Olivno olje je znano po svojih zdravilnih učinkih. Pa ste se že kdaj vprašali iz kod izvira?
Olivno olje poznamo že tisočletja
Legendarni Homer ga je imenoval “tekoče zlato“, posode z oljčnim oljem najdemo tudi v Tutankamenovem grobu, skozi tok zgodovine zasledimo mitične ter nadnaravne učinke olivnega olja – oljčna vejica predstavjla mir, zato so velikokrat kronali poglavarje s krono, spleteno iz oljčnih vej, tudi na prapore so narisali oljko … atleti si ga velikokrat vtirajo v telo, spet drugi ga uživajo vsak dan kot zdravilo, …
Uporaba olivnega olja
Uporaba olivnega olja sega daleč v zgodovino. Fosilne ostanke oljke so arheologi našli blizu reke Livorno v Italiji, starost teh ostankov pa sega več kot 20 milijonov let v preteklost.
Oljke so v preteklosti v večini gojili na Mediteranu, na področju im. “rodovitni polmesec“. Med leti 5000 pr.nš. do 1400 let pred našim štetjem, pa oljke zasledimo tudi na Kreti, v Siriji, Palestiniji in Izraelu. V teh letih pa se je zaradi komercialne uporabe vzgoja oljk premaknila tudi na jug Turčije, Ciper, Egipt, jug Italije, v severno Afriko ter kasneje tudi na jug Francije. Od tam pa so se oljke razširile po celem svetu.
Kmalu se je razširila tudi ideja, da olivno olje naredi človeka močnejšega, iz njega pa so proizvajali tudi zdravila ter kozmetiko. Zaradi teh skoraj nadnaravnih lastnosti olivnega olja se je pri Grkih utrdilo prepričanje, da je vsak, ki poseka oljko obsojen na smrt ali izgnanstvo.
Oljka, nesmtrno drevo
Sama oljka je izredno trdoživo drevo, zato so mnogi v preteklosti mislili, da je nesmrtna. Ta drevesa so namreč preživela težke zime, žgoča poletja, močne viharje, … Italjanska folkrora veleva, da so idealni pogoji za rast oljke sonce, kamen, suša, tišina ter samota.
Ekstra deviško olivno olje še danes velja za izredno zdravo vrsto olja. Pomagalo bi naj telesu, da ima le-to zadostno količino vitaminov A, D in K. Prav tako olivno olje daje telesu bistvene kisline, katerih samo telo ne more proizvajati. Med drugim pa bi naj olivno olje tudi upočasnjevalo proces staranja, zdravo pa je tudi za žolč, jetra ter črevesje.
Če je olivno olje res tako zdravo, kot priča zgodovina, zakaj ga potem res ne bi uporabljali več?
Ni se vam treba zanašati na strupene pesticide, da bi se znebili nadležnih bolh na vaših hišnih ljubljenčkih in doma. Nekaj naravnih odbijalcev bolh lahko najdete v vaši kuhinji ali na vrtu.
Če so vašega psa ali mačko napadle bolhe, naredite “čaj” iz limonine lupine in vode ter pustite stati čez noč. Limona naravno odganja bolhe, ko pa s to mešanico okopate vašega ljubljenčka, bodo bolhe pomrle skoraj takoj.
Za odganjanje nadležnih bolh lahko uporabite tudi rastline, kot so bazilika, meta, koromač ali kakšno drugo rastlino z močnejšim vonjem. Podrgnite liste po vašem psu ali mački, in bolhe se jim bodo na daleč izognile. Če imate doma pesjak, pa lahko te rastline nasadite tudi v njegovi okolici.
Mešanica soli in vode je izvrstna kopel za uničevanje zajedalcev.
Če hočete bolhe ‘izgnati’ iz vašega doma, uporabite ‘borax’ (natrijev borat). Posujte majhno količino po preprogah in pod pohištvo. Seveda pa prej preverite na majhnem delu preproge, kakšen učinek ima nanjo. Nekatere vrste blaga so lahko občutljive na to substanco.
Ste že slišali za pojma ekološka pridelava in pa integrirana pridelava? Ali poznate pomen pridelave? Morda že sami pridelujete svoje sadje in zelenjavo? Praktične nasvete najdete tudi v naši mesečni rubriki vrtnarjenje, če pa pridelke raje kupujete, pa je seveda pomembno, da veste, kaj kupujete. To, da obstajajo različni načini pridelave, vam je najbrž znano, nekaj več o tem pa sta nam povedala gospod Peter Štular, ki ima v dolini Dragonje ekološko kmetijo, in gospod Andrej Smodič iz Murske Sobote, ki se ukvarja z integrirano pridelavo.
Še vedno ostaja neizpodbitno dejstvo, da dandanes gledamo na vsak evro, kar pa lahko prehitro pomeni, da varčujemo pri prehrani in ne glede na poreklo in pridelavo kupujemo tisto, kar je – ceneje. To pa seveda ni vedno dobro, predvsem pa vam lahko danes razložimo, zakaj so pridelki, ki so pridelani na ekološki ali integriran način, boljši, a seveda tudi malce dražji. Upamo, da vam bomo z razlago dali zaupanje, da denar, ki ga vložite v kvalitetno prehrano, pravzaprav vlagate vase.
Ekološka pridelava
Peter Štular najprej prizna, da so dobri odnosi s trgovcem ključnega pomena. Preko KZ Agraria med drugim sodeluje tudi z Mercatorjem in pravi, da je dobro sodelovanje pomembno zato, da lahko kupci dobivajo takšno hrano, kot si jo želijo. »Že tretje leto pridelujemo ekološko, za kar smo se odločili iz preprostega razloga, ker smo želeli narediti korak naprej in iti stopnico više.« Vsake toliko časa je dobro najti nov izziv in stremeti k napredku, zato je tudi njegova kmetija v dolini Dragonje takrat začela z ekološko pridelavo.
