DomovOsebna rastPoletni izziv za starše: Otroku bomo brali vsak dan!

Poletni izziv za starše: Otroku bomo brali vsak dan!

Najpomembnejši učitelji jezika so starši. Otrok se jezik uči ob interakciji z okolico, predvsem s starši. Če starši z otrokom veliko govorijo in mu berejo, do tretjega leta sliši kar 30 milijonov besed več kot otrok, ki ima bolj redkobesedne starše.

Ob rednem branju bo otrok spoznal, da je branje zabavno

- Oglas -

Raziskave so pokazale, da tudi večino besedišča, revnega ali bogatega, otrok povzame od staršev. Žal primanjkljaje na področju jezika pogosto zaznamo šele v šoli, ko je te vrzeli že zelo težko zapolniti. Mnogi starši so zmotno prepričani, da dojenček ne pridobi kaj dosti, če mu beremo. Vendar pa temu ni tako.

Jezik otroci v večini zgradijo do tretjega leta starosti. Čeprav prvo leto otrok jezik večinoma sprejema in ga začne razumevati, pa je prav to prvo leto za začetek branja ključnega pomena. Če začnemo rutino vsakodnevnega branja vzpostavljati pri štirih mesecih starosti, bo leto in pol star otrok zmožen branju slediti tudi pol ure.

Za dober razvoj jezika pri otroku je ključnega pomena tudi vsakodnevno branje. Vsakodnevno seveda pomeni prav vsak dan. Pa nam to res uspe? Naj bo poletje prelomnica, če do zdaj te rutine še nismo vzpostavili. Otrok ob tem, ko mu beremo, širi besedišče, utrjuje slovnične strukture, spoznava knjižni jezik, se uči zbrano poslušati in ob tem razmišljati. Ob rednem branju bo otrok spoznal, da je branje zabavno, kar je zelo dobra osnova za čas, ko bo v šoli.

Otroci in branje knjig

Besedila sprva prirejamo

- Oglas -

Dojenčkom in malim otrokom beremo tako, da besedila prirejamo, se ob knjigi pogovarjamo in v pogovor vključujemo tudi otroka. Izogibamo se stalnemu spraševanju otroka, kaj vidi v knjigi, saj lahko izgubi motivacijo, naš namen pa tudi ni, da bi ves čas preverjali, katere živali ali barve že pozna. Stavki naj bodo kratki, če otrok govori le posamezne besede, naj ima večina stavkov dve besedi, če tvori dvobesedne stavke, uporabljajmo stavke iz treh besed.

Ko otrok govori že približno petsto besed, zgodnji govorci to raven dosežejo pri dveh letih, pozni govorci pa takrat spregovorijo šele prve besede, lahko več beremo dobesedno, torej tako kot je zapisano. Še vedno pa otrok v celotnem predšolskem obdobju od branja odnese več, če dele pripovedi prirejamo, se ob zgodbi ustavljamo in pogovarjamo.

Kaj brati ali kako brati?

Večinoma se starši osredotočamo na to, kaj bomo otroku brali, premalo pa razmišljamo o tem, kako bomo brali. Četudi nam je na voljo le učbenik za naravoslovje za četrti razred, lahko beremo iz učbenika tudi štirimesečnemu dojenčku. Pomembno je le, kako!

