Ste že slišali za izraz sinbiotiki oziroma sinbiotična prehranska dopolnila? Tudi tisti, ki jim je poimenovanje znano, pogosto menijo, da gre preprosto za drugo ime za probiotike. A čeprav so probiotične kulture pomembna sestavina sinbiotičnih dodatkov, to ni edino, kar ti dodatki vsebujejo. Katere so torej glavne značilnosti sinbiotičnih dopolnil?

Prebiotiki – hrana za koristne bakterije v našem črevesju …

Znano je, da niso vse bakterije slabe. V našem črevesju živi cela vrsta koristnih bakterij, ki nas ščitijo pred nevarnimi mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. Zdravo razmerje med koristnimi in škodljivimi bakterijami (govorimo o uravnovešenem mikrobiomu) je zelo pomembno tudi za dobro prebavo, hkrati pa ima velik vpliv na imunski sistem in metabolizem. Težave pri vzdrževanju ravnovesja v črevesju so lahko povezane z različnimi vzroki. Pogosto na primer nastopijo po jemanju antibiotikov. V takšnih primerih se običajno priporoča povečan vnos probiotikov s pomočjo oz. v obliki prehranskega dopolnila. Vendar pa je treba vedeti, da potrebujejo probiotiki za to, da preživijo, substrat oziroma hrano, ki jo imenujemo prebiotiki …  

Kako opredeliti sinbiotična prehranska dopolnila?

Osnovna hrana oziroma »prebiotiki« za probiotične kulture so vlaknine, ki jih naše telo ne more prebaviti. Če želimo, da bo učinek probiotikov zares optimalen, je torej pomembno, da poskrbimo tudi za dovolj vlaknin v prehrani. Praviloma lahko to najlažje storimo tako, da povečamo vnos sadja in zelenjave. Vendar pa obstajajo tudi prehranska dopolnila, ki poleg probiotičnih kultur vsebujejo tudi prebiotike. Ideja za tovrstno kombinacijo se je prvič pojavila pred približno 25 leti, vendar pa sintagma »sinbiotična prehranska dopolnila« še vedno ni povsem natančno opredeljena. Najbližje temu je definicija, ki so jo oblikovali znanstveniki na panelu, ki ga je lani organiziralo Mednarodno znanstveno združenje za probiotike in prebiotike. V skladu s to definicijo, ki je bila kasneje objavljena tudi v reviji Nature Reviews: Gastroenterology & Hepatology, so sinbiotiki »mešanica, ki vsebuje žive mikroorganizme in substrat, ki ga mikroorganizmi, živeči v telesu gostitelja, selektivno uporabljajo tako, da to prinaša zdravstvene koristi gostitelju«.

Prebiotični substrat ne koristi nujno bakterijam v samem dopolnilu

Strokovnjaki torej menijo, da ni dovolj, če sinbiotike opredelimo preprosto kot mešanico probiotikov in prebiotikov. Pomemben vidik predstavljene definicije je, da se mikroorganizmi, ki jih vsebuje določeno sinbiotično dopolnilo, ne prehranjujejo nujno s substratom v tem dopolnilu. Prebiotični substrat ima lahko tako druge funkcije – predstavlja lahko na primer hrano za mikroorganizme, ki že živijo v gostiteljevem črevesju. Tako lahko probiotiki in prebiotiki, uporabljeni pri izdelavi prehranskega dodatka, prinesejo ločene, nepovezane koristi za zdravje. Obenem strokovnjaki poudarjajo, da so pri izdelavi sinbiotičnih dodatkov potrebna ustrezna testiranja, saj je mogoče le tako ugotoviti, kako se uporabljeni sestavini obnašata skupaj oziroma kakšna je varnost in učinkovitost dobljene kombinacije.

Pomembno je ločevati med komplementarnimi in sinergističnimi sinbiotiki

Glede na trenutni znanstveni konsenz bi bilo treba sinbiotična prehranska dopolnila deliti v dve skupini. Tako imamo na eni strani t. i. komplementarne sinbiotike, za katere je značilno, da substrat ne vpliva nujno na probiotične mikroorganizme v dopolnilu, ampak prinaša druge koristi. Po drugi strani pa obstajajo tudi t. i. sinergistični sinbiotiki, ki jih prepoznamo po tem, da prebiotični substrat pomaga probiotičnim kulturam v samem dopolnilu. To pomeni, da substrat predstavlja vir energije za probiotike ali pa da spremeni črevesni mikrobiom tako, da je okolje bolj ugodno za preživetje probiotičnih kultur v prehranskem dodatku. Trditve proizvajalcev sinbiotičnih prehranskih dopolnil bi morale biti tako vedno podkrepljene s študijami, saj lahko potrošniki le tako vedo, kakšne rezultate lahko zares pričakujejo v primeru uporabe določenega izdelka.

