na zunanji videz kože. Med drugim kožo ščiti pred vdorom škodljivih mikroorganizmov, ohranja njeno vlažnost in absorbira hranilne snovi. Glavni cilj nege kože je tako skrb za zdravo povrhnjico, ki bo sposobna opravljati svoje primarne funkcije. Zelo pomembno vlogo pri negi kože imajo zato prav pilingi, saj le-ti spodbujajo naravni proces obnove povrhnjice. Poleg tega kožo tudi čistijo in izboljšajo njeno prekrvitev. Koža po pilingu laže »diha« ter vpija hranilna in vlažilna sredstva, ki jih nanašamo pri negi, na otip pa je bolj gladka in mehka. Z rednim pilingom se navadno izboljša tudi videz gubic, celulita ter videz aknaste ali drugače problematične kože.
Glavna naloga pilinga je, da nežno odstrani odmrle kožne celice in s tem spodbudi nastanek novih. Hitreje ko se bodo celice v zgornjem sloju povrhnjice obnavljale s tistimi iz spodnjega, tem mehkejša in bolj gladka bo naša koža. Pri tem pa moramo paziti na dve stvari. Prvič, pilinga ne smemo izvajati prepogosto, saj bi s tem koži preprečili njen naravni ritem obnavljanja. Priporočljivo je, da piling opravimo od enkrat do največ dvakrat na teden. In drugič, piling v kožo vtiramo nežno in zanj ne uporabljamo pregrobih abrazivnih sredstev, da ne poškodujemo povrhnjice in zaščitnega hidrolipidnega plašča, ki jo prekriva.
Sestavine za učinkovit piling
Za dober piling pravzaprav potrebujemo malo. Osnovni piling lahko predstavlja že primerna abrazivna sestavina, s katero bomo nežno odstranili odmrle celice. To so na primer sladkor za piling telesa in mleti ovseni kosmiči za piling obraza. Tej sestavini pa lahko dodamo še vrsto drugih, ki bodo našo kožo negovale, jo vlažile, globinsko očistile in odišavile. Piling lahko tako obogatimo z rastlinskimi olji, glinami, hidrolati, rastlinskimi in drugimi praški, eteričnimi olji, medom, gelom aloe vere in drugimi dodatki. Piling z negovalnimi sestavinami lahko uporabimo kot masko, tako da ga na koži pustimo delovati od 10 do 15 minut. Poglejmo si zdaj sestavine še malo podrobneje.
Abrazivne sestavine za pilinge
Nežen piling: jojobine kroglice, mleti ovseni kosmiči ali pšenični otrobi, sladkor v prahu, moke (koruzna, riževa, ržena, konopljina, lanena …), aloe vera v prahu, morske alge v prahu, zeliščni in drugi praški (tulsi, nim, vrtnica v prahu, jagode v prahu, mleko v prahu, zeleni čaj matcha ali praški, ki jih sami zmeljemo iz kamilice, ognjiča, sivke, peteršilja, rmana ter drugih vrtnih začimb in zelišč).
Srednje grob piling: mleti oreščki (mandlji, lešniki, makadamije in drugi), kavna usedlina, mlete koščice (grozdne, marelične, olivne), makova semena, pšenični zdrob, kokosova moka, prah pomarančne ali limonine lupinice, prah kadilne bosvelije in sandalovine.
Grob piling: sladkor in fino mleta sol. Grobi pilingi niso primerni za obraz.
Gline
Gline v pilingih kožo dodatno čistijo, spodbujajo njeno prekrvitev, odstranjujejo odmrle celice in uravnavajo delovanje žlez lojnic. Izbiramo lahko med več vrstami glin:
Bela glina je najbolj nežna in primerna za vse tipe kože.
Zelena glina kožo globinsko čisti, primerna pa je za mastno in mešano kožo.
Modra glina pospešuje obnavljanje celic in je primerna za občutljivo in nečisto kožo.
