Pomagajte telesu, da se znebi nevarnih delcev živega srebra

Izpostavljenost živemu srebru je lahko izredno nevarna. V skrajnem primeru sta možni tudi zastrupitev in smrt. Problematična pa je lahko tudi izpostavljenost manjši količini delcev živega srebra, ki sicer ni nujno toksična, vendar pa lahko na dolgi rok povzroči ogromno težav z zdravjem. Prisotnost delcev živega srebra v človeškem telesu je običajno povezana predvsem z uživanjem rib in morskih školjk. Kot je znano, so namreč morja vse bolj onesnažena, kar med drugim pomeni tudi prisotnost vse večjih količin živega srebra. Pozorni morate biti tudi na to, da nikoli ne uporabljate zdravil, ki jim je potekal rok uporabnosti.

Delci živega srebra so sicer pogosto prisotni tudi v zraku in v vodi, vendar tu praviloma ne gre za količine, ki bi bile posebej problematične. Največja nevarnost za zastrupitev s to težko kovino obstaja ob razbitju določenih merilnih naprav (npr. starega termometra ali naprave za merjenje krvnega tlaka) ali v primeru zadrževanja v bližini določenih tovarn ali odlagališč odpadkov, zato je tveganje pri določenih poklicih še posebej visoko.

Negativni vplivi živega srebra na človeški organizem

Živo srebro je lahko še posebej nevarno za osrednji in periferni živčni sistem. Hkrati pa lahko zelo negativno vpliva na ledvice, pljuča, prebavila in imunski sistem. Izpostavljenost večji količini živega srebra lahko, kot omenjeno, vodi do zastrupitve, ki se kaže v obliki simptomov, kot so močna tresavica in oslabljene kognitivno-motorične sposobnosti. Potrebno je takojšnje ukrepanje, saj je lahko sicer zastrupitev z živim srebrom usodna. Če gre za izpostavljenost manjšim količinam živega srebra v daljšem časovnem obdobju, na primer zaradi pogostega uživanja (večjih) rib, pa se lahko pojavljajo težave z glavoboli, nespečnostjo, spominom in podobni simptomi.

Vlaknine, klorela in z žveplovimi spojinami bogata živila

Najpomembnejši ukrep je seveda zmanjševanje tveganja za to, da bi sploh prišlo do kopičenja delcev živega srebra v telesu. Načelo, da je preventiva precej boljša od kurative, je v tem primeru še posebej resnično. A če vas vendarle zanimajo tudi ukrepi, s pomočjo katerih je mogoče prispevati k odstranitvi morebitnih delcev živega srebra iz telesa, se je smiselno osredotočiti predvsem na prehrano. V določenih živilih lahko namreč najdemo snovi, ki se vežejo na delce težkih kovin, kamor sodi tudi živo srebro. Te snovi spadajo med t. i. kelatorje, ki se uporabljajo tudi v medicini, kot pomoč pri zastrupitvi s kovinami.

Ena izmed skupin živil, ki so lahko še posebej koristna, so živila, bogata z vlakninami, torej sadje, zelenjava, stročnice ipd. V povezavi z odstranjevanjem delcev težkih kovin iz telesa se pogosto omenja tudi alga, imenovana klorela. Prav tako pa naj bi bila koristna z žveplovimi spojinami bogata živila, kot je na primer česen. Poleg tega je včasih smiselno v »razstrupljevalno dieto« vključiti tudi določene dodatke oziroma prehranska dopolnila. Še posebej dobre rezultate naj bi prinesla uporaba glutationa. Pozabiti pa ne smete niti na zadosten vnos vode, ki je seveda izjemno pomembna za učinkovito razstrupljanje organizma.

Zelo pomemben je tudi selen

Naše telo potrebuje relativno majhne količine selena, a vendarle gre za mineral, brez katerega ne gre. Pomemben je za nemoten potek številnih procesov. Poleg tega pa se lahko selen veže na živo srebro in druge težke kovine ter tako pomaga pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Kot vir selena se pogosto omenjajo predvsem različne vrste rib, ostrige, školjke ipd., kar pa je seveda težava, če vas selen zanima predvsem zato, ker želite preprečiti kopičenje živega srebra v telesu, saj bi lahko s tem dodatno povečali količino te težke kovine. Tako je precej bolje, da posegate po rastlinskih virih selena. Eden najboljših rastlinskih virov tega minerala so brazilski oreščki, ki vsebujejo celo več selena kot na primer tuna. Tako ne veljajo zgolj za odličen rastlinski vir, ampak za enega najboljših virov selena nasploh. Med precej dobre vire pa sodijo še sončnična semena, indijski oreščki, zelena in rjava leča ter ameriški orehi.

Preberite tudi: Kako odstranimo težke kovine iz telesa: nasveti za razstrupljanje

6 razlogov, zaradi katerih obožujemo ingver

Ingver vam je najverjetneje precej dobro poznan. Še posebej v zimskih mesecih si marsikdo izmed nas z veseljem privošči skodelico izjemno aromatičnega ingverjevega čaja, ki nas prijetno pogreje. Obenem se tudi pri nas ingver pogosto uporablja kot začimba, predvsem pri pripravi azijskih oziroma indijskih jedi. A ingver seveda ni dragocen le zaradi zanimivega okusa. Vsebuje namreč tudi kar nekaj snovi, ki so zelo koristne za zdravje. Tako se pogosto uporablja tudi v prehranskih dopolnilih, namenjenih preprečevanju oziroma lajšanju različnih težav z zdravjem. Če vas ingver morda še ni povsem navdušil, vas bodo spodnji razlogi zagotovo prepričali, da ga začnete uporabljati precej pogosteje kot doslej.

1. Protivnetni učinki

Kronična vnetja v telesu so povezana s številnimi boleznimi, na primer z revmatoidnim artritisom. Čeprav naravni pripravki ne morejo popolnoma odpraviti tovrstnih težav, pa je mogoče z nekaterimi zelo uspešno omiliti vnetja v telesu in s tem ublažiti neprijetne simptome. Ena najboljših izbir za to je prav ingver. Vsebuje namreč izjemno močne protivnetne snovi.