Ekološka pridelava temelji na naravnih metodah, pridelki pa imajo visoko kakovost, saj tovrstna pridelava ne dovoljuje uporabe kemičnih sredstev, sintetičnih dodatkov in gensko spremenjenih organizmov. »Ne uporabljamo pesticidov, gnojila pa so organskega izvora, zato je hrana naravna in zagotovo bolj zdrava,« se nasmehne gospod Štular. Vseeno pa po njegovem mnenju osveščenost še ni dovolj visoka in ljudje o ekološkem načinu pridelave še ne vedo dovolj. »Že v vrtcih bi morali učiti otroke o pomembnosti okolja in ekološkega ravnanja, saj se ljudje tega še vedno premalo zavedajo. Ne vedo, kaj pomeni ekološko in organsko. Pogosto rečejo, da je vse enako, saj je zrak tako ali tako onesnažen. Ekološka pridelava zahteva več ročnega dela in veliko bolj se ji moraš posvetiti.«
Ekološka pridelava – Investicija v zdravje
Ekološka pridelava tudi zaradi posebne oskrbe, ki jo zahteva, pomeni manj pridelka in tudi višjo ceno. »Poleg večje količine ročnega dela, ki sem jo že omenil, moramo upoštevati tudi to, da ekološka pridelava veliko več stane. Tisto, kar kmetje kupimo (seme ipd.) je avtomatično 20 odstotkov dražje, upoštevati pa morate tudi to, da moramo tudi sami veliko vložiti,« razloži gospod Štular. »Vseeno imam občutek, da si ljudje predstavljajo veliko višje cene, kot dejansko so.« Vendar pa gre tu za investicijo: ne le za kmeta, pač pa tudi za kupca, saj s to hrano investira v svoje zdravje in dobro počutje.
Na Štularjevi kmetiji so se odločili za ekološko pridelavo tudi zato, da lahko otroci mirno jedo zdravo, naravno hrano. »Že nekaj časa sem imel načrt, da se lotim takšne pridelave, pa sprva ni bilo mogoče, ko pa je stvar dozorela, smo se odločili narediti premik.« Nad načinom povezovanja kupca s pridelovalcem preko trgovcev, ki zdaj tudi jasno »povedo«, od kod je kateri pridelek, je navdušen. »Seveda je bolje, da lahko ljudje vse vedo, da vidijo, da je to slovensko in da prihaja od blizu, iz naših krajev. Tako počasi pridobijo tudi zaupanje, ki se mora nujno ustvariti.« Povpraševanje pa seveda določa ponudbo.
Včasih se na njegovi kmetiji oglasijo tudi radovedneži, gosti šole in fakultete, ki si pridejo ogledati način pridelave. »Obiskov sem vesel in zelo rad pokažem, kako pridelujemo, s tem nimam nobenih težav.«
Integrirana pridelava je naravi prijazna
Andrej Smodič, izvršni direktor Razvojnega centra Panonski vrt v okviru Skupine Panvita iz Murske Sobote, se ukvarja z integrirano pridelavo. S trgovci, vključno z Mercatorjem, sodeluje preko Panvite. Integrirana pridelava je naravi prijazna, uporablja naravne vire in mehanizme, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi. S tem lahko pridelujejo zdravo in kvalitetno hrano. Določena kemijska sredstva je dovoljeno uporabiti, kadar je ogrožen gospodarski prag pridelave. »Prednost pred fitofarmacevtskimi in drugimi podobnimi ukrepi imajo naravni, s čimer dosežemo ali lahko dosežemo enak gospodarski učinek,« pravi.
Od običajne pridelave se integrirana tako razlikuje tudi po kolobarjenju, najlažje pa jo razložimo, če zaščito rastlin predstavimo kot zdravljenje, gnojenje pa kot prehranjevanje. »V konvencionalni pridelavi je dovoljeno vse, kar je v Evropi registrirano. V integrirani pridelavi je vse to pazljivo urejeno in strogo omejeno. Vsako leto posebna komisija pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje izda tehnološka navodila za integrirano pridelavo za posamezne skupine sadja, vrtnin in poljščin. Tu najdemo nabor sredstev, ki jih lahko uporabljamo, hkrati pa so omejene tudi koncentracije teh sredstev. Pomembna pa je še ena omejitev: omejeno je število uporab istega sredstva na isti kulturi oziroma na isti površini, kar je seveda ključno.« Na tej točki gospod Smodič primerja zdravljenje rastlin z zdravljenjem ljudi z antibiotiki. Če jih uživamo prekomerno, je za nas lahko seveda škodljivo, saj lahko med drugim sčasoma postanemo odporni na (uporabljane) antibiotike. Enako se lahko zgodi z rastlinami oz. z boleznimi in škodljivci, ki jih hočemo zatreti ali njihovo prisotnost in škodljivo delovanje spraviti pod neki prag. Če se omejitev ne držimo, da srednji rok proizvajamo t.i. ‘superparazite’, ki so odporni na vsa uporabljena sredstva.
Stroge zahteve
Integrirana pridelava je tehnološko bistveno bolj zahtevna, pravi Andrej Smodič. Omejitve, ki jih konvencionalna pridelava nima, je treba spoštovati in za tovrstno pridelavo je potrebno veliko znanja. »Če je hranjenje rastlin prekomerno, so seveda prekomerno prehranjene in postanejo izrazito občutljive na določene bolezni in tudi škodljivce, zaradi česar je potem zdravljenje nujno potrebno.« Da bi se temu izognili, je treba smernice in določnice tehnoloških navodil strogo upoštevati in spoštovati, hkrati pa uporabiti vse znanje in pri določenih primerih vpeljati tudi zdravo presojo, ki pa je največkrat odvisna tudi od izkušenj.
»Takšen sistem je naravnan na trajnostno gospodarjenje z vsemi viri,« pove sogovornik, »kar je prvi atribut integrirane pridelave. Nikoli ne uporabljamo gnojil po nepotrebnem, saj se to lahko potem tudi razliva v podtalnico, torej pristane v vodi, ki jo pijemo in imamo zato lahko zdravstvene težave na dolgi rok. Hkrati je prav tako zelo omejena in nadzorovano sledljiva uporaba fitofarmacevtskih sredstev z namenom, da se prepreči zaostajanje aktivnih substanc rastlinskih zdravil, ki so lahko škodljive za človeški organizem. Ostanki le-teh ne smejo pristati v plodovih.«
Višja cena, vendar kakovostnejši pridelki
Tudi v integrirani pridelavi to pomeni manj pridelka in višjo ceno. »Če bi gospodarili na konvencionalen način, bi zagotovo imeli vsaj za tretjino več pridelkov,« pritrdi gospod Smodič. »Tudi sredstva, ki so dovoljena, niso najcenejša.« S sodelovanjem s trgovci je zadovoljen in poudarja, da je že dolgotrajno in da svojo proizvodnjo načrtujejo na osnovi njihovih potreb. Klasični trgovski sistemi v Sloveniji sicer eksplicitno ne zahtevajo integrirane pridelave, vendar pa je tovrsten način pridelave vsekakor prednost za kupce.