Rdeča in rumena glina, podobno kot zelena, kožo izdatno čistita in sta primerni za normalno do mastno kožo.
Vse gline kožo izsušijo, zato jih v pilinge dodajamo zmerno in po pilingu kožo navlažimo.
Osnovna olja
Negovalna olja bodo poskrbela, da bo naša koža po pilingu navlažena in nahranjena. Nekaj kapljic olja je vedno dobrodošlih v pilingih za obraz, večje količine pa lahko dodamo v pilinge za telo, ki jih uporabljamo med prhanjem – voda bo poskrbela, da se bodo olja dobro vpila in kože ne bodo mastila. Za pilinge so najbolj primerna stabilnejša negovalna olja, kot so kokosovo olje, jojobino olje, mandljevo olje, olje mareličnih koščic, olje makadamije ali avokadovo olje.
Hidrolati
Hidrolati so izvrstni toniki in na kožo delujejo protivnetno, antiseptično, vlažilno in regenerativno. Zaradi teh lastnosti so odlična sestavina pilingov. Vanje lahko vmešamo suhe sestavine pilinga ali pa jih uporabimo za predhodno navlažitev kože. Dober izbor za piling so hidrolati virginijskega nepozebnika, sivke, vrtnice, rimske kamilice, rožmarina in žajblja.
Eterična olja
V piling lahko na koncu dodamo še nekaj kapljic eteričnega olja, ki bo poskrbelo za večjo učinkovitost in čudovit vonj. Pri uporabi eteričnih olj moramo biti previdni – uporabljajmo le čista in kakovostna olja, poučimo se o tem, katera so primerna za uporabo na koži, in jih uporabljajmo v majhnih koncentracijah. V piling za obraz lahko tako dodamo eno kapljico, v piling za telo pa do pet kapljic eteričnih olj. Eterična olja z najbolj blagodejnimi učinki za našo kožo so tista, ki:
– pospešujejo obnavljanje kože in poskrbijo za njen mladostni videz (eterično olje smilja, korenčkovih semen, vrtnice, sivke, pelargonije, grenke pomaranče in kadilne bosvelije);
– imajo protimikrobno delovanje (eterično olje sivke, limone, čajevca, palmaroze, kadilne bosvelije, rimske kamilice), spodbujajo prekrvitev, osvežijo kožo in pomagajo v boju proti celulitu (eterično olje limone, sladke pomaranče, mandarine, rožmarina, čajevca in pelargonije);
Piling nanesemo na konice prstov in ga z majhnimi krožnimi gibi nežno vtremo v kožo.
Odstranimo ga s toplo vodo in kožo popivnamo z brisačo.
Na kožo nanesemo tonik in jo po potrebi navlažimo.
Piling na obraz vedno nanašamo od brade navzgor. Posebno pozornost namenimo bradi, čelu in predelu okoli nosu, občutljivemu predelu okrog oči pa se izognemo.
Pri pilingu za telo začnemo nanašati pri stopalih in nadaljujemo proti srcu. Posebno pozornost namenimo petam in komolcem ter pri stegnih in predelih, ki so nagnjeni k celulitu, povečamo pritisk.
Recepti za 3 odlične in osvežujoče poletne pilinge
Kokosov mojito
Osvežilen piling za telo s kokosom in meto je kot nalašč za vroče poletne dni. Sladkor in kokosovo maslo bosta poskrbela za navlaženo, svilnato gladko in mehko kožo. Eterična olja v pilingu bodo izboljšala prekrvitev kože in pomagala pri odpravljanju celulita, meta pa bo dodala še hladilni učinek. Priporočamo uporabo nerafiniranega kokosovega masla, ki ohrani vonj in vse dobre učinkovine.
Sestavine (za 100 g pilinga):
50 g sladkorja,
20 g limonine lupinice v prahu,
30 g kokosovega masla,
4 kapljice eteričnega olja poprove mete,
2 kapljici eteričnega olja rožmarina,
4 kapljice eteričnega olja limone.
