Na vas se obračam z vprašanjem o fižolu. Posadil sem precej fižola in pridelka je zelo malo, tako da sem v dvomih, ali je vredno pridelovati fižol, in tudi na sploh je bila letina vrtnin porazna. Tako sem žalosten, ker je vsega pridelka malo, da ne vem, če bom še vrtnaril. Kar se tiče zrn fižola, ki sem jih pobral, pa so zrna zgrbančena, niso gladka (vsaj ne vsa), tudi prave barve ni, kot bi morala biti, so rumene do rjave barve.
Janko iz Nemške vasi
Letošnja vrtnarska sezona po vremenski plati res ni bila ugodna za vse vrtnine. Različne vrtnine v različnih krajih po Sloveniji niso uspele, kot smo pričakovali, preprosto zato, ker so doživele temperaturne šoke. Zaradi temperaturnih šokov so pridelki lahko količinsko in posamezno gledano manjši, sorte solate niso tvorile glav, cvetača ni oblikovala rože, opraševalci niso mogli v vročini opraviti svojega dela itd.
Vsak vrtnar je za svoje delo rad poplačan s pridelkom. Ne gre obupati, pa čeprav majhen pridelek, je še vedno naš pridelek, ki smo si ga sami pridelali in vemo, kako smo si ga pridelali. Če nam je delo na vrtu v veselje in sprostitev, se tudi denar za semena povrne, pa čeprav posredno in ne vedno, preko pridelka, kot si želimo.
Glede na omenjene znake na zrnju fižola pa menim, da je vaše rastline oziroma zrnje prizadela mastna fižolova pegavost. Za naslednje leto to pomeni, da ne smete saditi teh semen fižola, ampak kupite novo zdravo seme. Če se vam bo bolezen vseeno pojavila tudi v naslednjem letu (z drugimi kanali okužbe in ne iz semen), pa okužene rastline takoj odstranite, da se bolezen ne razširi. Pomembno je, da upoštevate kolobar in na isto mesto drugo lete ne sadite fižola.
Samo bolezen prepoznamo po bolezenskih znakih na listih, na zgornji strani lista se pojavijo svetlo zelene lise, ki so nepravilnih oblik, v sredini vsake se pojavi masten madež, ki pa kmalu izgine. Na spodnji strani lista pa je lisa temnozelena, mastna ter s kapljicami izločka, ki ga tvorijo bakterije. Pege oz. lise se večajo in združujejo, tkivo odmre, zato lisa porjavi in močno okuženo listje tudi suho odpade.
Bolezenski znaki se lahko prav tako pojavijo na steblu in listnem peclju, tu pa so pege podolgovate ter v začetku temnozelene barve, v nekaj dneh pa pordečijo. Na strokih pa se pojavijo okrogle pege, ki so mastnega videza. Odvisno od sorte fižola so lahko pege temnozelene ali rumenkastosive. Starejše pege imajo lahko rdečkast rob. Tudi pege na stroku se večajo in združujejo in lahko prekrijejo cel strok. Vzdolž šiva stroka so lahko pege podolgovate oblike. Iz okuženih strokov se bakterije širijo v zrna, ta pa se lahko okužijo tudi po drugi poti, in sicer preko prevodnega sistema. Močno okuženo zrnje je rumenorjavo in valovito. Že če posadimo majhno število okuženih zrn, je to dovolj, da nam propade ves posevek.