»Ljudje se vedno bolj zavedajo, kaj pomeni nadzorovana pridelava in tudi, da je to lahko nekoliko dražje. Žal je situacija v državi še vedno takšna, da ljudje najprej preverijo ceno, potem šele vse ostalo,« prizna. »Vendar: skrbna izbira stvari, s katerimi se prehranjujemo, in uravnoteženi obroki so najboljša zdravstvena preventiva in investicija v manjše količine bolj kakovostne, a morda nekoliko dražje hrane, je definitivno investicija v lastno zdravje in to lahko že na kratki rok. Vrednost lastnega zdravja je večini že jasna, čisto vsem pa postane kristalno jasna, ko se začnejo težave, tudi glede na delovanje našega zdravstvenega sistema,« še doda.
Zdrav način življenja je neprecenljiv, zato dobro premislite, ko boste naslednjič kupovali zelenjavo, ki se je do vaše izbrane trgovine pripeljala čez polovico sveta.
Ste morda razmišljali o kompostu? Kompost je v bistvu narejen iz organskih snovi, katere so se že začele razkrajati, kar pomeni, da je dober vir hranilnih snovi za vaše rastline.
Naredite svoj kompost
To pa ni edina dobra lastnost, saj je ekološki kompost dober tudi za naravo, saj s tem ohranjamo naraven cikel življenja in smrti, ter zmanjšujemo količino odpadkov na smetišču.
Torej, če ste na zgornje zastavljeno vprašanje odgovorili prtirdilno, vam bomo v nadaljevanju navedli 20 snovi, katere lahko brez skrbi daste na kompost.
Živalski iztrebki – seveda govorimo o iztrebkih večjih živali kot npr. krava, konj itd
Karton – mehek karton je odličen za recikliranje
Kavni filtri in ostanki kave – ostanke kave lahko brez problema vržete na kompost
100% bombažne krpe – raztrgajte jih na manjše delce in jih odvrzite na kompost
Jajčne lupine
Lesni pepel – glede na to, da je pepel ostanek lesa, pomeni, da je pepel bogat z organskimi vlakni
Sadje in zelenjava – bolje je, da jih razrežete na manjše delce, da se bo prej razgradilo. Vseeno pa bodite previdni, če imate kompost ”odprte sorte”, saj lahko s tem privabite manjše glodalce
Nekaterim oblikam raka se lahko izognemo in izboljšamo svoje zdravje, če se začnemo bolj zdravo prehranjevati.
Rak v vseh svojih oblikah je precej pogost v razvitih deželah. Rak pljuč, prsi, črevesja in prostate umori mnogo ljudi. Okrog 500.000 ljudi na svetu umre vsako leto za rakom. Zaradi raka umre vsak četrti Evropejec. Vsaka oblika raka ima svoje značilnosti, mnogo pa jih je močno povezanih s prehrano.
Nekateri živijo dlje
Način prehrane z vrstami živil in hranil je v ospredju raziskovanja povezanosti z rakom že več kot šest desetletij. Kljub številnim raziskavam je danes najpomembnejša ugotovitev, da pred rakom varuje predvsem sredozemska prehrana (kuhinja) z veliko zelenjave in sadja, oljčnim oljem, z malo mesa in živalskih maščob. Raziskava, ki jo je opravil profesor Ancel Keys, znana tudi kot “raziskava sedmih držav”, je pokazala, da prebivalci Krete živijo deset do petnajst let dlje od vseh nas. Dolgoživi prebivalci Krete pri kuhi uporabljajo ekstra deviško oljčno olje (olje, ki ga dobimo ob prvem stiskanju oliv; je naravno in najčistejše oljčno olje in seveda hladno stiskano), z njim prelijejo solato in vanj namakajo kruh (ne uporabljajo masla ali margarine). Tudi Sibirci imajo izredno dolgo življenjsko dobo (preko 100 let), bolnišnice se pri njih zapirajo, saj bolezni skoraj ne poznajo. Imajo podoben način prehranjevanja kot prebivalci Krete, saj masla in margarine sploh ne poznajo, pač pa iz semen in plodov nekaterih rastlin ter gob že tradicionalno pridelujejo hladno stiskana olja.
Nekaj teh olj je na tržišču tudi pri nas v Sloveniji, in sicer hladno stiskano olje iz šipkovih semen, hladno stiskano olje iz pšeničnih kalčkov, hladno stiskano olje iz gobe reishi, hladno stiskano olje iz oreščkov sibirske cedre, hladno stiskano olje iz semen kitajske šisandre ter mešanica hladno stiskanega olja iz oreščkov sibirske cedre in gobe čaga. Z njimi pripravljajo solate, vanje namakajo kruh in tudi kuhajo z njimi, saj drugih olj niti ne poznajo. Ta olja v kuhinji uporabljamo na enak način kot ostala hladno stiskana olja.
Sibirci se načeloma prehranjujejo predvsem z ribami, oreščki in drugim gozdnim sadjem ter raznimi rastlinami … Prebivalci Krete in Sibirci imajo zaradi takšnega načina prehrane malo srčnih obolenj, raka ali sladkorne bolezni navkljub dejstvu, da je v njihovi prehrani okrog 40 % maščob. Ne moremo trditi, da je to posledica hladno stiskanih olj, le-ta pa zagotovo pripomorejo k bistvenemu deležu energije v njihovi prehrani.
Pri pripravi živil torej uporabljajte predvsem hladno stiskana olja. Uživanje prekomernih količin maščob, masla in margarine lahko poveča tveganje za raka. Preveč maščob namreč oslabi naš imunski sistem. Če bomo nezmožni za borbo proti rakavim celicam, bo rak napredoval. Niso vse maščobe škodljive. Prehrana z dovolj maščobami je bolj zdrava kot prehrana z malo maščobami. Vendar je na svetu vseeno še mnogo ljudi, ki se maščobam izogibajo, da bi ostali zdravi. Nedvomno prehrana z mnogo nasičenimi maščobami škodi. V tem primeru je malo maščob res boljša rešitev. Glede zaščite pred srčnimi obolenji in rakom pa je prehrana bogata z mononenasičenimi in omega-3 polinenasičenimi maščobami najustreznejša. Zato uživajmo oreščke in uporabljajmo le jedilna hladno stiskana olja.