Priprava:Kokosovo maslo raztopimo v vodni kopeli; odstavimo ga takoj, ko je raztopljeno. Vanj vmešamo sladkor, limonino lupinico v prahu in eterična olja. Prah limonine lupinice si lahko pripravimo tudi doma, tako da olupek bio limone posušimo in ga zmeljemo v mlinčku. Sladkor lahko po želji zmeljemo na drobnejša zrnca v terilniku.
Jagodni smuti
Sadeži, kot so jagode, maline, paradižnik, melona, zeleno jabolko, ananas, grozdje in kivi, vsebujejo sadne kisline in encime, ki odstranjujejo odmrle celice povrhnjice, hkrati pa ožijo pore in delujejo protivnetno. Jagode bodo tako očistile, nahranile in osvežile kožo. Vsebujejo veliko antioksidantov in vitaminov, ki kožo poživijo, tako da ta naravnost zasije. Jojobine kroglice bomo dodali za blag in učinkovit piling, aloe vera in glicerin pa sta odlična vlažilca, ki nase vežeta vodo in jo zadržujeta v povrhnjici kože. Piling je primeren tako za obraz kot za telo.
Sestavine (za 100 g pilinga):
70 g jagod,
15 g gela aloe vere,
5 g glicerina,
10 g jojobinih kroglic.
Priprava:Jagode zmeljemo v mešalniku in dodamo preostale sestavine. Piling porabimo v dveh dneh, saj vsebuje sveže sestavine.
Ovseni čaj z medom
Piling z ovsenimi kosmiči, zelišči, glino in medom bo pomiril od sonca razdraženo kožo, jo dobro očistil ter poskrbel za zdrav, lep in mladosten videz. Zaradi mehkejše strukture je primeren predvsem za obraz. Ovseni kosmiči v pilingu bodo kožo pomirili in očistili, poleg tega pa vsebujejo veliko sluzi, ki deluje vlažilno. Bela glina kaolin kožo globinsko čisti, zelišča in eterična olja pa pomirjajo in jo spodbujajo k obnavljanju.
Za 50 g pilinga potrebujemo:
25 g ovsenih kosmičev,
15 g bele gline kaolin,
5 g vrtnice v prahu,
5 g kamilice v prahu,
2 kapljici eteričnega olja rimske kamilice,
4 kapljice eteričnega olja sivke.
Priprava: Ovsene kosmiče zmeljemo ali stremo v možnarju. Vrtnice in kamilice zmeljemo v mlinčku ali kupimo že pripravljene praške zelišč. Vse suhe sestavine zmešamo in dodamo eterična olja. Znova dobro premešamo in zapremo. Pred uporabo lahko suh piling zmešamo z žličko hidrolata, pol žličke medu in nekaj kapljicami ognjičevega ali drugega negovalnega olja.
Poletje nas razvaja z visokimi temperaturami, veliko količino vitamina D, zagorelo poltjo, lahkotnostjo in sproščenostjo. Zagorela koža daje videz privlačnosti in zdravja. Toda ali je res tako? Želela bi vam približati, kako ohraniti kožo preko poletja zdravo in na varen način pridobiti tudi nekaj privlačne polti.
Prekomerno izpostavljanje soncu lahko privede do rdeče, opečene in mehurjaste kože. S takšnim grobim sončenjem pa žal ne pridobimo lepe in zdrave barve kože. Koža je najprej rdeča nekaj dni in nas peče, počutimo se neprijetno, saj se v podkožju začne proces vnetja. V takem primeru je dodatno sončenje resnično nespametno, predvsem pa zdravju škodljivo. V nekaj dneh pridobimo nekoliko porjavelo polt, ki pa se zaradi vnetnega procesa in nadomeščanja poškodovane kože z novo začne luščiti. Nova plast kože je tako veliko občutljivejša in svetlejša.