2. Pomoč pri ublažitvi slabosti in prebavnih težav

V tradicionalnem zdravilstvu je bil ingver cenjen predvsem zaradi pozitivnih vplivov na prebavo. Ingverjev čaj in drugi pripravki iz ingverja lahko pomagajo pri napihnjenosti, slabosti in drugih težavah, povezanih s prebavo. Uporaba ingverja za lajšanje tovrstnih težav je zelo razširjena še danes. Po malce težjem obroku, ki vam povzroča nelagodje v želodcu, si je tako vsekakor pametno privoščiti skodelico ingverjevega čaja. Hrana se bo tako precej lažje prebavila. Z ingverjevimi pripravki pa si pogosto pomagajo tudi rakavi bolniki, ki so sredi kemoterapije. Pogost stranski učinek kemoterapije je namreč prav slabost.

Zakaj obožujemo ingver?

3. Izboljšanje prekrvavitve

Že na začetku smo omenili, da nas ingverjev čaj prijetno pogreje. Čeprav je to značilno za čaje nasploh, pa je ingverjev čaj pri tem vendarle še posebej uspešen. Ingver je namreč znan po izredno pozitivnem vplivu na krvni obtok, težave s prekrvavitvijo pa so eden najpogostejši razlog za to, da nekatere ljudi neprestano zebe, kar se še posebej pogosto odrazi v obliki stalno mrzlih dlani in stopal. Če so vam tovrstne težave znane, je vsekakor zelo priporočljivo pogostejše pitje ingverjevega čaja. Hitrejša prekrvavitev lahko obenem nekoliko dvigne telesno temperaturo ter spodbudi znojenje in s tem hitrejše odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa. Tako je ingverjev čaj tudi odličen napitek za učinkovitejše razstrupljanje telesa in za hitrejše premagovanje bolezni.

4. Pomoč pri krepitvi imunskega sistema

Vzpostavljanje oziroma ohranjanje močnega imunskega sistema je seveda kompleksen proces, ki vključuje različne ukrepe. Eden izmed »koščkov v mozaiku« je lahko tudi redno uživanje ingverja. Pripravki iz ingverja namreč prispevajo h krepitvi imunskega sistema, še posebej če jih uživate vsakodnevno. Če ste že zboleli, pa si lahko z njimi pomagate pri lajšanju neprijetnih simptomov, povezanih z dihali. Ingver je namreč zelo uspešen pri sproščanju dihalnih poti.

5. Protibolečinsko delovanje

Pogosta uporaba aspirina in podobnih protibolečinskih zdravil lahko povzroči ogromno nezaželenih stranskih učinkov oziroma resnih težav z zdravjem. Čeprav se v določenih situacijah seveda skorajda ni mogoče izogniti nekoliko močnejšim protibolečinskim učinkovinam, morate paziti, da so tovrstna zdravila rezervirana zgolj za najnujnejše primere. Kadar bolečina ni prehuda, pa je precej bolje, da najprej poskusite z malce bolj naravnimi možnostmi. Ena izmed njih je tudi ingver, ki učinkuje tudi protibolečinsko, kar je povezano z njegovim protivnetnim delovanjem.

6. Izboljšana absorpcija esencialnih hranil

Poleg splošnega pozitivnega vpliva na prebavo je treba posebej izpostaviti ingverjevo sposobnost, da pripomore k lažji absorpciji hranil. Ingver namreč spodbuja izločanje prebavnih encimov. Uživanje ingverjevih pripravkov tako poskrbi, da se mnoga esencialna hranila precej lažje absorbirajo, posledično pa se zmanjša nevarnost za to, da bi prišlo do njihovega pomanjkanja in s tem povezanih težav.

5 koristi kurkume za zdravje, počutje in lepoto

Kurkuma je začimba, ki sicer izvira iz Indije oziroma iz Azije, vendar je postala vsaj v zadnjih letih zelo priljubljena in razširjena tudi pri nas. Gre za začimbo, ki nima posebej izrazitega okusa, namesto tega pa lahko zelo uspešno poskrbi za poživitev barve jedi. Še pomembneje pa je, da bo ta »sončna začimba« obogatila hranilno sestavo, saj vsebuje kar nekaj snovi z zelo blagodejnimi vplivi na zdravje.

Tako se kurkuma ne uporablja le kot začimba, ampak so izvlečki kurkume tudi pogosta sestavina prehranskih dopolnil. Hkrati pa se kurkuma uporablja tudi v napitkih, kot je na primer zlato mleko. Možnosti, kako zaužiti več kurkume, je torej kar nekaj. Pogostejše uživanje kurkume ima lahko precej pozitivnih vplivov na zdravje in počutje, pa tudi na vaš videz, predvsem na kožo. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj najpomembnejših pozitivnih učinkov, povezanih z redno uporabo kurkume …

1. Protivnetni učinki

Kronična vnetja v telesu so praviloma manj intenzivna od akutnih, a zato precej bolj nevarna, saj so v večini primerov povezana z neustreznim odzivom imunskega sistema. Telo namreč zaznava nevarnost, ki v resnici ne obstaja, zato je je ves čas v pripravljenosti. Vnetni odziv ni več nekaj, kar bi bilo rezervirano za ekstremne situacije, ampak postane nova normalnost. Kurkuma velja za eno najmočnejših naravnih protivnetnih snovi – oziroma, še malce natančneje, za protivnetne učinke poskrbi predvsem kurkumin, glavna sestavina kurkume. Gre za snov, katere absorpcija bo še posebej dobra, če boste kurkumo uživali skupaj s črnim poprom. Piperin v popru je namreč znan po tem, da pomaga pri povečevanju t. i. biorazpoložljivosti kurkumina. Ker so kronična vnetja v telesu povezana s številnimi resnimi obolenji, je zelo pomembno, da poskušamo telesu pomagati s povečanim uživanjem protivnetnih živil. In ena najboljših izbir je zagotovo prav kurkuma. O protivnetnih učinkih kurkume so in še potekajo tudi številne raziskave po svetu.

