Ekološko kmetijstvo postaja vse bolj priljubljeno kot odgovor na izzive sodobnega kmetijstva in naraščajoče zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja. V svetu, kjer se soočamo z okoljskimi problemi, kot so onesnaževanje, izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe, ekološko kmetijstvo in ekološka pridelava ponujata rešitev, ki temelji na naravnih procesih in ohranjanju okolja.
Definicija ekološkega kmetijstva
Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki poudarja uporabo naravnih virov in procesov za pridelavo hrane. V nasprotju s konvencionalnim kmetijstvom, ki se zanaša na sintetična gnojila, pesticide in gensko spremenjene organizme, ekološko kmetijstvo temelji na uporabi naravnih metod za izboljšanje rodovitnosti tal, nadzor škodljivcev in bolezni ter ohranjanje okolja.
Ekološko kmetijstvo vključuje celosten pristop, ki upošteva celotno ekosistemsko ravnovesje. Kmetje, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom, uporabljajo metode, kot so kolobarjenje, kompostiranje, naravno gnojenje, biološko zatiranje škodljivcev in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Namen ekološkega kmetijstva je pridelava zdrave in kakovostne hrane, ki je prijazna do okolja in ljudi.
Razlika med različnimi načini pridelave se nanaša predvsem na tri postopke (zelo groba razdelitev), ki so izredno pomembni pri vsakem kmetovanju, in sicer na: nakup semena oziroma sadik, varstvo rastline pred boleznimi in škodljivci ter samo gnojenje rastline.
Principi ekološkega kmetijstva
Ekološko kmetijstvo temelji na štirih temeljnih principih, ki so mednarodno priznani in uveljavljeni v okviru mednarodnih standardov za ekološko pridelavo.
Zdravje
Prvi princip ekološkega kmetijstva je ohranjanje in izboljšanje zdravja tal, rastlin, živali, ljudi in celotnega ekosistema. Ekološki kmetje se izogibajo uporabi kemikalij, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in okolja. Namesto tega uporabljajo naravne metode za krepitev imunskega sistema rastlin in živali ter ohranjanje zdravega talnega ekosistema.
Za ekološko kmetovanje je tako značilno, da lahko kmetovalec uporabi le seme in sadike, ki imajo pridobljen certifikat, da je le to pridobljeno iz ekološke semenske pridelave, kar mora biti na embalaži tudi jasno in vidno označeno. To je bistveno pri ekološki proizvodnji. Ekološki kmetovalec ne sme uporabljati razkuženega semena. V kolikor pridelovalec ne more kupiti semena z ustreznim certifikatom, mora za nakup netreniranega semena prositi kontrolno organizacijo.
Ekologija
Ekološko kmetijstvo temelji na ekoloških procesih in ciklih, ki so prilagojeni lokalnim razmeram. Uporaba naravnih virov, kot so voda, sončna energija in biološka raznovrstnost, je ključnega pomena za ohranjanje ekosistemskega ravnovesja. Ekološki kmetje spoštujejo naravne cikle in procese ter se izogibajo praksam, ki povzročajo degradacijo tal, onesnaženje vode in izgubo biotske raznovrstnosti.
Vsak ekološki vrtnar, kmetovalec, lahko uporablja le sredstva za varstvo rastlin, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Prav tako pa ekološko kmetijstvo poudarja pomen prisotnosti naravnih sovražnikov škodljivcev (npr. pikapolonice za zatiranje listnih uši). Za zatiranje bolezni in škodljivcev se največkrat uporablja pripravke na naravni osnovi, ki so tudi zavedeni kot ekološka sredstva. Za uporabo teh sredstev mora uporabnik nujno voditi evidenco uporabljenih sredstev na površini (vrsta sredstva in čas uporabe sredstva).
Ne sme pa uporabljati kemičnih sintetičnih sredstev. Pri zatiranju plevela je ena izmed glavnih metod mehansko zatiranje. To lahko opravimo s pomočjo motike, na večjih površinah pa s pomočjo česal ali okopalnikov. Prav tako je mogoče kupiti posebne priprave za ožiganje plevela. Pridelovalca kontrolira pooblaščena kontrolna organizacija, ki mu ob koncu izda tudi certifikat, s pomočjo katerega lahko svoje pridelke ponuja kot ekološko pridelane.
Poštenost
Tretji princip ekološkega kmetijstva je poštenost. To pomeni, da ekološko kmetijstvo podpira pravične odnose med vsemi udeleženci v verigi pridelave hrane, vključno s kmeti, delavci, potrošniki in naravo. Ekološki kmetje se zavzemajo za pravične pogoje dela, poštene cene in pošteno razdelitev virov. Poleg tega se ekološko kmetijstvo zavezuje k transparentnosti in poštenemu označevanju izdelkov, da potrošniki lahko sprejemajo informirane odločitve.
Skrb
Ekološko kmetijstvo poudarja skrb za prihodnje generacije in planet. Ta princip vključuje odgovorno ravnanje z naravnimi viri in okoljem, da se ohrani njihova kakovost in razpoložljivost za prihodnje generacije. Ekološki kmetje se zavedajo svoje odgovornosti do narave in se zavzemajo za trajnostno rabo virov ter varovanje naravnega okolja.
Gnojenje v ekološkem kmetijstvu temelji na dejstvu, da mora biti krog hranil sklenjen. To med drugim pomeni, da poskušamo kupiti čim manj hranil in čim več le-teh pridelati doma (hlevski gnoj, kompost itd.). Izrednega pomena je tudi kolobar, saj lahko le z doslednim upoštevanjem tega zagotovimo, da je v zemlji dovolj humusa. Prav tako pa moramo v kolobar umestiti stročnice (detelje, fižol …), saj v ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba sintetičnega dušika. Stročnice pa s svojo sposobnostjo fiksacije dušika vežejo dušik iz zraka in ga tako priskrbijo za rastline, ki jim v kolobarju sledijo.
Prednosti ekološkega kmetijstva
Ekološko kmetijstvo prinaša številne prednosti tako za okolje kot za ljudi. Ena izmed glavnih prednosti je zmanjšanje onesnaževanja tal, vode in zraka, saj se ekološki kmetje izogibajo uporabi sintetičnih pesticidov in gnojil. To zmanjšuje tveganje za onesnaženje podtalnice in vodnih virov ter zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov.
Poleg tega ekološko kmetijstvo prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. S prakso kolobarjenja, ohranjanjem mejic in naravnih habitatov ter spodbujanjem biotske raznovrstnosti na kmetijah se ekološki kmetje borijo proti izgubi biotske raznovrstnosti, ki jo povzročajo intenzivne kmetijske prakse.
Ekološka živila so običajno bolj zdrava in hranljiva. Ekološka pridelava spodbuja rast rastlin brez uporabe sintetičnih kemikalij, kar pomeni, da so pridelki manj izpostavljeni ostankom pesticidov. Poleg tega so ekološka živila pogosto bogatejša z vitamini, minerali in antioksidanti, saj so pridelana v bolj naravnih pogojih.