Pregled sončnih žarkov
UVA-žarki valovne dolžine 320–400 nm sežejo v dermis, epidermis, skozi obleko in skozi steklo in zmanjšujejo imunsko zmožnost zaščite. Prisotni so skozi vse leto tudi v oblačnih dneh. Vsi, ki radi uporabljate solarij, se izpostavljate UVA-žarkom, kar je veliko bolj škodljivo kot izpostavljanje naravnemu soncu. UVA-žarki povzročajo staranje kože in alergije na sonce. Kolagen in elastin začneta v koži upadati po 20 letu in ne nastajata več. Prekomerno osončena koža je močno izpostavljena oksidacijskem stresu. Oksidacijski stres pomeni več prostih radikalov kot antioksidantov. Prosti radikali povečajo sproščanje interlevkinov, kar pomeni, da je presončena koža ves čas vneta. Zato lahko na fotostaranje kože sami močno vplivamo.
UVB-žarki valovne dolžine 290–320 nm prodirajo globoko v podkožje, dosegajo usnjico, proizvajajo proste radikale, ki lahko povzročijo fotostaranje, pigmentne madeže in kožnega raka. UVB-žarki so glavni povzročitelji opeklin kože, ki se pokažejo v 12–24 urah ali takoj po izpostavljanju soncu.
UVC-žarki imajo valovno dolžino od 100–290 nm. Ti žarki ne prehajajo na površino Zemlje. Uporabljajo jih za dezinfekcijo v zdravstvene namene. Prekomernemu izpostavljanju UVC-žarkov smo tako zelo težko izpostavljeni.
Naša koža ima sposobnost odbijanja in vsrkavanja sončnih žarkov. Odbiti žarki nam ne škodujejo, žal pa to ne velja za žarke, ki jih naša koža vsrka. Posledice so okvara celic, tkiv, mutacija DNK, okvare encimov ter sproščanje mediatorjev vnetja. Vse to lahko privede tudi do kožnega raka.
Preprečevanje fotostaranja in poškodb kože
Skozi vse leto uporabljajmo negovalno kozmetiko za obraz, vrat, dekolte in roke z zaščitnim faktorjem SPF 20, v pomladno-poletnih mesecih SPF 35. Izdelke izberite glede na vaš tip kože.
Uporabljamo kape s ščitnikom ali klobuke, sončna očala in lahka oblačila. Sonca se izogibajmo med 10. in 16. uro.
Preko poletja si privoščite sistemske nege v izbranem kozmetičnem salonu, ki delujejo preventivno z antioksidantnim delovanjem, nege za zmanjševanje fotopoškodb in vnetja ter rehabilitacijo že nastalih vnetij in fotopoškodb.
Dobra domača nega je bistvenega pomena za ohranjanje zdrave, navlažene in zaščitene kože. Z vsem tem preprečujemo kopičenje melanina, ki je glavni vzrok pigmentacij kože, pospešeno upadanje kolagena in elastina, poškodb bariere kože, staranje kože in kožnega raka. Ne pozabimo na zadostno količino popite tekočine, lahke hrane, sadja in zaščitne .
Kako zaščititi otroke pred škodljivimi vplivi sonca?
Posledice prekomernega izpostavljanja soncu se lahko pri otrocih kažejo na dolgi rok. Otroška koža je veliko občutljivejša in nežnejša.
Najpomembnejše je, da se izogibamo aktivnostim na soncu med 10. in 16. uro, otroško kožo lahko zaščitimo z oblačili, ki preprečujejo prehajanje UV-sevanja.
Zaščitimo jih z zaščitnimi kremami SPF 30–50, ki so primerne za otroško kožo. Najbolje je izbrati kreme s širokim spektrom delovanja proti UVA- in UVB-žarkom. Kreme naj ne vsebujejo oksibenzona, oktinoksata in umetno dodanega A-vitamina. Najboljša je osnova za zaščito na sončničnem olju ali čebeljem vosku. Izberimo 100-% naravna, organska in hipoalergena. Običajno so takšna odporna na vodo in znojenje nekje 40 minut. Nanos je priporočljivo ponavljati na 2 uri. Najpomembnejše, na kar pogosto pozabimo, je prebrati priložena navodila! Vsi proizvajalci imajo svoja navodila in prav je, da se jih držimo.