2. Odličen vir antioksidantov

Kurkumin uvrščamo tudi med antioksidante, torej snovi, ki preprečujejo oksidativni stres, in sicer tako, da nevtralizirajo nevarne proste radikale. Poleg kurkumina pa lahko v kurkumi najdemo tudi druge pomembne antioksidante. Vsebnost antioksidantov je tako še eden izmed razlogov, zaradi katerih je kurkuma odlična naravna pomoč pri zmanjševanju tveganja za kronične bolezni. Več o raziskavi tukaj.

Kurkuma

3. Upočasnjevanje procesa staranja

Naša koža je neizogibno podvržena staranju. Čeprav je po eni strani nujno, da sprejmemo ta naravni proces, pa vendarle ni treba, da se povsem prepustimo. Obstajajo namreč zelo učinkovite metode, s pomočjo katerih je mogoče nekoliko upočasniti staranje. Pri tem seveda ne mislimo na drastične kirurške posege s številnimi potencialnimi zapleti. Povsem naravne tehnike so lahko namreč precej učinkovitejše, kot si verjetno predstavljate. Zaradi večjih količin antioksidantov, ki jih najdemo v kurkumi, gre tudi za odlično naravno pomoč pri zaviranju nastajanja gubic in drugih znakov staranja na koži.

4. Superživilo za vaše možgane

Uživanje kurkume oziroma kurkumina naj bi pripomoglo k izboljšanemu delovanju pomembne beljakovine v naših možganih. Gre za poseben možganski nevrotropični faktor, ki ga izločajo nevronske celice in za katerega se običajno tudi v slovenščini uporablja kratica BDNF. Prisotnost te beljakovine prispeva k nastajanju novih živčnih celic, kar lahko med drugim pripomore k boljšemu spominu in k izboljšani koncentraciji. Kurkuma je tako tudi ena najboljših začimb za zaščitno možganov oziroma kognitivnih funkcij.

5. Zmanjševanje tveganja za depresijo

Možganski nevrotropični faktor BDNF, katerega delovanje lahko, kot omenjeno, spodbudimo tudi s pogostejšo uporabo kurkume, ni pomemben le za spomin, koncentracijo in sorodne možganske aktivnosti. Gre namreč za snov, ki ima obenem pomemben vpliv na razpoloženje, saj spodbuja tudi delovanje serotonina in dopamina – dveh ključnih nevrotransmitorjev. Tako lahko s pomočjo kurkume zmanjšamo tveganje za depresijo in sorodne težave. Po nekaterih navedbah pa naj bi kurkuma pomagala celo pri omilitvi simptomov v primerih, ko se je depresija že razvila.

Sinbiotiki – boljša izbira od probiotikov?

Ste že slišali za izraz sinbiotiki oziroma sinbiotična prehranska dopolnila? Tudi tisti, ki jim je poimenovanje znano, pogosto menijo, da gre preprosto za drugo ime za probiotike. A čeprav so probiotične kulture pomembna sestavina sinbiotičnih dodatkov, to ni edino, kar ti dodatki vsebujejo. Katere so torej glavne značilnosti sinbiotičnih dopolnil?

Prebiotiki – hrana za koristne bakterije v našem črevesju …

Znano je, da niso vse bakterije slabe. V našem črevesju živi cela vrsta koristnih bakterij, ki nas ščitijo pred nevarnimi mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. Zdravo razmerje med koristnimi in škodljivimi bakterijami (govorimo o uravnovešenem mikrobiomu) je zelo pomembno tudi za dobro prebavo, hkrati pa ima velik vpliv na imunski sistem in metabolizem. Težave pri vzdrževanju ravnovesja v črevesju so lahko povezane z različnimi vzroki. Pogosto na primer nastopijo po jemanju antibiotikov. V takšnih primerih se običajno priporoča povečan vnos probiotikov s pomočjo oz. v obliki prehranskega dopolnila. Vendar pa je treba vedeti, da potrebujejo probiotiki za to, da preživijo, substrat oziroma hrano, ki jo imenujemo prebiotiki …  

Sinbiotiki

Kako opredeliti sinbiotična prehranska dopolnila?

Osnovna hrana oziroma »prebiotiki« za probiotične kulture so vlaknine, ki jih naše telo ne more prebaviti. Če želimo, da bo učinek probiotikov zares optimalen, je torej pomembno, da poskrbimo tudi za dovolj vlaknin v prehrani. Praviloma lahko to najlažje storimo tako, da povečamo vnos sadja in zelenjave. Vendar pa obstajajo tudi prehranska dopolnila, ki poleg probiotičnih kultur vsebujejo tudi prebiotike. Ideja za tovrstno kombinacijo se je prvič pojavila pred približno 25 leti, vendar pa sintagma »sinbiotična prehranska dopolnila« še vedno ni povsem natančno opredeljena. Najbližje temu je definicija, ki so jo oblikovali znanstveniki na panelu, ki ga je lani organiziralo Mednarodno znanstveno združenje za probiotike in prebiotike. V skladu s to definicijo, ki je bila kasneje objavljena tudi v reviji Nature Reviews: Gastroenterology & Hepatology, so sinbiotiki »mešanica, ki vsebuje žive mikroorganizme in substrat, ki ga mikroorganizmi, živeči v telesu gostitelja, selektivno uporabljajo tako, da to prinaša zdravstvene koristi gostitelju«.