Načini učinkovitega branja

  1. Prilagodimo besedilo starosti našega otroka in jezikovnemu razvoju našega otroka. Zato smo starši pri branju nenadomestljivi. Skupinsko branje več otrokom v vrtcu ni nikoli tako učinkovito in ne sme biti edino branje, ki ga je otrok deležen.
  2. Berimo počasi, težje besede poenostavimo, tako da najprej uporabimo znano besedo, kasneje pa neznano sopomenko. (Avto je vozil zelo hitro. Avto je brzel po cesti.)
  3. Ne pozabimo na naslov, kazalo, številčenje strani, na avtorja knjige. Otrok ob tem spoznava, kako je zgrajena knjiga, o tem se lahko pogovarjamo že z dveletnim otrokom.
  4. Ustavimo se ob ilustracijah in ob njih povejmo kaj več, opozorimo na kakšno podrobnost, čeprav bo veliko verjetneje, da bo otrok o tem spregovoril sam.
  5. V branje vključujmo tudi oglašanje živali, vozil, kar je pomembno predvsem za otroke do drugega leta starosti.
  6. Otroka vključujmo v branje: dajmo mu dovolj časa, da lahko vmes kaj pripomni, ponovi, nas vpraša. V zgodbo lahko vključimo tudi otrokovo ime.
  7. Občasno s prstom sledimo besedilu, da otrok začenja razumeti, da teče besedilo v naši kulturi od leve proti desni, od zgoraj navzdol. Ob naslovih lahko otrok poišče črke svojega imena.
Branje z otrokom
- Oglas -

Najpogostejše napake pri branju otrokom

  1. Beremo le dobesedno, tako kot je besedilo napisano v knjigi.
  2. Beremo prehitro in monotono.
  3. Ne beremo vsak dan.
  4. Ne beremo v vseh otrokovih jezikih. Večjezični otroci potrebujejo branje v vseh svojih jezikih.
  5. Obupamo, če otrok odide od knjige – morda potrebuje le več odmorov ali pa smo naredili kakšno drugo napako.
  6. Otroka ves čas le sprašujemo, kaj je na slikah.
  7. Ob branju se ne pogovarjamo z otrokom, ampak hitimo proti cilju – koncu knjige.
  8. Prepozno začnemo uvajati bralno rutino – pri letu in pol so otroci že zelo živahni, če jih do takrat nismo navadili na branje, bomo imeli zdaj zahtevnejšo nalogo.
  9. Sami nismo dober zgled: ne beremo, ne kupujemo knjig, ne hodimo v knjižnico.
  10. Branja ne prilagodimo otrokovi razvojni stopnji.

Poletni izziv

Kako se torej lotiti poletnega izziva? Naš cilj je, da bi otroku, ki je star eno leto ali pa morda že hodi v šolo, to poletje brali vsak dan vsaj pol ure. Zato je dobro, da nam pri tem pomaga še kdo, saj bomo morda kdaj preutrujeni ali odsotni.

Namigi za lahkotnejši poletni izziv:

  1. Ni pomembno, v katerem delu dneva beremo: izkoristimo čas na plaži, počitek v najhujši vročini ali čas potovanja.
  2. Beremo lahko marsikaj: knjige, revije, prospekte, vodnike, turistične table. Tudi dojenčku lahko priredimo vsebino, če je le ob tej na voljo tudi kakšna zanimiva slika.
  3. Branje po obrokih: če otrok ni vajen vsakodnevnega branja, ne obupajte, berite vsak dan večkrat dnevno in količino branja postopoma povečujte.
  4. Izbirajmo različne knjige: pesmice, pravljice, poučne knjige, vse pa naj imajo ilustracije. Otroci, starejši od dobrega leta starosti, lahko že sami izberejo, kaj si želijo brati. Naj nas ne skrbi, če bo to vsak dan ista knjiga. Uporabimo domišljijo in besedilo povejmo vsakič nekoliko drugače.
  5. Večkrat na dan poudarimo pomen branja skozi lastna dejanja: berimo sami za lastno veselje, prebirajmo obcestne table, reklamne panoje, cenike in jedilnike – ob tem tudi otroku sporočamo, kako je branje prijetno in koristno.
  6. Naredimo svojo knjigo: poletje je odličen čas, da tudi sami izdelamo knjigo. To je lahko knjiga druge države, ki smo jo obiskali, vanjo nalepimo razglednice, prospekte, fotografije ter dodamo nekaj besed. Besedilo nam lahko narekuje tudi naš otrok.
  7. Bodimo sproščeni in se zabavajmo, ne glede na to, da gre za izziv, naj se ne sprevrže v prisilo ali tekmovanje.

Tisoč neprecenljivih minut

V mesecu dni bomo tako brali skoraj tisoč minut. Neprecenljivo in nenadomestljivo bo to poletje.

- Oglas -
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×