Otroke imejte v senci, večkrat jim ponudimo nesladkan čaj ali vodo, če ni potrebno, se v najhujši vročini z otroki ne odpravljajmo na pot z avtom, kolesom ali vozičkom. Tudi otroška koža je v poletnih mesecih veliko bolj izpostavljena, zato ne pozabite na negovanje otroške kože z vlažilnimi losjoni, namenjenimi otroški koži.
Ne glede na letni čas se vsi želimo počutiti udobno v svojih telesih. Še posebej poleti, ko kažemo več kože, je pomembno, da na sonce ne stopimo obremenjeni in da zaužijemo poletni vonj in vitamin D. In ker se naš um na vse pretege trudi uresničiti tisto, o čemer razmišljamo, so nedavne znanstvene raziskave pokazale, da sta prekomerna telesna teža in posledično nezadovoljstvo v lastnem telesu veliko bolj posledica slabe vesti ob hranjenju kot pa dejanske hrane, ki jo zaužijemo, in telovadbe, na katero ne pridemo.
Težava je v občutku med hranjenjem in po njem
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste izpraznili celo škatlo piškotov v enem dnevu in se ob in po tem »tepli po glavi«?
Težave namreč ne vidimo več v slabi hrani in negibanju, pač pa v občutkih, ki nas spremljajo med jedjo in po njej. Za nemoteno delovanje našega prebavnega sistema, še več kot to, za kakovostno delovanje našega metabolizma telo potrebuje prostor in čas. Ko se najemo, se začne presnova, proces v telesu, ki se zgodi samodejno, ne glede na to, ali po jedi odhitimo nazaj za računalnik ali pa si vzamemo nekaj trenutkov. Vsakič, ko telesu ne damo priložnosti, da začne kakovostno prebavo, vsakič, ko se prenajemo, in vsakič, ko po jedi še ure in ure razmišljamo, zakaj smo tako nezdravo jedli, zmotimo proces prebave. V tem primeru naša telesa ne posrkajo hranljivih snovi, ki jih potrebujejo, povišana adrenalin in kortizol pa pripomoreta k shranjevanju maščobe v dele telesa, kjer je ne želimo videti.
Ravno nasprotno se zgodi, če si za hranjenje vzamemo čas, če smo usmerjeni na to, kar delamo (in ne na svoj telefon ali pa televizijo) in če si po jedi vzamemo nekaj minut in uživamo po zaužiti hrani in pijači. Z zavestnim in umirjenim prehranjevanjem blagodejno vplivamo na osrednji živčni sistem, ki že med jedjo in takoj po jedi začne izločati hormone, ki so potrebni za zdravo in kakovostno presnovo. Z drugimi besedami, telo podpremo.
Dejstvo, ki je danes znanstveno podprto, je, da naš um pri hujšanju igra tako veliko, če ne večjo vlogo kot količina hrane, ki jo zaužijemo. Torej, začnimo posvečati več pozornosti vsakdanjim mislim in navadam kot pa enkratnim dietam in sekiranju samih sebe:
1. Preusmerite svoj um
Vsakič, ko se lotite hrane, ki je za vas »prepovedana«, pa se ji vseeno ne morete upreti, preusmerite um iz misli, ki so obtožujoče in neprijetne, v misli, ki vas bodo podpirale. Čestitajte si za izpraznjeno škatlo piškotov in si vzemite čas, da uživate v po okusu sladkega. Če opazite, da se vam navali čustev in prevelika količina hrane ponavljajo, začnite opazovati. Joga nas uči, da nam ni treba vedno in takoj poznati vseh odgovorov in da je največji uspeh, da opazimo sami sebe v določeni situaciji. Zato se ustavite in opazujte, od kod prihajajo čustva, opazite, ali res potrebujete še en kos čokolade, in opazujte svoje misli. Vsakič, ko vam um uide nazaj na obtoževanje, se pravi, na tisto, kar je vajen, ga privlecite nazaj v nov, zdrav vzorec opazovanja in navdihujočih misli. Tudi če jim sprva niti sami ne verjamete, bodo kmalu postale »novi dom za vaš um«.