Prebiotični substrat ne koristi nujno bakterijam v samem dopolnilu

Strokovnjaki torej menijo, da ni dovolj, če sinbiotike opredelimo preprosto kot mešanico probiotikov in prebiotikov. Pomemben vidik predstavljene definicije je, da se mikroorganizmi, ki jih vsebuje določeno sinbiotično dopolnilo, ne prehranjujejo nujno s substratom v tem dopolnilu. Prebiotični substrat ima lahko tako druge funkcije – predstavlja lahko na primer hrano za mikroorganizme, ki že živijo v gostiteljevem črevesju. Tako lahko probiotiki in prebiotiki, uporabljeni pri izdelavi prehranskega dodatka, prinesejo ločene, nepovezane koristi za zdravje. Obenem strokovnjaki poudarjajo, da so pri izdelavi sinbiotičnih dodatkov potrebna ustrezna testiranja, saj je mogoče le tako ugotoviti, kako se uporabljeni sestavini obnašata skupaj oziroma kakšna je varnost in učinkovitost dobljene kombinacije.

Pomembno je ločevati med komplementarnimi in sinergističnimi sinbiotiki

Glede na trenutni znanstveni konsenz bi bilo treba sinbiotična prehranska dopolnila deliti v dve skupini. Tako imamo na eni strani t. i. komplementarne sinbiotike, za katere je značilno, da substrat ne vpliva nujno na probiotične mikroorganizme v dopolnilu, ampak prinaša druge koristi. Po drugi strani pa obstajajo tudi t. i. sinergistični sinbiotiki, ki jih prepoznamo po tem, da prebiotični substrat pomaga probiotičnim kulturam v samem dopolnilu. To pomeni, da substrat predstavlja vir energije za probiotike ali pa da spremeni črevesni mikrobiom tako, da je okolje bolj ugodno za preživetje probiotičnih kultur v prehranskem dodatku. Trditve proizvajalcev sinbiotičnih prehranskih dopolnil bi morale biti tako vedno podkrepljene s študijami, saj lahko potrošniki le tako vedo, kakšne rezultate lahko zares pričakujejo v primeru uporabe določenega izdelka.

3 manj znana zelišča s pozitivnim vplivom na počutje

To, da je nekaj »naravno«, seveda še ne pomeni nujno, da je dobro za nas. Čeprav so zeliščni pripravki praviloma bolj blagi in povezani z manj nezaželenimi stranskimi učinki od klasičnih zdravil, morate dobro vedeti, katera zelišča uporabiti za določene rezultate – in katerim se je bolje izogniti, saj lahko z njimi povzročite dodatno škodo. Seznanitev z informacijami o tem, kakšni so učinki posameznih zelišč, je torej ključna. To velja še posebej za tista manj znana zelišča, s katerimi se večina izmed nas ne srečuje ravno vsakodnevno. Tokrat vam predstavljamo tri rastline, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti v to skupino. Gre za rastline z izjemno blagodejnimi učinki, pri čemer še posebej izstopa njihov pozitiven vpliv na duševno zdravje oziroma na razpoloženje.

1. Bromus Ramosus

Bromus Ramosus

Rastlina, katere znanstveno ime je Bromus Ramosus, je znana tudi kot stoklasa oz. razvejeni stoklasec in divji oves. Med drugim se uporablja za izdelavo esenc oziroma kapljic, namenjenih lajšanju različnih težav z zdravjem. Trenutno raziskovalce zanimajo predvsem vplivi izvlečkov divjega ovsa na ljudi s povišanim holesterolom v krvi. Študije, ki so bile že izvedene, pa so razkrile, da naj bi obstajala tudi korelacija med uporabo pripravkov iz te rastline in ublažitvijo simptomov (blažje oblike) depresije. Tekoči izvlečki, pridobljeni iz divjega ovsa, naj bi pomagali pri tem, da se lažje osredotočite na tisto, kar je v življenju resnično pomembno, namesto da obupujete zaradi stvari, ki v resnici niso tako usodne, kot se vam morda zdi trenutno. Za povrh pa izsledki nekaterih študij pričajo o tem, da je lahko Bromus Ramosust tudi koristna pomoč pri glavobolih.

2. Thysanotus Tuberosus

Thysanotus Tuberosus

Po prečudovitih vijoličnih cvetovih prepoznavna rastlina Thysanotus Tuberosus, ki uspeva predvsem na območju Avstralije, sodi v družino lilij. Ko gre za vpliv na telesno zdravje, se rastlina ne zdi nič posebnega. Povsem drugače pa naj bi bilo z učinki na duševno zdravje oziroma počutje. Thysanotus Tuberosus naj bi namreč pomagala pri spopadanju z različnimi strahovi. Nekateri zeliščarji jo priporočajo celo kot pomoč pri spopadanju s spomini na travmatično izkušnjo v preteklosti. Nasploh velja, da je rastlina bolj kot za ljudi, ki imajo težave z depresivnimi občutki, primerna za tiste, ki se srečujejo z različnimi oblikami anksioznosti.

3. Bauera Sessiliflora

Bauera Sessiliflora

Tudi rastlina z znanstvenim imenom Bauera Sessiliflora danes uspeva predvsem v Avstraliji oziroma v določenih predelih Avstralije. Čeprav pri nas ni najbolje poznana, gre za rastlino z izjemno dolgo tradicijo uporabe v naravnem zdravilstvu. Pozitivne učinke zeliščnih pripravkov iz te rastline na zdravje naj bi poznal že Hipokrat. Ta naj bi si s tovrstnimi pripravki med drugim pomagal takrat, ko je moral zdraviti bolnike, ki so jih pogrizli psi. Bauera Sessiliflora se je v zdravilne namene uporabljala tudi v naslednjih stoletjih. Tako naj bi si na primer v 17. stoletju z njo pogosto pomagali pri ublažitvi težav z drisko.