Lovci na proste radikale
Znano je, da je dosti zdravstvenih težav in bolezni zgolj posledica pomanjkanja antioksidantov. Ti so prisotni v rastlinah. Hladno stiskana olja so zato bogat vir antioksidantov, v sadju in zelenjavi pa je okrog 600 naravnih antioksidantov. Antioksidanti so lovilci škodljivih prostih radikalov, nestabilnih kemičnih spojin, ki se ustvarijo, ko je telo izpostavljeno stresu. Stres na človeški organizem v današnjem času povzroča onesnaženo okolje, nasičene maščobe, ki jih danes pretirano uživamo, razne kemične spojine, ki jih dnevno vnašamo v telo z živili (snovi za izboljšanje živil: aditivi, arome in živilski encimi; ostanki fitofarmacevtskih sredstev in zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih …) in ostale, katerim smo preko dneva izpostavljeni, od pomivanja posode do pranja zob. Stres povzroča tudi pretirana telesna vadba in poškodbe telesa ter današnja tehnologija, poslovne zahteve in neverjetno tekmovalna družba. Visok nivo stresa je tako ena največjih težav sodobne družbe.
Kemične spojine, ki se v takšnih stresnih situacijah sprostijo, reagirajo z našo splošno energijsko zalogo kisika. Tako na osnovi kisika nastanejo prosti radikali. To so spojine, ki jim manjka en elektron in so zato nestabilni. Potujejo po telesu in iščejo stabilne kemične spojine, katerim ukradejo elektrone in tako postanejo stabilni. Ko je elektron ukraden, postane izvirna kemična spojina nestabilna. Pravimo, da oksidira. Žal so najpogostejše tarče prostih radikalov žile, LDL – holesterol (škodljivi) in DNK. Ta proces oksidacije naše telo “pripravi” na srčne bolezni in raka, dva najhujša morilca zahodne družbe. Če telo postane preobremenjeno s prostimi radikali, naše telo ne zmore opraviti vsega dela. Kadar se to zgodi, imajo prosti radikali uničevalni pohod po telesu. Uničujejo stene ožilja in LDL holesterol (zaradi česar se le-ta začne nabirati na stenah žil – če prostih radikalov ne bi bilo, bi bila ta vrsta holesterola neškodljiva). Prosti radikali na isti način napadajo tudi molekule DNK, zaradi česar le-te celicam pošiljajo neobičajne napotke, to pa poveča nastanek rakavih obolenj.
Naša edina zaščita pred prostimi radikali so torej antioksidanti. Le-ti delujejo kot vaba za proste radikale, saj žrtvujejo lastne proste elektrone, da bi zaščitili življenjsko pomembne strukture v telesu. Nekaj antioksidantov telo proizvede samo, bistveni del pa moramo dobiti s hrano.
Zelenjava v tabletkah?
Danes z zadostno gotovostjo lahko trdimo, da sadje in zelenjava varujeta pred raki prebavil in dihal, le zelenjava pa morda tudi pred raki, povezanimi s hormoni (na dojki, maternici in prostati). Zelo učinkovita za preprečevanje obolevanja za rakom sta predvsem surova, sveža rumenozelena zelenjava in sadje: korenje, brokoli, cvetača, zelje, listnata solata, česen, čebula, paradižnik, druga zelenjava in sadje iz skupine agrumov. Na vprašanje, ali so vlaknine iz sadja, zelenjave in neoluščenih žit, predvsem pšeničnih otrobov, zaščitne same po sebi ali zaradi drugih sestavin teh živil, še vedno ni končnega odgovora.
V sadju in zelenjavi so poleg vitaminov, mineralov in vlaknin še številne druge zaščitne snovi. Koristi uživanja sadja in zelenjave so ogromne. Mnogo epidemioloških raziskav je dokazalo obratno sorazmerje med uživanjem sadja in zelenjave ter srčnimi obolenji in rakom. Zaenkrat še ni takih vitaminskih pripravkov, s katerimi bi lahko popolnoma nadomestili ta živila. Za zaščito namreč niso pomembni le posamični vitamini in minerali, pač pa več njih in v naravnem razmerju, kot so v osnovnih živilih, torej sadju in zelenjavi. Zato se moramo držati uveljavljenega pravila ter jesti zelenjavo in sadje petkrat na dan, ob vsakem obroku, skupaj najmanj 400 g. Ne smemo se zanašati, da z vitaminskimi tabletami lahko popolnoma nadomestimo sveže sadje in zelenjavo. Znanstveniki namreč ne vedo, kako dati vse dobre stvari iz sadja in zelenjave v tableto. Morda nekega dne bodo. Toda danes snovi, ki se borijo proti raku, najdemo v rastlinah in ne v tabletah. Če bomo jedli več sadja in zelenjave, bomo nehote pojedli tudi manj mastnih živil in s tem zmanjšali količino maščob, kar je tudi pomembno. Poskusimo pojesti dve vrsti sadja vsak dan. Če včeraj nismo pojedli nobenega sadja, pojejmo danes tri vrste sadja.
Tudi prehrana sama lahko sproži začetek raka, saj lahko vsebuje rakotvorne snovi, hkrati pa lahko zagotovi snovi, ki zavirajo njihove učinke. Imunski sistem bo nenadoma odgovoril na spremenjene celice in jih obdržal pod nadzorom. Kadar pa je zaradi slabe prehrane oslabljen, lahko dopusti, da se rak razvije. Prehrana vpliva tudi na nastajanje hormonov, ki vplivajo na hitrost razraščanja raka.
Maščobe in dodatki hrani
Čeprav so maščobe pomemben vir energije, je njihovo čezmerno uživanje povezano z določenimi vrstami raka. Poskrbeti moramo, da ne bomo zadovoljili več kot 35% dnevnih potreb organizma po kalorijah z maščobami. Nasičene maščobe, ki so večinoma živalskega izvora, so posebno vprašljive. Zaradi čezmernih količin živalskih maščob začnejo jetra izločati več žolča, in medtem ko se bakterije v črevesju ukvarjajo z njim, nastanejo manjše količine potencialno rakotvornih snovi. Nevarnost zmanjšamo, če z mesa odstranimo maščobo. Vendar pa obstaja tehten razlog za to, da ne bi uživali nobenih mesnih izdelkov. Pri veganih je namreč nevarnost, da bodo zboleli za rakom na debelem črevesu, manjša kot pri jedcih mesa in celo vegetarijancih. Rdeče meso, svinjina, klobase, slanina … vsebujejo veliko maščob. Jejmo piščance, purane (belo meso) in ribe pogosteje. Ne jejmo pogosto ocvrtega mesa in ostalih živil. Prehrana, ki vsebuje veliko maščob in malo vlaknin, lahko povzroči čezmerno težo, spremembe v delovanju črevesja in zaprtje, kar poveča nevarnost za nastanek raka. Rak na maternici, žolčniku in dojki je pogostejši pri debelih ljudeh.
