Blaž Švab: Peti je treba tudi o odnosu do dežele, v kateri živiš

Blaž Švab, ki je z nastopanjem povezan že od mladih let, je skozi svoje delo dozorel in vlogi pevca dodal tudi mnoge druge kvalitete, zaradi katerih je priljubljen tako pri mlajših kot starejših generacijah.

Vpliv kemikalij na delovnem mestu na plodnost

V zadnjih desetletjih se v strokovni in laični javnosti vse več govori o številnih primerih neplodnosti, ki prizadene pare v reproduktivni dobi.

Ateroskleroza precej razširjena med odraslimi

Ateroskleroza je izjemno razširjena težava pri odraslih – tudi pri tistih brez diagnosticirane srčne bolezni oziroma očitnih simptomov.

Psihobiotiki – probiotiki, ki so še posebej koristni za možgane in duševno zdravje

Psihobiotiki so probiotiki, ki imajo še posebej pozitiven vpliv na naše možgane oziroma kognitivne sposobnosti.

Damjana Bakarič: Premagati tesnobo?! Ni lahko, vendar se da!

Damjana Bakarič o tem, kako preživeti in živeti po izkušnji, ki je ne bi privoščili niti najhujšim sovražnikom.

Ana Praznik: Bodite prijazni do drugih, in drugi bodo prijazni do vas

Z Ano Praznik, voditeljico oddaje Delovna akcija, sva se pogovarjali med snemanjem oddaje, kjer so prenavljali stanovanje družine v stiski.

Sindrom Petra Pana: ko oseba nikoli zares ne odraste …

Ali ste že slišali za »sindrom Petra Pana«? Čeprav ne gre za uradno diagnozo, je to težava, s katero se spopada vedno več ljudi.

Vlažilnik zraka v spalnici – da ali ne?

Vlažilnik zraka v spalnici se zdi tako odlična rešitev, toda če se odločite za nakup, morate upoštevati nekaj pomembnih napotkov.
StrokovnjakiDamjana Benec, vrtKaj je ekološko kmetijstvo?

Kaj je ekološko kmetijstvo?

MORDA VAS ZANIMA

V zadnjem času, sem v več medijih (internet, časopis, itd.,) zasledila veliko besed, kaj pravzaprav ekološka pridelava je. Med laiki si tudi vsak malo drugače razlaga. Ker se napisano in rečeno večkrat tudi razlikuje, vas prosim, če mi lahko ta  način kmetovanja  nekoliko predstavite tudi vi oziroma vaši strokovnjaki.

- Oglas -

Majda iz Slovenskih Konjic

Ekološko kmetijstvo

Resnično lahko v zadnjem obdobju zasledimo veliko zapisov o različnih pridelavah, tako vrtnin kakor tudi sadnega drevja, zelišč in poljščin.  Razlika med različnimi načini pridelave se nanaša predvsem na tri postopke (zelo groba razdelitev), ki so izredno pomembni pri vsakem kmetovanju, in sicer na: nakup semena oziroma sadik, varstvo rastline pred boleznimi in škodljivci ter samo gnojenje rastline.

Za ekološko kmetovanje je tako značilno, da lahko kmetovalec uporabi le seme in sadike, ki imajo pridobljen certifikat, da je le to pridobljeno iz ekološke semenske pridelave, kar mora biti na embalaži tudi jasno in vidno označeno.  To je bistveno pri ekološki proizvodnji.  Ekološki kmetovalec ne sme uporabljati razkuženega semena. V kolikor pridelovalec ne more kupiti semena z ustreznim certifikatom, mora za nakup netreniranega semena prositi kontrolno organizacijo.

- Oglas -

Nato je tu varstvo rastline pred boleznimi in škodljivci. Vsak ekološki vrtnar, kmetovalec,  lahko uporablja le sredstva za varstvo rastlin, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Prav tako pa ekološko kmetijstvo poudarja pomen prisotnosti  naravnih sovražnikov škodljivcev (npr.  pikapolonice za zatiranje listnih uši). Za zatiranje bolezni in škodljivcev se največkrat uporablja pripravke na naravni  osnovi, ki so tudi zavedeni kot ekološka sredstva.  Za uporabo teh sredstev mora uporabnik nujno voditi evidenco uporabljenih sredstev na površini (vrsta sredstva in čas uporabe sredstva). Ne sme pa uporabljati kemičnih sintetičnih sredstev.  Pri zatiranju plevela je ena izmed glavnih metod mehansko zatiranje.  To lahko opravimo s pomočjo motike, na večjih površinah pa s pomočjo  česal ali okopalnikov. Prav tako  je mogoče kupiti posebne priprave za ožiganje plevela. Pridelovalca kontrolira pooblaščena kontrolna organizacija, ki mu ob koncu izda tudi certifikat, s pomočjo katerega lahko svoje pridelke ponuja kot ekološko pridelane.

Gnojenje v ekološkem kmetijstvu temelji na dejstvu,  da mora biti krog hranil sklenjen. To med drugim pomeni, da  poskušamo kupiti čim manj hranil in čim več le-teh pridelati doma (hlevski gnoj, kompost  itd.). Izrednega pomena je tudi kolobar, saj lahko le z doslednim upoštevanjem tega zagotovimo, da je v zemlji dovolj humusa. Prav tako pa moramo v kolobar umestiti stročnice (detelje, fižol …), saj v ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba sintetičnega dušika. Stročnice pa s svojo sposobnostjo fiksacije dušika vežejo dušik iz zraka in ga tako priskrbijo za rastline, ki jim v kolobarju sledijo.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×