Danes je cenjena predvsem zaradi vsebnosti relativno velike količine vitamina C in zaradi pozitivnih učinkov na duševno zdravje. Pripravki iz  te rastline naj bi bili namreč koristni za obvladovanje občutkov panike in pomanjkanja nadzora. Pripomogli naj bi k hitri pomiritvi in k temu, da na situacijo pogledamo trezneje. Seveda vpliv ne bo takšen, kot če bi na primer vzeli pomirjevalo. Vendar pa to hkrati pomeni tudi manjšo nevarnost za nezaželene stranske učinke. Še posebej pri blažjih oblikah tesnobe oziroma panike, ki še ni prerasla v ponavljajoče se panične napade, je tako smiselno poskusiti z zeliščnimi pripravki, kakršni so tisti, pripravljeni iz izvlečkov Bauere Sessiliflore.

Preberite tudi: Adaptogene rastline – naravna pomoč v boju s stresom

Nova študija o povezavi med kislinami omega-3 in Alzheimerjevo boleznijo

Alzheimerjeva bolezen je ena izmed najbolj tipičnih bolezni sodobnega časa. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo pogostost tovrstnih diagnoz v prihodnjih desetletjih močno povečala. Pri tem pa je seveda še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da za bolezen še ne poznamo pravega zdravila. V zadnjem času se sicer povečuje preučevanje najrazličnejših dejavnikov, ki lahko vplivajo na povečanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen. Številni znanstveniki se osredotočajo predvsem na vlogo, ki jo ima prehrana …

Več omega-3-maščobnih kislin običajno pomeni boljšo prekrvavljenost možganov

Med snovmi v naši prehrani, ki naj bi bile še posebej pomembne za zmanjševanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen, izstopajo omega-3-maščobne kisline. Izsledki različnih študij so namreč pokazali, da lahko omenjene maščobne kisline pomagajo pri preprečevanju kopičenja amiloidnih oblog v možganih, ki so običajno najbolj očiten znak Alzheimerjeve bolezni. Poleg tega pa omega-3-maščobne kisline učinkujejo tudi protivnetno. Študija, ki je bila pred kratkim objavljena v reviji Journal of Alzheimer’s Disease, potrjuje tovrstno povezavo. Izkazalo se je namreč, da povečan vnos omega-3-maščobnih kislin izboljša prekrvavljenost določenih delov možganov.

Meritve prekrvavljenosti možganskih regij primerjanje z vrednostmi kislin omega-3

Raziskovalci so si pri svojem delu pomagali s posebno metodo, imenovano enofotonska izsevna računalniška tomografija, s pomočjo katere je mogoče meriti pretok krvi v možganih. Sodelujoči v raziskavi so morali izvajati različne miselno zahtevne naloge, ob tem pa so se izvajale meritve prekrvavitve specifičnih delov možganov. Te meritve so bile nato primerjanje z meritvami koncentracije omega-3 maščobnih kislin v krvi.

Omega-3 Maščobne kisline v prehrani

Še posebej pomembni sta eikozapentaenojska (EPK) in dokozaheksaenojska kislina (DHK)

Raziskovalce so še posebej zanimale vrednosti dveh vrst omega-3-maščobnih kislin, in sicer eikozapentaenojske kisline (EPK) in dokozaheksaenojske kisline (DHK). Ugotovili so, da obstaja statistično pomembna korelacija med višjimi vrednostmi omenjenih maščobnih kislin in izboljšano prekrvavljenostjo možganov. Zelo dober vir eikozapentaenojske in dokozaheksaenojske kisline je na primer olje, pridobljeno iz morskih alg. Te namreč predstavljajo tudi vir omenjenih vrst omega-3-maščobnih kislin za ribe.

V raziskavo je bilo vključenih 166 ljudi, ki so bili razdeljeni v dve skupini – na tiste z visoko in tiste z nizko koncentracijo EPK in DHK v krvi. Meritve prekrvavljenosti, opravljene z omenjeno obliko računalniške tomografije, pa so bile izvedene na kar 128 različnih predelih možganov.

Statistično pomembna korelacija, ki je ni mogoče ignorirati

Med predele možganov, katerih prekrvavljenost možganov je bila najboljša prav pri ljudeh, pri katerih so bili izmerjeni najvišji deleži eikozapentaenojske in dokozaheksaenojske kisline, sodijo tudi predeli, povezani s spominom oziroma pomnjenjem. Pri tem je treba poudariti, da je bila potrjena zgolj korelacija, ne nedvoumna vzročno-posledična povezava. Vendar pa se rezultati študije ujemajo s predhodnimi ugotovitvami strokovnjakov v okviru drugih študij.

Tako obstaja precejšnja verjetnost, da imajo prav omega-3-maščobne kisline izredno pomembno vlogo pri zmanjševanju nevarnosti za Alzheimerjevo bolezen in sorodna obolenja, povezana s pešanjem kognitivnih sposobnosti, še posebej spomina, ki prizadenejo predvsem starejšo populacijo.

Relativno preproste spremembe imajo lahko zelo pozitiven vpliv na zdravje

Zdi se torej, da je mogoče s precej preprostimi ukrepi, torej z relativno majhnimi spremembami prehranskih navad, poskrbeti za precej manjšo verjetnost za to, da v prihodnosti zbolimo za Alzheimerjevo bolezen. Seveda pa to ni edina potencialna korist, če smo pozorni na zadosten vnos omega-3-maščobnih kislin, predvsem eikozapentaenojske in dokozaheksaenojske kisline. Omenjeni vrsti omega-3-maščobnih kislin se na primer med drugim povezujeta tudi z zmanjšanim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Obenem pa naj bi omega-3-maščobne kisline pomagale pri zmanjševanju nevarnosti za depresijo in sorodne razpoloženjske motnje. Gre torej za hranilo, na katerega je vsekakor pametno paziti.

Preberite tudi: Koristni nasveti za zdrave možgane

4 koristni nasveti za starostnike, ki želite zaščititi svoje zdravje

Skrb za zdravje je pomembna v vseh življenjskih obdobjih. Čeprav so splošna priporočila za ohranjanje dobrega zdravja v osnovi neodvisna od starosti, pa vendarle obstaja nekaj ukrepov, ki so v določenih obdobjih življenja še posebej koristni. Tokrat smo za vas zbrali nekaj najboljših zdravstvenih nasvetov za starejšo populacijo. Če sodite v to skupino tudi sami, je torej pametno, da poskušate te nasvete čim bolj dosledno upoštevati.