2. Privoščite si
Na vsake toliko si je treba privoščiti nekaj nesramno nezdravega. Vendar ko si, to storite z vsem, kar ste! Odpravite se v trgovino, kupite tisti izjemno nezdrav kozarček čokoladnega namaza in v njem uživajte, kot da ga jeste prvič. Telo in um vaš užitek razumeta kot zdravo situacijo in se skladno s tem tudi odzoveta. Nenehno odrekanje vodi v več vsega, česar si ne dovolimo in posledično v nezadovoljstvo v lastnem telesu. Znotraj nas je prelepa pokrajina in začeti jo moramo negovati. Vaše misli, vaša čustva in vaša (za zdaj še) nezavedna dejanja so tista, ki prinesejo največjo spremembo na vaši zunanji podobi.
3. Ugotovite, kaj in koliko potrebujete čez dan
Dejstvo je, da nas velike količine predvsem mastne in sladke hrane upočasnijo. Telo mora delati veliko bolj, da prebavi veliko hrane, mi pa to občutimo kot pritisk v glavi, popoldansko utrujenost, bolečine v ramenih in vratu in nekakovostno dihanje, kar vodi v primanjkljaj kisika v telesu. Zato se zopet ustavite in ugotovite, kaj sploh potrebujete, da nadaljujete svoj dan. Ko začnemo opazovati, se začnejo dogajati čudežne stvari. Nekateri izmed vas boste zaužili manj hrane, nekateri je morda sredi dneva sploh ne boste potrebovali. Pomembno je, da si začnemo ustvarjati svoj jedilnik in da začnemo svoje telo spraševati, kaj mu ustreza. Kar je dobro zame, še ni nujno, da je dobro tudi zate.
4. Poskusite z bikram jogo
Nedvomno vam bo ta vadba spremenila življenje. Manj bo potrebe po nezdravi hrani, manj občutkov krivde in slabe vesti. Večkrat boste opazili, kaj vam ustreza in kaj ne. Kilogrami bodo posledično izginjali, telo pa se bo transformiralo. Kdor pravi, da čudeži ne obstajajo, se moti. Čudež, ki ga dosežete z bikram jogo, je 100-odstotno vaše delo, ki dvigne vašo samozavest in veselje do življenja.
Joga položaji, ki bodo telo oblikovali še pred skokom v kopalke
Vem, da se v poplavi informacij danes o prehrani človek utopi, vendar nam vse te informacije nič ne koristijo, če se ne naučimo poslušati svojih teles. So kot prazen žakelj, ki obljublja bogastvo, vendar nas vsakič znova razočara, ker je nemogoče, da jaz vem kaj tebi ustreza. Nihče ne pozna vašega telesa tako dobro, kot ga poznate vi, zato začnite spoznavati, začnite opazovati, predvsem pa začnite zaupati. Življenje ni cilj, je proces. Vzemite si čas vsak dan in se osredotočite na uporabo orodij, ki jih že imate v svojem žepu – zavedanje, dih, opazovanje, raziskovanje lastne izkušnje in svojega telesa.
Za vse, ki se želite malce pobližje spoznati z jogo ,sem danes pripravila tri položaje, ki bodo blagodejno vplivali na vaš um in telo oblikovali še pred skokom v kopalke. Položaji so med seboj povezani in omogočajo lahke prehod v naslednjega.