To, da je nekaj »naravno«, seveda še ne pomeni nujno, da je dobro za nas. Čeprav so zeliščni pripravki praviloma bolj blagi in povezani z manj nezaželenimi stranskimi učinki od klasičnih zdravil, morate dobro vedeti, katera zelišča uporabiti za določene rezultate – in katerim se je bolje izogniti, saj lahko z njimi povzročite dodatno škodo. Seznanitev z informacijami o tem, kakšni so učinki posameznih zelišč, je torej ključna. To velja še posebej za tista manj znana zelišča, s katerimi se večina izmed nas ne srečuje ravno vsakodnevno. Tokrat vam predstavljamo tri rastline, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti v to skupino. Gre za rastline z izjemno blagodejnimi učinki, pri čemer še posebej izstopa njihov pozitiven vpliv na duševno zdravje oziroma na razpoloženje.

1. Bromus Ramosus

Rastlina, katere znanstveno ime je Bromus Ramosus, je znana tudi kot stoklasa oz. razvejeni stoklasec in divji oves. Med drugim se uporablja za izdelavo esenc oziroma kapljic, namenjenih lajšanju različnih težav z zdravjem. Trenutno raziskovalce zanimajo predvsem vplivi izvlečkov divjega ovsa na ljudi s povišanim holesterolom v krvi. Študije, ki so bile že izvedene, pa so razkrile, da naj bi obstajala tudi korelacija med uporabo pripravkov iz te rastline in ublažitvijo simptomov (blažje oblike) depresije. Tekoči izvlečki, pridobljeni iz divjega ovsa, naj bi pomagali pri tem, da se lažje osredotočite na tisto, kar je v življenju resnično pomembno, namesto da obupujete zaradi stvari, ki v resnici niso tako usodne, kot se vam morda zdi trenutno. Za povrh pa izsledki nekaterih študij pričajo o tem, da je lahko Bromus Ramosust tudi koristna pomoč pri glavobolih.

2. Thysanotus Tuberosus

Po prečudovitih vijoličnih cvetovih prepoznavna rastlina Thysanotus Tuberosus, ki uspeva predvsem na območju Avstralije, sodi v družino lilij. Ko gre za vpliv na telesno zdravje, se rastlina ne zdi nič posebnega. Povsem drugače pa naj bi bilo z učinki na duševno zdravje oziroma počutje. Thysanotus Tuberosus naj bi namreč pomagala pri spopadanju z različnimi strahovi. Nekateri zeliščarji jo priporočajo celo kot pomoč pri spopadanju s spomini na travmatično izkušnjo v preteklosti. Nasploh velja, da je rastlina bolj kot za ljudi, ki imajo težave z depresivnimi občutki, primerna za tiste, ki se srečujejo z različnimi oblikami anksioznosti.

3. Bauera Sessiliflora

Tudi rastlina z znanstvenim imenom Bauera Sessiliflora danes uspeva predvsem v Avstraliji oziroma v določenih predelih Avstralije. Čeprav pri nas ni najbolje poznana, gre za rastlino z izjemno dolgo tradicijo uporabe v naravnem zdravilstvu. Pozitivne učinke zeliščnih pripravkov iz te rastline na zdravje naj bi poznal že Hipokrat. Ta naj bi si s tovrstnimi pripravki med drugim pomagal takrat, ko je moral zdraviti bolnike, ki so jih pogrizli psi. Bauera Sessiliflora se je v zdravilne namene uporabljala tudi v naslednjih stoletjih. Tako naj bi si na primer v 17. stoletju z njo pogosto pomagali pri ublažitvi težav z drisko.

Danes je cenjena predvsem zaradi vsebnosti relativno velike količine vitamina C in zaradi pozitivnih učinkov na duševno zdravje. Pripravki iz  te rastline naj bi bili namreč koristni za obvladovanje občutkov panike in pomanjkanja nadzora. Pripomogli naj bi k hitri pomiritvi in k temu, da na situacijo pogledamo trezneje. Seveda vpliv ne bo takšen, kot če bi na primer vzeli pomirjevalo. Vendar pa to hkrati pomeni tudi manjšo nevarnost za nezaželene stranske učinke. Še posebej pri blažjih oblikah tesnobe oziroma panike, ki še ni prerasla v ponavljajoče se panične napade, je tako smiselno poskusiti z zeliščnimi pripravki, kakršni so tisti, pripravljeni iz izvlečkov Bauere Sessiliflore.