Seveda pa so nasveti koristni tudi za tiste, ki želite svoje starše ali stare starše spodbuditi k bolj zdravim navadam. Pomoč namreč ne pomeni zgolj tega, da jih negujete, če postanejo obnemogli. Še precej pomembneje je, da jim poskušate pomagati pri sledenju navadam, ki bodo poskrbele, da bodo čim dlje ohranili samostojnost in dobro zdravje.

1. Poskrbite za veliko antioksidantov v prehrani

Ena najpomembnejših skupin hranil v zrelih letih so zagotovo antioksidanti. Gre namreč za snovi, s pomočjo katerih je mogoče zmanjšati tveganje za najrazličnejše bolezni, ki sicer prežijo predvsem na starostnike. Antioksidanti učinkujejo tako, da onemogočijo proste radikale, ki bi lahko sicer povzročili ogromno škode. Več antioksidantov pomeni manj nevarnosti za oksidativni stres, ki naj bi bil povezan s številnimi boleznimi, tipičnimi za sodobni čas. Seveda so antioksidanti pomembni v vseh obdobjih življenja, vendar pa imajo v starosti še posebej pomembno vlogo. Če v mladosti in srednjih letih niste sodili med največje ljubitelje sadja in zelenjave, je torej skrajni čas, da poskušate v svojo prehrano uvrstiti več tovrstnih živil. Največje količine antioksidantov lahko namreč najdemo prav v različnih vrstah sadja in zelenjave.

2. Ne zanemarjajte preventivnih pregledov

Naj vam morebitni strah pred tem, da bi slišali slabo novico, ne prepreči rednega odzivanja na povabila na preventivne zdravniške preglede (po potrebi pa lahko seveda tudi sami opozorite zdravnika na to, da je morda čas za določen pregled). Vsekakor je namreč precej bolje, da diagnozo, kakršna koli že je težava, prejmete čim prej. V večini primerov lahko namreč to bistveno izboljša možnosti za hitrejšo ozdravitev in okrevanje.

3. Ostanite aktivni

Imate zdravstvene težave, kot je denimo poškodba kolena, zaradi katerih večina oblik vadbe ni primerna za vas? Tudi v takšnih primerih se lahko pogosto najdejo ustrezne alternative. Namesto telesne aktivnosti na trdi podlagi, ki bi dodatno obremenila vaša kolena, lahko denimo izberete plavanje. Pomembno je namreč, da poskušate ostati tudi v zrelih letih čim bolj fizično aktivni – oziroma da se začnete redno gibati, če vam je doslej vedno zmanjkovalo časa in volje. Redna telesna aktivnost namreč med drugim zmanjšuje nevarnost za srčno-žilna obolenja in za artritis.

4. Omejite nevarnost za padce

Neroden padec ima lahko v zrelih letih precej bolj negativne posledice kot v mladosti. Tudi padci, ki se ne zdijo pretirano hudi, vas lahko za dolgo časa priklenejo na posteljo. Pomembno je torej, da poskušate čim bolj zmanjšati nevarnost za padce, ki je še posebej velika pri boleznih, kot je osteoporoza. Med ukrepe, s pomočjo katerih lahko zmanjšate možnost za to, da padete, sodi pritrjevanje preprog. Če to ni mogoče, pa vam priporočamo, da se preprog znebite. Poskrbite tudi za to, da bodo električni kabli čim bolj urejeni in odmaknjeni s površine, po kateri se gibate. Hkrati pa je nujno še, da preverite varnost uporabe stopnic. To pomeni, da po potrebi namestite dodatna svetila in ograjo, ki bo omogočila čim boljši oprijem, ter da poskrbite za popravilo stopnic, ki so morda poškodovane.

6 razlogov za uporabo koromača v naši prehrani

Koromač (Foeniculum vulgare) je živilo, ki pogosto ne dobi toliko pozornosti, kot si zasluži. Gre namreč za zelo okusen dodatek jedem, hkrati pa lahko koromač pripomore k boljšemu zdravju in počutju. Užitni so različni deli te rastline – korenina oziroma glavica, semena, ki se skrivajo v notranjosti, pa tudi zelenje, ki nekoliko spominja na zelenje pri korenju. Še posebej aromatična so koromačeva semena.

Blagodejni učinki koromača so med drugim zelo cenjeni v tradicionalni kitajski medicini. Gre za precej pogosto sestavino čajev, hkrati pa ga lahko vključite v mnoge jedi – na primer v enolončnice, solate, rižote ipd. – ali pa ga preprosto popečete/podušite in postrežete kot prilogo.

Koromač v prahu

1. Koromač je dober vir vitamina C

Vitamin C je ena najpomembnejših hranilnih snovi za naše zdravje. Gre za vitamin, ki je nujen za ohranjanje močnega imunskega sistema, kar je osnova za uspešno zaščito telesa pred patogenimi virusi in drugimi tujki. Obenem ima vitamin C pomembno vlogo pri tvorbi kolagena, torej beljakovine, ki skrbi za to, da je naša koža elastična in napeta. Tako lahko povečanje vnosa tega vitamina pripomore k bolj mladostni koži, še posebej ker je vitamin C obenem tudi odličen antioksidant. Eden izmed načinov, kako telesu zagotoviti več vitamina C, je lahko tudi pogostejše uživanje koromača.

2. Pomoč pri kolikah

Kolike so zelo pogosta težava pri dojenčkih, saj naj bi se pojavila kar pri vsakem petemu dojenčku. Gre za boleče trebušne krče, zaradi katerih lahko vaš otrok prejoka tudi več ur naenkrat. Ena najbolj učinkovitih naravnih oblik pomoči pri tovrstnih krčih so čaji, katerih pomembna sestavina je prav koromač, znan tudi kot komarček.