1. Položaj stola
Stopite v širino bokov. Roki sta ob telesu, vrh glave podaljšajte navzgor. Tukaj naredite vdih in z izdihom boke spustite navzdol, roki dvignite navzgor. Pomembno je, da se »usedete« nazaj, nikoli na kolena. Teža telesa je na petah in medenico spustite kolikor lahko navzdol. Popek stisnite proti hrbtenici in roki pustite v širini ramen. Ob vdihu se dvignite in roki spustite nazaj ob telo. Ob izdihu boke zopet spustite navzdol.
Ponovite desetkrat.
2. Položaj deske z dvigom nog
Dlani položite na tla, predse, in z nogami stopite nazaj v položaj deske. Vaša zapestja so pod rameni, zadnjica je vzporedna s tlemi, popek zopet stisnite k hrbtenici. Z rokami se odrinite od tal, kot da jih želite potisniti stran od sebe, in aktivirajte ramenski obroč. Z vdihom izmenično eno in drugo nogo dvigujte od tal, z vdihom jo spuščajte nazaj dol. Vendar poudarek ni na dvigu, pač pa na raztegu noge nazaj. Če imate trenutno poškodbo na zapestjih, se spustite na podlahti.
Na vsaki strani ponovite petkrat.
3. Položaj kobre
Položaj kobre bo poskrbel za predel vašega pasu in ga oblikoval. S telesom se iz položaja deske spustite prosti tlom – najprej kolena na tla, nato brada in na koncu še boki. Iztegnite noge, komolca stisnite ob leto, dlani pustite, kjer so. Na rokah je le 10–20 % teže telesa, naredite globok vdih, stisnite nogi skupaj in z izdihom dvignite pogled in prsni koš od tal. Z izdihom počasi spustite telo nazaj prosti tlom.
Ponovite petkrat.
Po opravljenih joga položajih si vzemite savasano. Ulezite se na hrbet, pustite da stopali padeta navzven, roke položite ob telo in dlani obrnite navzgor. Tako kot po hranjenju je pomembno, da si tudi po vadbi vzamemo čas, da telo dojame, kaj se je zgodilo, in nove informacije »zapiše vase«. Kadar koli hitimo in se ob tem še miselno obremenjujemo, zmotimo naraven proces telesa in uma ter njunega prelepega sodelovanja. Ljudje smo resnično čudežna bitja in čas je, da tako začnemo tudi gledati nase. Nihče drug ne bo opravil našega dela za nas in prav je tako. Čas je, da se lotimo razumevanja samih sebe, da uživamo v telesih, ki so nam dana, in da se zavedamo, da je za vsako spremembo potreben čas. Dajte si ga več, da ob pogledu nazaj, na vaše življenje ne bodo pomembni izgubljeni kilogrami pred poletjem, pač pa proces, ki vas je pripeljal do zastavljenega cilja.
Kot vsak letni čas ima tudi poletje svoje posebnosti, ki pa na naše lase precej neugodno vplivajo. Zaradi potenja je lahko mastno lasišče še bolj mastno, zaradi sonca, soli in vetra pa so lasje še bolj suhi in kaj hitro se pojavi cepljenje lasnih konic.
Prehrana za lepe lase
Za lepe lase so poleti pomembni vitamin A, vitamin B in železo. Vitamin A najdemo v zeleni listnati zelenjavi ter v sadju in zelenjavi rumene in oranžne barve – vsega tega je v poletnem času v izobilju. Vitamin A je pomemben, ker poskrbi za obnavljanje tkiva in za zdravo lasišče. Vitamin B najdemo v morskih sadežih, v soji, oreščkih, polnovrednih žitih ipd. Tudi z vnosom teh živil v poletnem času ne bi smelo biti težav. Vitamin B krepi lase, saj poskrbi za zdravo lasišče. Železo je zelo pomembno pri negi las in pomanjkanje le-tega pogosto privede do izpadanja las. Najdemo ga v zeleni listnati zelenjavi, v oreščkih, suhem sadju, stročnicah ipd. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na zdrave maščobe in beljakovine. Poleg hrane pa za svoje lase poskrbite z naslednjimi domačimi pripravki.