Nastanek raka pospešujejo tudi nekateri načini kuhanja. V hrani, ki jo med pečenjem oziroma pečenjem na žaru ali ražnju zažgemo, nastanejo velike količine rakotvornih snovi. Zažgani deli so zato neužitni. Rakotvorne so tudi nekatere plesni, zato je treba vsako plesnivo hrano zavreči.
Izdelke, kot so delikatesne mesnine in slanina, uživajmo zmerno. Ne vsebujejo namreč samo veliko natrija, temveč so konzervirani z nitriti in nitrati, ki reagirajo z amini v živilih in tvorijo nitrozamine, te pa povezujejo z želodčnim rakom.
Hrani med gojenjem ali tehnološko obdelavo dodajajo še mnogo drugih kemikalij, kot so pesticidi, rastni hormoni, antibiotiki, mehčalci, ojačevalci okusov, konzervansi, stabilizatorji, barvila … Čeprav ni neposrednih dokazov, da bi te kemikalije povzročale raka, se raje odločajmo za živila, ki ne vsebujejo ali vsebujejo čim manj umetnih sestavin. Obstaja namreč pestra izbira pridelanega sadja, zelenjave, mesa in drugih živil iz kontrolirane pridelave (ekološka, integrirana živila). Namesto po belem kruhu segajmo po črnem ali kruhu drugih vrst, narejenem iz polnovredne moke.
Znanstveniki iščejo nove poti za borbo proti raku. Mnogi izmed nas imamo žal v sebi genetske bombe, ki čakajo, da jih bo razneslo, zato se lahko borimo proti raku tako, da jemo sadje in zelenjavo vsak dan. Lahko prenehamo kaditi. Lahko pijemo manj alkohola ali sploh nič. Lahko jemo manj škodljivih maščob in mastne hrane in redno skrbimo za svojo telesno aktivnost. Torej ni pomembno, ali je naše tveganje za raka nizko ali visoko. Če želimo biti zdravi, moramo zdravo tudi živeti. Življenje je namreč užitek. Lahko smo srečni, ker smo živi in da lahko uživamo v vseh stvareh, ki nam jih svet ponuja. Del te sreče je tudi “vozilo”, s katerim opravljamo pot našega življenja, se pravi naše telo. S tem vozilom moramo zato skrbno in spoštljivo ravnati.
Da bi poskrbeli, da bi bil vaš dom bolj energijsko varčen, lahko naredite veliko več, kot le varčujete z energijsko potrošnjo. Poskrbite lahko, da bo vaš dom bolj tih, odpravite vlago, prepihe, probleme s kondenzacijo, … s tem pa tudi prihranite na računih.
Povsod odpravite prepihe – ni važno kje: na podstrešju, v sami izolaciji, okoli oken in vrat, okoli napeljave in luči.
Razmislite o nakupu boljših oken – novejša okna so bolje izolirana (ne le pred temperaturami, temveč tudi pred hrupom)
Če imate 10 ali več let star grelec, je verjetno že čas, da ga nadgradite, saj so danes grelci energijsko veliko bolj zmogljivi in manj potrošni.
Dodatno izolirajte cevi z vročo vodo vsaj 3 metre od razdalje zbiralnika vroče vode.
Namestite termostat, katerega je možno programirati tako, da zvečer zniža sobno temperaturo, ter takrat, ko vas ni doma.
Nadomestite in reciklirajte stare hladilnike, skrinje, pomivalne stroje … z novejšimi, kateri imajo oznako Energy star. Prav tako pa nadomestite stare žarnice z varčnimi.
Če imate kamin, preglejte dimnike in preverite ali jih je potrebno popraviti. Prav tako pa premislite o boljši alternativi – to so električni kamini, saj porabijo manj energije za dosego enake temperature kot navaden kamin.
Prihranite na energiji ter vodi z inštalacijo stranišč, ki porabijo manj vode za splakovanje, ter tušev z manjšo porabo vode. Prav tako pa so bolj energijsko učinkoviti ter manj potrošni glede vode pralni stroji, ki imajo vratca spredaj in ne zgoraj.
Sumatra je eno izmed področij, kjer imajo orangutani priložnost, da se uspešno rehabilitirajo in nato odpravijo nazaj v svoje naravno okolje.
Pomembno je, da se orangutani še pravi čas naučijo, da je njihovo naravno okolje drugačno od tistega v kletki. Nujno je, da spoznajo razliko med manjšimi vejicami ter večjimi vejami, saj jim takšno znanje lahko reši življenje.
Uspešnost tega programa je v tem primeru izrednega pomena. Znanstveniki trdijo, da bodo orangutani na Sumatri prvi med velikimi opicami, ki bodo izumrli. Orangutan je izredno občutljiv primat, saj ima zelo počasen rodni cikel. Po navadi orngutan ostane s svojo mamo 7-9 let. To pa je lahko bistveneni element, ki bo povzročil izumrtje tega primata.
Sumatrini orangutani so se že izredčili na število 6000. Glavni razlog za ta upad števila pa je silovito krčenje gozdov. Sumatra je namreč izgubila že 85% svojih naravnih gozdov zaradi potreb večjih podjetij.
Zavetišče za orangutane se nahaja zunaj narodnega parka “Bukit Tigapuluh“. Nižavje, ki obkroža ta del je odličen prostor za orangutane. Okoljevarstvena skupina WWF pa ugotavlja, da j eto področje ugodno tudi za ogrožene Sumatrine slone, kar 1/4 še bolj ogroženih tigrov na Sumatri pa je prav tako našlo tu svoj dom.
Problem pa nastane zaradi vedno bolj nasilnih potez večjih podjetij, ki na tem otoku množično proizvajajo papir, saj želijo to področje spremeniti v še eno izmed mnogih plantaž. Za enkrat je vlada takšne podvihe prepovedala, vendar pa se mnogi okoljevarstveniki bojijo, da se to lahko kmalu spremeni.
Vse več ljudi se odloča za domačo pridelavo zelenjave zaradi vse preveč umetno pridelane in gensko spremenjene hrane. Velik del teh ljudi pa se usmerja ravno v bio vrtnarjenje.