Koromačev čaj

3. Preprečevanje napenjanja pri odraslih

Koromač pa ni koristen le pri prebavnih oziroma trebušnih težavah, značilnih za dojenčke, ampak lahko podobne učinke opazimo tudi pri odraslih. Tako vam lahko čaji in drugi pripravki iz delov koromača pomagajo pri preprečevanju napenjanja po obrokih in pri preprečevanju krčev gladkih mišic pri prebavilih. Če se pogosto srečujete s prebavnimi težavami, je torej koromač živilo, ki si vsekakor zasluži vašo pozornost.

4. Uživanje koromača oskrbi telo s pomembnimi polifenolnimi antioksidanti

V koromaču lahko najdemo številne pomembne antioksidante. Še posebej pomembni so t. i. polifenoli. Med polifenolne antioksidante, s katerimi je koromač še posebej bogat, spadajo kvercetin, rožmarinska kislina, apigenin in klorogenska kislina. Naloga antioksidantov je zmanjševanje negativnega vpliva prostih radikalov, ki so krivi za oksidativni stres, posledično pa predstavljajo povod za številna kronična obolenja. Pogosto uživanje z antioksidanti bogatih živil, kakršen je koromač, lahko tako prispeva k zmanjševanju tveganja za srčno-žilna obolenja, različne vrste raka, diabetes tipa 2 in nevrodegenerativne bolezni.  

Semena koromača

5. Koromač ima pozitiven vpliv na tvorbo mleka pri doječih materah

Obstajajo določene naravne snovi, ki lahko spodbudijo nastajanje mleka pri doječih materah. Te snovi imenujemo galaktogeni, med živila, v katerih jih najdemo v nadpovprečnih količinah, pa sodi tudi koromač. Še posebej pomembna naj bi bila dianetol in fotoanetol. Tako je koromač tudi pogosta sestavina čajev za lažje dojenje.

6. Pomoč pri vzdrževanju zdrave telesne teže

Čezmerna telesna teža je eden glavnih dejavnikov tveganja za številne bolezni. Glavna ukrepa za ohranjaje zdrave telesne teže sta seveda redna telesna aktivnost in urejena prehrana. Pri hujšanju pa si lahko pomagate tudi s sestavinami, kot je koromač. Pitje koromačevega čaja pred obroki naj bi namreč pomagalo pri zmanjševanju apetita. Za nedvoumno potrditev tovrstnih učinkov koromača bodo potrebne dodatne raziskave, a ker je koromačev čaj obenem, kot omenjeno, tudi dobra pomoč pri preprečevanju prebavnih težav, skodelica tega napitka pred obrokom vsekakor ne more škoditi.

3 jogijske vaje, ki so odlične za umiritev pred spanjem

0

Dobra spalna higiena sestoji iz različnih navad. Med drugim je pomembno, da se v drugi polovici dneva izogibate kofeinu, da pred spanjem ne uporabljate elektronskih naprav ter da spite v zatemnjenem in ne prevročem prostoru. Poleg upoštevanja osnovnih smernic pa so lahko za boljši spanec koristni tudi nekateri dodatni ukrepi. Če imate pogosto težave s spanjem – oziroma predvsem s tem, da težko zaspite – vam priporočamo, da poskusite pred odhodom v posteljo izvajati jogijske vaje, opisane v nadaljevanju. Gre za preproste vaje, ki so namenjene prav umiritvi, zato so kot nalašč za izvajanje pred spanjem …

1. Položaj otroka (balasana)

Joga Položaj otroka balasana

Zelo preprosta, a obenem zelo učinkovita jogijska vaja za sproščanje je t. i. položaj otroka oziroma balasana. Gre za vajo, ki ne zahteva posebnega znanja ali spretnosti, zato je primerna tudi za začetnike. Začnete tako, da pokleknete na kolena, nato pa sedete, da se pete dotikajo zadnjice. Roke iztegnite naprej in se z glavo približajte tlom. Vaja je odlična za raztezanje hrbta in sproščanje napetih mišic v vratu in ramenih. V tem položaju ostanite približno minuto (postopoma lahko čas izvajanja vaje podaljšujete). Pomembno je, da se zadnjica vseskozi dotika pet.

Joga Balasana

Če vam to ne uspe, si pomagajte z blazino ali z zloženo odejo, ki jo podstavite pod zadnjico, da se bo lahko vaše telo zares povsem sprostilo. Med izvajanjem vaje pazite tudi na svoje dihanje, ki naj bo počasno in globoko.

2. Ležeči zasuk (supta matsyendrasana)

Ležeči zasuk supta matsyendrasana

Raztezanje telesa oziroma zakrčenih mišic je nedvomno eden temeljev sprostitve – in eden najboljših virov odličnih razteznih vaj je zagotovo prav joga. Med najbolj priljubljene in znane vaje, ki izvirajo iz joge, sodi t. i. ležeči zasuk oziroma supta matsyendrasana. Tako gre še za eno izmed vaj, ki jih je zelo priporočljivo izvajati pred spanjem, saj pomaga pri odpravi napetosti in zakrčenosti telesa, ki je skorajda neizogibna posledica vsakodnevnega stresa. Lezite na hrbet in pokrčite noge v kolenih. Nato zasukajte kolena v levo stran in pustite, da padejo na tla. Levo roko položite na stegno desne noge, desno roko pa iztegnite v desno. Ramena naj bodo sproščena in nežno potisnjena proti tlom. Osredotočite se na dih. Po približno minuti se vrnite v začetni položaj in nato ponovite vajo tako, da zamenjate strani (noge torej zasukate v desno, levo roko pa iztegnete proti levi).