Preberite tudi: Adaptogene rastline – naravna pomoč v boju s stresom

Skrb za zdravje je pomembna v vseh življenjskih obdobjih. Čeprav so splošna priporočila za ohranjanje dobrega zdravja v osnovi neodvisna od starosti, pa vendarle obstaja nekaj ukrepov, ki so v določenih obdobjih življenja še posebej koristni. Tokrat smo za vas zbrali nekaj najboljših zdravstvenih nasvetov za starejšo populacijo. Če sodite v to skupino tudi sami, je torej pametno, da poskušate te nasvete čim bolj dosledno upoštevati.

Seveda pa so nasveti koristni tudi za tiste, ki želite svoje starše ali stare starše spodbuditi k bolj zdravim navadam. Pomoč namreč ne pomeni zgolj tega, da jih negujete, če postanejo obnemogli. Še precej pomembneje je, da jim poskušate pomagati pri sledenju navadam, ki bodo poskrbele, da bodo čim dlje ohranili samostojnost in dobro zdravje.

1. Poskrbite za veliko antioksidantov v prehrani

Ena najpomembnejših skupin hranil v zrelih letih so zagotovo antioksidanti. Gre namreč za snovi, s pomočjo katerih je mogoče zmanjšati tveganje za najrazličnejše bolezni, ki sicer prežijo predvsem na starostnike. Antioksidanti učinkujejo tako, da onemogočijo proste radikale, ki bi lahko sicer povzročili ogromno škode. Več antioksidantov pomeni manj nevarnosti za oksidativni stres, ki naj bi bil povezan s številnimi boleznimi, tipičnimi za sodobni čas. Seveda so antioksidanti pomembni v vseh obdobjih življenja, vendar pa imajo v starosti še posebej pomembno vlogo. Če v mladosti in srednjih letih niste sodili med največje ljubitelje sadja in zelenjave, je torej skrajni čas, da poskušate v svojo prehrano uvrstiti več tovrstnih živil. Največje količine antioksidantov lahko namreč najdemo prav v različnih vrstah sadja in zelenjave.

2. Ne zanemarjajte preventivnih pregledov

Naj vam morebitni strah pred tem, da bi slišali slabo novico, ne prepreči rednega odzivanja na povabila na preventivne zdravniške preglede (po potrebi pa lahko seveda tudi sami opozorite zdravnika na to, da je morda čas za določen pregled). Vsekakor je namreč precej bolje, da diagnozo, kakršna koli že je težava, prejmete čim prej. V večini primerov lahko namreč to bistveno izboljša možnosti za hitrejšo ozdravitev in okrevanje.

3. Ostanite aktivni

Imate zdravstvene težave, kot je denimo poškodba kolena, zaradi katerih večina oblik vadbe ni primerna za vas? Tudi v takšnih primerih se lahko pogosto najdejo ustrezne alternative. Namesto telesne aktivnosti na trdi podlagi, ki bi dodatno obremenila vaša kolena, lahko denimo izberete plavanje. Pomembno je namreč, da poskušate ostati tudi v zrelih letih čim bolj fizično aktivni – oziroma da se začnete redno gibati, če vam je doslej vedno zmanjkovalo časa in volje. Redna telesna aktivnost namreč med drugim zmanjšuje nevarnost za srčno-žilna obolenja in za artritis.

4. Omejite nevarnost za padce

Neroden padec ima lahko v zrelih letih precej bolj negativne posledice kot v mladosti. Tudi padci, ki se ne zdijo pretirano hudi, vas lahko za dolgo časa priklenejo na posteljo. Pomembno je torej, da poskušate čim bolj zmanjšati nevarnost za padce, ki je še posebej velika pri boleznih, kot je osteoporoza. Med ukrepe, s pomočjo katerih lahko zmanjšate možnost za to, da padete, sodi pritrjevanje preprog. Če to ni mogoče, pa vam priporočamo, da se preprog znebite. Poskrbite tudi za to, da bodo električni kabli čim bolj urejeni in odmaknjeni s površine, po kateri se gibate. Hkrati pa je nujno še, da preverite varnost uporabe stopnic. To pomeni, da po potrebi namestite dodatna svetila in ograjo, ki bo omogočila čim boljši oprijem, ter da poskrbite za popravilo stopnic, ki so morda poškodovane.