Mastno lasišče
Pri mastnem lasišču si lahko pomagamo s trpotčevim, ognjičevim in/ali lipovim čajem. Čaj si pripravimo sproti in ga uporabimo kot tonik po umivanju las. Dobro vtremo v lasišče.
Mešanica za suhe konice
Suhim in razcepljenim konicam ni pomoči. Lahko le omilimo njihov videz in preprečujemo nadaljnjo škodo. Pripravimo si naslednjo mešanico:
Sestavine:
8 ml olja jojobe,
2 ml ricinusovega olja,
2 kapljici eteričnega olja ilang-ilang.
Priprava:
S stekleničko nakapljamo najprej eterično olje, nato dodamo ricinusovo olje in nazadnje olje jojobe. Rahlo pretresemo in uporabimo na suhih lasnih konicah.
Preprost oljni balzam
Sestavine:
60 ml olivnega olja, olja jojobe, mandljevega olja ali ricinusovega olja (olja lahko med seboj tudi kombiniramo),
10 kapljic eteričnih olj (sivke, rožmarina).
Priprava:
V stekleničko nakapljamo najprej eterična olja, nato dolijemo olje ali olja. Rahlo premešamo. Nanesemo na mokre lase, dobro vtremo, ovijemo s folijo in toplo brisačo (toplota pomaga, da učinkovine bolj prodrejo v lasišče) ter po 30 minutah speremo.
Dišeče olje za sijoče lase
Sestavine:
5 ml ricinusovega olja,
1 kapljica eteričnega olja prave sandalovine,
1 kapljica eteričnega olja sivke,
1 kapljica eteričnega olja rožmarina.
Priprava:
V stekleničko nakapljamo najprej eterična olja, nato dolijemo ricinusovo olje. Rahlo pretresemo in nanesemo na lasne konice. Ricinusovo olje poskrbi tako za nego kot tudi za sijaj.
Vlažilna nega za lase
Sestavine:
68 g kokosovega masla,
7 g olja jojobe,
5 g gela aloe vere,
4 kapljice vitamina E.
V parni kopeli raztopimo kokosovo maslo. Počasi dodamo najprej olje jojobe, nato vmešamo gel aloe vere in dodamo vitamin E.
Uporabimo na več načinov:
Kot masko za lase, tako da vtremo v lase in lasišče, pustimo delovati 5 minut in speremo. Masko lahko delamo vsak teden.
Kot regenerator, tako da nanesemo na umite lase, pustimo delovati 1 minuto in speremo. Uporabimo 2-krat na teden.
Za nego suhih konic, tako da majhno količino vmasiramo v umite in suhe lasne konice in ne spiramo. Uporabimo po vsakem umivanju ali po potrebi.
V vsakem okolju so zrasle tudi rastline, ki vsebujejo saponine in druge učinkovine, pomembne za naše lase. Mi poleti na travnikih najdemo »milnico« (Saponaria officinalis). Celotna rastlina je bogata s saponini, vendar praviloma nabiramo korenino. Korenino uporabimo svežo ali pa jo posušimo in uporabimo pozneje.
Šampon iz milnice
Sestavine:
10 g suhe zmlete ali na drobno narezane korenine milnice,
½ litra vode.
Korenino kuhamo 20–30 minut. Ko se primerno ohladi, precedimo in tekočino uporabimo kot šampon. Je seveda precej bolj redka, kot smo vajeni. Se malo peni in lahko draži oči, zato pazimo, da ne pride v stik z njimi.
Če je naše znanje s področja zdravilnih rastlin večje, lahko zgornjemu šamponu dodamo hladen namok slezove korenine, ki bo odlično poskrbela za vlaženje. Ali pa kombiniramo z drugimi čaji, kot so kamilični, ognjičev, rožmarinov, lipov.