3. »Metulj« (supta baddha konasana)

Metulj supta baddha konasana

Lezite in pokrčite kolena. Nato združite stopali in pustite, da se kolena počasi spustijo proti tlom. Bodite nežni in potrpežljivi. Povsem običajno je, da na začetku še ne morete priti povsem do tal. Postopoma, če boste vajo izvajali redno, boste opazili, da postajate vse bolj gibčni in da se razdalja med koleni in tlemi počasi manjša brez posebnega napora. Tudi tu si lahko sicer pomagate tako, da podložite kolena z blazino ali z izbranim pripomočkom. Iztegnite roke in pustite, da sproščeno počivajo ob telesu. Seveda je tudi pri tej vaji – kot pri jogi nasploh – pomembno, da ste pozorni na svoj dih. Dihanje naj bo globoko, s trebušno prepono, in umirjeno. Za začetek je dovolj, da v položaju vztrajate približno minuto (oziroma tako dolgo, dokler vam je še prijetno), nato pa poskušajte ta čas vsak večer nekoliko podaljšati. Vaje se je oprijelo ime »metulj«, saj položaj telesa s ptičje perspektive spominja na obliko metulja. V sanskrtu pa se za ta jogijski položaj uporablja poimenovanje supta baddha konasana.

10-dnevna razstrupljevalna dieta

Kaj je razlog, zaradi katerega je hujšanje tako pogosto neuspešno? Najverjetneje se vam je že kdaj zgodilo, da ste nekaj časa upoštevali precej stroge prehranjevalne smernice, nato pa ste nenadoma obupali in se začeli prenajedati. V takšnih primerih ne gre nujno zgolj za pomanjkanje volje. Pogosto je to povsem normalen odziv telesa, ki mu je močno primanjkovalo določenih pomembnih hranil. Ko se naslednjič lotite hujšanja, je zato pametno ubrati nekoliko drugačen pristop …

Napadi volčje lakote povezani s pomanjkanjem esencialnih hranil

Posamezne diete se sicer med seboj nekoliko razlikujejo, vendar je njihova skupna lastnost običajno zmanjševanje velikosti porcij. To pa pogosto ne pomeni zgolj manj kalorij, ampak tudi manj esencialnih hranilnih snovi, predvsem vitaminov in mineralov. Naše telo se na to odzove z zelo intenzivnim signalom za lakoto, čeprav morda ne potrebuje več energije, ampak predvsem več esencialnih hranil. Na prvi pogled se zdi, da gre za nerešljivo težavo in da ni mogoče omejiti kaloričnega vnosa, ne da bi s tem telo prikrajšali za potrebne količine vitaminov in mineralov.

Vendar pa na srečo obstaja srednja pot. Gre za t. i. razstrupljevalno dieto, ki temelji na zelo preprostih načelih. Priporočamo vam, da za začetek poskusite z 10-dnevnim programom. Zelo hitro boste ugotovili, da gre za pristop, ki ne temelji na stradanju, ampak povsem nasprotno: tovrstno prehranjevanje omogoča, da svojemu telesu zagotovite resnično vse, kar potrebuje za normalno delovanje, pri tem pa izgubite presežek maščob in odvečne kilograme. Napadi volčje lakote, ki jih morda poznate v povezavi z dietami, ki ste se jih lotevali v preteklosti, bodo že kmalu le še neprijeten spomin.

Sadje in beljakovine

Upoštevati morate eno samo »pravilo« …

Na čem torej temelji »razstrupljevalna dieta«? Bistvo je v tem, da uživate izključno živila v naravni, nepredelani obliki. To na primer pomeni, da se morate odpovedati sadnim sokovom, jogurtom z dodatkom sadja, suhemu sadju in podobnim živilom ter jih zamenjati s svežim sadjem. Podobno velja tudi za živila iz drugih skupin. Osnova razstrupljevalne diete so različne vrste sadja in zelenjave, polnovredna žita ter rastlinski viri beljakovin, s čimer so mišljene predvsem stročnice. Čeprav gre za princip prehranjevanja, ki vam lahko pomaga tudi pri hujšanju, se vam ni treba ukvarjati s štetjem kalorij ali z načrtnim omejevanjem kaloričnega vnosa.

Če boste posegali izključno po nepredelanih živilih, bo prišlo do kaloričnega deficita spontano, saj je zaradi nižje kalorične gostote živil praktično nemogoče zaužiti preveč kalorij. Ob tem pa ne boste imeli občutka odpovedovanja ali lakote, saj bodo celice dodobra oskrbljene z vsemi esencialnimi hranili, hkrati pa se bo telo znebilo nadpovprečne količine škodljivih snovi.

Dieta, ki je ne boste želeli opustiti

Po dietah, ki temeljijo na odpovedovanju in malodane stradanju, se ljudje običajno hitro vrnejo na stare tirnice. Začne se prenajedanje, želja po nezdravih, zelo kaloričnih živilih pa se običajno še okrepi. Po 10-dnevni razstrupljevalni dieti pa bo rezultat povsem drugačen. Ker vaše telo ne bo imelo občutka, da mu je česar koli primanjkovalo, ne boste imeli potrebe po takšnih in drugačnih prehrambnih pregrehah. Pozitivni učinek razstrupljevalne diete z nepredelanimi živili je tudi hitrejši metabolizem (medtem ko se pri mnogih drugih dietah metabolizem drastično upočasni).

Zaradi precejšnje zaloge vseh esencialnih mikrohranil se boste zagotovo počutili precej bolje, zato se boste najverjetneje povsem spontano odločili, da poskušate še naprej v čim večji meri slediti tovrstnim prehranjevalnim principom. In prav to je ena največjih skrivnosti »razstrupljevalne diete« – v osnovi je sicer zastavljena kot kratkotrajna dieta, saj se lažje lotimo nečesa, če vemo, da moramo »zdržati« le določen čas, vendar pa pogosto preraste v način življenja. Vsekakor je torej vredno, da ji daste priložnost vsaj za 10 dni in opazujete, kaj se bo zgodilo …

Preberite tudi: Galvestonska dieta – pot do vitke postave v menopavzi?