Res je, da bi vsakogar izmed nas ujezilo, če bi videli, da mu je vrtnine pojedel kakšen od zajedalcev, vendar pa je od vsakega posameznika odvisno, ali se bo takšnih zajedalcev znebil na naravi prijazen način ali uporabil katero od škodljivih kemikalij. Bio vrtnarjenje je seveda okolju neškodljivo, zato smo lahko prepričani, da zelenjava, ki jo užijemo ne vsebuje toksinov, kemikalij, …
Torej, kako do svojega bio vrta?
Preprosto! Pripravili smo vam nekaj začetnih nasvetov:
Skrbno pripravite vse potrebščine (semena, lopate, grablje, posode, …)
Veliko je odvisno od dobre zemlje, zato se skoparite z njo!
Držite se navodil napisanih na vrečki! Ponavadi se na vsaki vrečki s semeni nahaja koledarček, ki vam sporoča, kdaj je potrebno katero rastlino posaditi in kje jo je dobro posaditi. Pazite tudi, kje kupite semena in kakšnega porekla so.
Pripravite zemljo in jo pomešajte jo s kompostom, ki ste pripravili že predčasno.
Sedaj je čas, da posadite semena, vendar pa morate biti pozorni, da ta semena obvarujete pred zmrzaljo, nevihtami in polži. Dobro je tudi, da v vrt nasadite materino dušico ter namesto insekticidov uporabljate vodo, v kateri ste namočili koprive.
Ne pozabite pleti plevela! Ko pulite neželjene rastline iz zemlje poskrbite, da ste izpulili tudi korenine, saj se tako plevel ne bo ponovno zarastel.
Opazujte vrt – redno pregledujte vrt, ali opazite kakšne bolezni, zajedalce itd. In ukrepajte takrat, ko še lahko in ne, ko je že prepozno.
Ne zadajte si prevelike naloge! Velikost vrta naj ne presega vaših lastnih sposobnosti – kasneje lahko še vedno vrt povečate. Prav tako pa morate vedeti, da nekatere rastline poženejo zgodaj, druge pa pozno zato po pameti razporedite te rastline, da boste imeli skozi celo sezono svežo zelenjavo.
Nasvet za vrtni insekticid: Vzemite posušene liste sivke, tobaka, rožmarina in mete, jih zmešajte in nekoliko zmečkajte in jih namočite čez noč v vodo. Tekočino uporabite kot sprej proti žuželkam.
Reciklirajte! Kompost je prav tako del bio vrtnarjenja in vam bo prišel prav ob koncu sezone, ko bo potrebo pripraviti prst za naslednje leto.
Kolobarite! Kolobarjenje pomaga proti škodljivcem in pri obnavljanju zemlje.
Izmenjujte si informacije in nasvete z drugimi bio vrtičkarji.
To je le nekaj začetnih napotkov, kako do zdrave in sveže zelenjave, ki ni pridelana na naravi škodljiv način in kako napravite svoj bio vrt. Še vedno pa obstaja malo morje drobnih nasvetov, kako vzdržujemo bio vrt.
Življenje od nas pogosto zahteva, da se odločimo med nasprotujočimi si stvarmi. Nekaterih ne moremo doseči takoj, ampak moramo počakati. Ali bi delali, ali si privoščili uro tenisa? Ali bi brali knjigo, ali se igrali z otrokom? Ali bi popili še eno skodelico kave, ali bi se takoj vrnili v pisarno?
Obvladati čas ne pomeni spremeniti se v obsedenca, ki stalno pogleduje na uro in je vedno prezaposlen. Alan Lakein, vodilni ameriški strokovnjak za učinkovito izkoriščanje časa, te ljudi deli v tri notorične tipe:
Pretirano organiziran človek
stalno piše sezname, dopolnjuje sezname, izgublja sezname. Ko ima pred seboj določeno nalogo, ponavadi dolgo tehta različne možnosti, načrtuje vsako najmanjšo podrobnost, stalno preverja, če so obdelana vsa izhodišča. Dokler nima do najmanjših podrobnosti natančnega načrta, ne začne delati, zato pa mu pogosto ne uspe narediti marsičesa, kar je načrtoval. Dobra organizacija mu pomeni veliko več od samega dela. Če danes ni uspel izpolniti delovnega plana, nič hudega, saj bo jutri izdelal boljšega! Prezaposlen z organizacijo je slep za spremembe, ne ozira se na potrebe drugih in pogosto spregleda dobro priložnost.
Pretirano delaven človek
dela tako zavzeto, da nima časa pravilno ovrednotiti tistega, kar počne. Ponavadi je težko pristopen in gluh celo za nasvete, kako prihraniti kaj časa. Je precej nepriljubljen, saj rad ukazuje drugim in jim odreja delo. Primanjkuje mu spontanosti in prožnosti. Njegova delovna zmogljivost je nadpovprečna, ampak kaj, ko bi bilo v polovici primerov vseeno, če tistega sploh ne bi naredil. Ker je tako v službi kot doma nenehno zaposlen, nikoli nima minute časa za sprostitev.
Časovni obsedenec
je preobremenjen s časom. Z nenehno skrbjo, da ne bi zapravil minute časa, spravlja ob živce sebe in druge. Stalno se mu mudi, saj mora zelo hiteti, da izpolni svoj nemogoči urnik. Če se sestanek začne minuto prepozno, se silno razburja. V njegovih predalih najdete zapiske vsakodnevnih drobnih opravil. On vam lahko pove, kako skrajšati čas za malico za 11 sekund! S takšnim človekom seveda ni lahko živeti in delati.
Ti trije zgoraj opisani tipi ljudi v bistvu niso nič na boljšem od tistih, ki so popolnoma neorganizirani, ki nikoli ne naredijo tistega, kar nameravajo, ki nikoli ne načrtujejo, ki jih življenje meče iz ene krize v drugo. Skrajnosti nikoli niso dobre.
Kaj bi bilo bolje storiti? Ali se zavedate vzrokov, delujočih pri posameznih odločitvah? Navedimo le nekatere:
Navada. Enkrat na mesec greste s sosedi skupaj na večerjo. Zadnje čase se v njihovi družbi ne počutite preveč dobro, vendar je zadeva postala že tako samoumevna in rutinska, da še naprej hodite skupaj ven.
Zahteve drugih. Mož vas sili, da povabite na večerjo poslovnega partnerja in njegovo ženo, saj bi to koristilo njegovi karieri. Čeprav vam je par zoprn, privolite.
Eskapizem. Sedite doma in razmišljate, kako lepo bi bilo povabiti k sebi par, ki sta ga z možem pred kratkim spoznala, vendar se nikakor ne morete odločiti, saj se bojite, da bi vas imela za vsiljivo.
