Alzheimerjeva bolezen je ena izmed najbolj tipičnih bolezni sodobnega časa. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo pogostost tovrstnih diagnoz v prihodnjih desetletjih močno povečala. Pri tem pa je seveda še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da za bolezen še ne poznamo pravega zdravila. V zadnjem času se sicer povečuje preučevanje najrazličnejših dejavnikov, ki lahko vplivajo na povečanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen. Številni znanstveniki se osredotočajo predvsem na vlogo, ki jo ima prehrana …
Več omega-3-maščobnih kislin običajno pomeni boljšo prekrvavljenost možganov
Med snovmi v naši prehrani, ki naj bi bile še posebej pomembne za zmanjševanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen, izstopajo omega-3-maščobne kisline. Izsledki različnih študij so namreč pokazali, da lahko omenjene maščobne kisline pomagajo pri preprečevanju kopičenja amiloidnih oblog v možganih, ki so običajno najbolj očiten znak Alzheimerjeve bolezni. Poleg tega pa omega-3-maščobne kisline učinkujejo tudi protivnetno. Študija, ki je bila pred kratkim objavljena v reviji Journal of Alzheimer’s Disease, potrjuje tovrstno povezavo. Izkazalo se je namreč, da povečan vnos omega-3-maščobnih kislin izboljša prekrvavljenost določenih delov možganov.
Meritve prekrvavljenosti možganskih regij primerjanje z vrednostmi kislin omega-3
Raziskovalci so si pri svojem delu pomagali s posebno metodo, imenovano enofotonska izsevna računalniška tomografija, s pomočjo katere je mogoče meriti pretok krvi v možganih. Sodelujoči v raziskavi so morali izvajati različne miselno zahtevne naloge, ob tem pa so se izvajale meritve prekrvavitve specifičnih delov možganov. Te meritve so bile nato primerjanje z meritvami koncentracije omega-3 maščobnih kislin v krvi.
Še posebej pomembni sta eikozapentaenojska (EPK) in dokozaheksaenojska kislina (DHK)
Raziskovalce so še posebej zanimale vrednosti dveh vrst omega-3-maščobnih kislin, in sicer eikozapentaenojske kisline (EPK) in dokozaheksaenojske kisline (DHK). Ugotovili so, da obstaja statistično pomembna korelacija med višjimi vrednostmi omenjenih maščobnih kislin in izboljšano prekrvavljenostjo možganov. Zelo dober vir eikozapentaenojske in dokozaheksaenojske kisline je na primer olje, pridobljeno iz morskih alg. Te namreč predstavljajo tudi vir omenjenih vrst omega-3-maščobnih kislin za ribe.
V raziskavo je bilo vključenih 166 ljudi, ki so bili razdeljeni v dve skupini – na tiste z visoko in tiste z nizko koncentracijo EPK in DHK v krvi. Meritve prekrvavljenosti, opravljene z omenjeno obliko računalniške tomografije, pa so bile izvedene na kar 128 različnih predelih možganov.
Statistično pomembna korelacija, ki je ni mogoče ignorirati
Med predele možganov, katerih prekrvavljenost možganov je bila najboljša prav pri ljudeh, pri katerih so bili izmerjeni najvišji deleži eikozapentaenojske in dokozaheksaenojske kisline, sodijo tudi predeli, povezani s spominom oziroma pomnjenjem. Pri tem je treba poudariti, da je bila potrjena zgolj korelacija, ne nedvoumna vzročno-posledična povezava. Vendar pa se rezultati študije ujemajo s predhodnimi ugotovitvami strokovnjakov v okviru drugih študij.
Tako obstaja precejšnja verjetnost, da imajo prav omega-3-maščobne kisline izredno pomembno vlogo pri zmanjševanju nevarnosti za Alzheimerjevo bolezen in sorodna obolenja, povezana s pešanjem kognitivnih sposobnosti, še posebej spomina, ki prizadenejo predvsem starejšo populacijo.
Relativno preproste spremembe imajo lahko zelo pozitiven vpliv na zdravje
Zdi se torej, da je mogoče s precej preprostimi ukrepi, torej z relativno majhnimi spremembami prehranskih navad, poskrbeti za precej manjšo verjetnost za to, da v prihodnosti zbolimo za Alzheimerjevo bolezen. Seveda pa to ni edina potencialna korist, če smo pozorni na zadosten vnos omega-3-maščobnih kislin, predvsem eikozapentaenojske in dokozaheksaenojske kisline. Omenjeni vrsti omega-3-maščobnih kislin se na primer med drugim povezujeta tudi z zmanjšanim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Obenem pa naj bi omega-3-maščobne kisline pomagale pri zmanjševanju nevarnosti za depresijo in sorodne razpoloženjske motnje. Gre torej za hranilo, na katerega je vsekakor pametno paziti.
Preberite tudi: Koristni nasveti za zdrave možgane