Nenadna odločitev. Z možem se nenadoma odločita, da bi šla zvečer na modno revijo. Povabita soseda, naj se vam pridružita, onadva pa imata za ta večer že druge načrte. Nato pokličeta drug par, ki vama ni niti približno tako simpatičen.
Lenoba. Z možem čakata, da vaju bodo povabili k sebi drugi pari, in preživita zato večina časa ali v družbi ljudi, ki vama včasih sploh niso všeč.
Zavestna odločitev. Z možem naredita spisek znancev, s katerimi imata dosti skupnega, ter starih prijateljev, ki jih že dolgo nista videla, in jih povabita k sebi.
Nenadne odločitve nam lahko naredijo življenje prav zanimivo, nič pa ni narobe tudi z odločitvami zaradi eskapizma, zahtev drugih, lenobe ali navad. Res pa je, da moramo biti z rezultati takšnih odločitev tudi zadovoljni! Če nismo, se moramo potruditi za bolj zavestno odločanje. Kako preprosto se je v težkih situacijah predati toku, kako preprosto je utoniti! Pa si to res želite? Obstaja tudi druga možnost – lahko se odločite.
Načrtovanje
“Toliko časa porabim za stvari, ki mi niso resnično pomembne, medtem pa življenje beži mimo.”
“Preveč dela imam; za vse enostavno ni časa!”
“Stalno delam in se mučim, sem utrujen in napet. Nikoli se ne morem popolnoma sprostiti.”
To so izredno pogoste izjave! Za vsakim stavkom se skriva želja, da bi se stvari nekako spremenile: “Če bi le znal obvladati to situacijo!”
“Če bi le lahko bil kot ta in ta, ki ima za vse svoje dejavnosti očitno zadosti časa, hkrati pa je sproščen in srečen.”
“Če bi le lahko delal tisto, kar resnično hočem!”
“Če bi le imel nadzor nad stvarmi.”
Nadzor se začne z načrtovanjem. Načrtovanje je vnašanje prihodnosti v sedanjost, tako da lahko nekaj glede prihodnosti storimo že danes.
Vsi načrtujemo: kateri film si ogledati, katere prijatelje obiskati čez vikend, kam iti na poletni dopust. Vendar večina ljudi načrtuje precej hazardersko. Planirajo samo takrat, kadar so prisiljeni, s tem pa tvegajo, da življenja ne bodo načrtovali takrat, ko bi bilo zares potrebno.
Pri vsakem načrtovanju je treba narediti seznam in določiti, kaj ima prednost. Vse stvari na seznamu niso enako pomembne. Tiste, ki se vam zdijo najpomembnejše, podčrtajte! Še bolje bo, če uporabite ABC sistem! Na seznamu označite stvari, ki se vam zdijo najpomembnejše z A, z B označite srednje pomembne stvari, s C pa najmanj pomembne. Čas boste najbolje izkoristili, če boste naredili najprej A-je, B-je in C-je pa prihranili za pozneje.
Kaj hočete od življenja
Zastavite si tri bistvena vprašanja. Ustavite se za hip in naredite inventuro svojega življenja! Osnovno sredstvo, s katerim v življenju razpolagamo, je naš čas. Vzemite list papirja in napišite svoje življenjske cilje. Tako boste lažje ugotovili, kaj v življenju resnično želite početi.
Kateri so vaši življenjski cilji?
Kako bi želeli preživeti naslednja tri leta?
Če bi vedeli, da vas bo čez 6 mesecev ubila strela, kako bi živeli do tedaj?
Za razmislek ob prvem vprašanju si vzemite 15 minut časa. Nato pa točno v 2 minutah napišite odgovore. Napišite tudi vaše najbolj nenavadne življenjske cilje. Nato si vzemite še 2 dodatni minuti, spisek preglejte in ga morda dopolnite ali popravite.
Enako ravnajte pri pisanju odgovorov na drugo in tretje vprašanje. Pri tretjem vprašanju si zamislite, da ste glede smrti že vse uredili – napisali oporoko, kupili grob in podobno. Osredotočite se na to, kako bi živeli v teh 6 mesecih.
Tistim, ki bi v naslednjih 6 mesecih s svojim načinom življenja nadaljevali, pomeni takšna odločitev nekakšno potrditev. S svojim življenjem ste zadovoljni in boste še naprej delali tisto, kar ste delali doslej.
Tistim, ki bi zadnjih 6 mesecev svojega življenja zaživeli popolnoma drugače, pa bi prav prišla sprememba. Če bi si znali organizirati čas, ni razloga, da ne bi z večino novih življenjskih dejavnosti pričeli že danes!
Doseganje ciljev – začnite takoj
Dolgoročno načrtovanje in zastavljanje ciljev morate dopolniti s kratkoročnim načrtovanjem. Dejavnosti, ki se jih boste lotili pa so koraki na poti k cilju. Dejavnosti kratkoročnega načrta bodo prispevale k realizaciji dolgoročnega načrta.
Na primer: vaš cilj je lahko bolj zdravo življenje. Dejavnosti, ki bi pripomogle k temu, pa so morda vsakodnevna telovadba, opustitev kajenja ali enomesečna shujševalna kura.
Torej vzemite list papirja in na vrh napišite že prej izbrani cilj (označimo ga z A). Nato ga razčlenite na dejavnosti, ki so izvedljive. Poskusite jih napisati čim več! Če imate več pomembnih ciljev (A ciljev), vzamite več listkov, vendar naenkrat ne rešujte več kot 3 A-je.
Primer:
Moj A cilj je vitka postava. Na list sem zapisala naslednje dejavnosti.
priprava dietne hrane
popoldanski sprehod
jutranja telovadba
obisk savne
prenehanje kupovanja slaščic
masaža
tehtanje
daljša športna aktivnost ob koncu tedna.
Verjetno se je na vašem seznamu znašlo precej dejavnosti, tako da za vse verjetno ne boste imeli časa. Zato morate praktično in realistično začeti z izločanjem manj pomembnih dejavnosti. Na seznamu pustite samo tisto, kar morate v naslednjem tednu nujno začeti. Poskusite poiskati vsaj 4 opravila, ki jim boste v naslednjem tednu posvetili vsaj nekaj časa.
Naslednji korak je določanje stvari, ki imajo prednost. Najpomembnejšo dejavnost na seznamu označite z A1, nato drugo najpomembnejšo z A2 … .
Na koncu naredite urnik za naslednji teden, torej napišite, kdaj boste kakšno aktivnost izvajali.
Kako si izdelamo urnik in kako si pomagamo z njim
Vsak porabi nekaj časa za osnovne stvari, kot so spanje in prehranjevanje. Večina nas mora hoditi v službo, saj potrebujemo denar za hrano, obleko in stanovanjske ter druge stroške. To pomeni, da se moramo urediti, čakati na avtobus, se voziti in biti določeno število ur na delovnem mestu. Vse to so stvari, ki nam vzamejo precej časa.
O osnovnih dnevnih opravilih običajno ne razmišljamo dosti, pa čeprav nas zaposlujejo večino časa. Pravzaprav lahko kaj hitro zavzamejo ves čas našega življenja.
Zato je pomembno, da si vzamete čas za načrtovanje. Za to lahko na začetku porabite samo deset minut dnevno – zjutraj ali zvečer. Posledica načrtovanja je več opravljenih A dejavnosti in manj postranskih in nepomembnih stvari. Načrtovanje pomaga, da se osredotočite na bistvene stvari. Eno poglavitnih sredstev načrtovanja pa je izdelava urnika.
URNIK ne sme biti zgolj razporeditev časa za stvari, ki jih MORATE narediti, ampak mora vključevati tudi stvari, ki jih ŽELITE narediti – to so vaši A-ji!Torej si za vsak dan posebej rezervirajte poseben A čas! Najbolje je, da se z A dejavnostmi ukvarjate vedno ob istem času.
Urnik mora biti prožen
Da bi se lahko prilagodili vsakršnim razmeram, morate ostati prožni. Če imate vsako minuto na urniku zapolnjeno s kakšno dejavnostjo, vas bodo nepričakovani dogodki napravili napete in živčne, saj ne bo več časa za načrtovane dejavnosti. Zato si na urniku vedno rezervirajte uro časa, ki ni namenjena ničemur. Z urnikom, na katerem je zadosti časa tako za predvidena kot nepredvidena opravila, bo vaše življenje bolj usklajeno in sproščeno.
Izbor hrane lahko pomembno vpliva na zdravje celotne populacije, zato javna zdravstva mnogih držav želijo vplivati na to izbiro.
Za uspešno izvedbo sprememb ukoreninjenih slabih prehrambnih navad je pomembno določiti in razumeti dejavnike, ki vplivajo na izbor hrane.
V prihodnosti načrtujejo še bolj natančna preučevanja vplivov bioloških dejavnikov na izbiro hrane, določitev omejitev, ki zavirajo spremembe prehranjevalnih navad, in vpeljavo modela, po katerem naj bi se te spremembe izvajale.
Na izbiro prehrane, tako kot na vsako drugo kompleksno človekovo vedenje, vpliva veliko medsebojno prepletih dejavnikov. Ključ, ki spodbudi proces konzumiranja hrane, je predvsem občutek lakote ali sitosti, tisto, kar jemo, pa je pogojeno s fiziološkimi in prehrambenimi potrebami.
Ostali dejavniki, ki vplivajo na izbiro hrane, so:
senzorske (organoleptične) lastnosti hrane, kot so okus, vonj in izgled
družbeni, čustveni in spoznavni (kognitivni) dejavniki, kot so uživanje ali neuživanje v določeni hrani, poznavanje vplivov hrane na zdravje, navade, življenjske izkušnje ali spretnosti priprave, osebna prepričanja o koristnosti sestavin
tudi kulturni, religijski in ekonomski dejavniki znatno vplivajo na izbiro hrane. Etnična pripadnost, kakor tudi dostopnost in cena hrane vplivajo na prehrano določenega dela prebivalstva.
Navedeni dejavniki kažejo na to, da je “zdrava prehrana“, kakršno promovirajo številne javnozdravstvene kampanje, samo eden od velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na izbor hrane. V različnih evropskih regijah so izvedli raziskave, s katerimi so želeli ugotoviti stališče potrošnikov do hrane, prehrane in zdravja. Raziskovali so pet najmočnejših dejavnikov, upoštevanih pri izbiri hrane, in pokazali so se sledeči rezultati:
pri 74% anketiranih je na izbiro hrane vplivala kvaliteta in svežina hrane
pri 43 % anketiranih je vplivala cena
pri 38 % anketiranih je vplival okus hrane
pri 32 % anketiranih je vplivalo prepričanje o zdravem prehranjevanju
pri 29 % anketiranih so na izbiro hrane vplivale prehranjevalne navade v družini.
Ugotovljeno je bilo, da ženska populacija, starejši anketiranci in izobraženci smatrajo kot najpomembnejšega med vidiki prehranjevanja zdravstven vidik. Moški populaciji so najpomembnejši okus in prehranjevalne navade, medtem ko je bila cena najpomembnejši dejavnik pri nezaposlenih in upokojencih.
V isti raziskavi je 80% anketirancev opisalo zdravo prehrano na način, ki ga posredujejo razna sporočila o vlogi hrane s strani raznih institucij, ki se ukvarjajo z raziskavami o kvaliteti hrane. Ta poročila so kar znatno vplivala na izboljšanje prehranjevalnih navad.
Zanimivo je dejstvo, da je kar 71% Evropejcev prepričanih, da je njihova prehrana uravnotežena in zdrava, zato ne čutijo potrebe, da bi karkoli menjali.
Kmalu se je razširila tudi ideja, da olivno olje naredi človeka močnejšega, iz njega pa so proizvajali tudi zdravila ter kozmetiko. Zaradi teh skoraj nadnaravnih lastnosti olivnega olja se je pri Grkih utrdilo prepričanje, da je vsak, ki poseka oljko obsojen na smrt ali izgnanstvo.
Nekateri živijo dlje
Da bi poskrbeli, da bi bil vaš 
Res je, da bi vsakogar izmed nas ujezilo, če bi videli, da mu je vrtnine pojedel kakšen od zajedalcev, vendar pa je od vsakega posameznika odvisno, ali se bo takšnih zajedalcev znebil na naravi prijazen način ali uporabil katero od škodljivih kemikalij. Bio vrtnarjenje je seveda okolju neškodljivo, zato smo lahko prepričani, da zelenjava, ki jo užijemo ne vsebuje toksinov, kemikalij, …
Časovni obsedenec
Za uspešno izvedbo sprememb ukoreninjenih slabih prehrambnih navad je pomembno določiti in razumeti dejavnike, ki vplivajo na izbor hrane.