Česen: začimba in naravno zdravilo

Marija Kočevar
-
2
Česen: začimba in naravno zdravilo

Danes so redke rastline, ki so vsesplošno poznane in tako zelo uporabne kot česen, ki se že tisočletja uporablja v zdravilne namene. Dolgo so ga namreč uporabljali le kot zdravilo in ne kot začimbo. Tako česen že od pradavnine velja za eno najučinkovitejših naravnih zdravil za odpravljanje črevesnih zajedavcev ter lajšanje težav z dihanjem in prebavo.

Česen (Allium sativum) je značilnega vonja, sladkastega in pekočega okusa. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam, med katerimi sta najpomembnejši alicin in eterično olje. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima neprijeten vonj, a brez njih ni zdravilen.  Pripravki brez vonja so zelo učinkoviti, saj je vonj le prikrit, kar se doseže z ustrezno tehnološko obliko. Česen, med drugim, vsebuje še kalij, kalcij, fosfor, selen, precej velike količine vitaminov B in C ter beljakovine.

Kaj je česen in zakaj je tako zdrav?

Česen (Allium sativum) spada v isto družino kot čebula, por in drobnjak. Njegov značilen vonj in okus izvirata iz spojine, imenovane alicin, ki se sprošča, ko ga zdrobimo ali nasekljamo. Alicin ni le odgovoren za aromo, ampak tudi za številne zdravstvene koristi česna.

Hranilna vrednost česna

Česen ni le poln okusa, ampak tudi hranil. Ena strok česna vsebuje:

  • Vitamini: Vitamin C, B6 in mangan
  • Minerali: Kalcij, železo, kalij
  • Antioksidanti: Alicin, ki deluje protivnetno in protibakterijsko

Čeprav je majhen, je njegov vpliv na naše zdravje telo velik.

Česen za zdravje

Kako česen krepi imunski sistem?

Česen je kot osebni stražar vašega imunskega sistema. Alicin in druge spojine pomagajo telesu pri boju proti bakterijam in virusom. Redno uživanje česna lahko zmanjša tveganje za prehlad in gripo. Zakaj bi torej posegali po dragih prehranskih dodatkih, ko pa imate česen na dosegu roke?

Česen je bolj učinkovit kot tavžentroža

Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik.

Znanstveniki so v številnih raziskavah ugotovili, da so sestavine v česnu koristne za srce, ker znižujejo krvni tlak, preprečujejo nastajanje holesterola v jetrih, znižujejo raven škodljivega holesterola in dvigujejo ravni koristnih lipoproteinov velike gostote krvi.

Česen znižuje povišan krvni tlak, saj kot diuretik spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Visok holesterol pa znižuje približno tako uspešno kot zdravila na recept. Že polovica česnovega stroka na dan lahko zniža visok holesterol za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uživanju česna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospešeno tudi njegovo izločanje z žolčem. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in povečuje hitrost, s katero se le-ti razkrajajo. Ker pripomore k redkejši krvi, lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo.

Naravni antibiotik

Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi česen zagotovo med najučinkovitejše, saj pomaga proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da česen bolje učinkuje proti bacilom in stafilokokom. Tako ima antibiotično delovanje in učinkovanje proti bakterijam, virusnim ter glivičnim okužbam, kot so na primer vse vrste vnetij v prsnem košu, nahod, gripa, vnetje ušes, vnetja ustne votline, ter blaži tudi katar in herpes.

Kako jesti česen

Česen v naši vsakdanji prehrani

Lahko ga uživamo presnega, da odmašimo zamašen nos in ublažimo druge simptome prehlada. Učinkovito blaži tudi vnetja prebavil, kot so vnetje želodčne in črevesne sluznice ter griža. Česen v črevesju preprečuje gnitje, tako da olajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij, to pa pripomore k ravnotežju črevesne flore. Takšno delovanje česna preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk in širjenje škodljivih sestavin, ker preprečuje, da bi se absorbirale in s tem prodrle v kri, prek katere bi lahko povzročile motnje v organizmu.

Kako jesti česen

Česen lahko jeste na več načinov, odvisno od vaših okusnih preferenc in zdravstvenih ciljev. Surov česen ima močan okus in je odličen za tiste, ki želijo izkoristiti njegove zdravilne lastnosti, saj vsebuje največ alicina. Surov lahko drobno nasekljate in dodate solatam, omakam ali ga zmešate z medom za blažji okus.

Če vam surov česen ni po godu, ga lahko rahlo prepražite, pečete ali kuhate, da postane sladek in blag. Pražen česen je odličen dodatek testeninam, krompirju ali kruhu. Pomembno je, da česna ne prekuhate, saj visoka temperatura zmanjša vsebnost koristnih spojin. Kateri koli način izberete, poskrbite, da bo del vaše redne prehrane.

Zakaj je tako zdrav?

Znanstveniki so dokazali vpliv česna na črevesne parazite, zato ga lahko uporabljamo  proti njim, ima pa tudi učinek detoksifikacije in čisti kri. Opazili so, da pri rudarjih, ki so uživali večje količine česna, ni prišlo do zastrupitve s svincem. Česen je zelo učinkovit pri slabokrvnosti, utrujenosti in onesnaženem okolju. Pomlajuje možgane in imunski sistem. Najnovejše japonske raziskave na živalih kažejo, da uživanje česna lahko obnavlja možganske in imunske funkcije pri starih podganah, torej tiste funkcije, ki slabijo s staranjem. Česen lahko celo pomaga preprečevati in zmanjševati Alzheimerjevo “senilnost”. Zavira tudi splošno propadanje telesa, ki ga pospešujejo napadi prostih radikalov na celice.

Antioksidanti v česnu

Ker ima česen antioksidativno lastnost, pomeni, da deluje tudi kot zaščita pred rakom. To potrjuje tudi mnenje Ameriškega inštituta za raziskavo raka, kjer postavljajo česen na prvo mesto seznama tistih prehrambenih proizvodov, ki lahko preprečujejo nastanek nekaterih vrst raka. Na Kitajskem so statistike potrdile, da se na področjih, kjer zaužijejo velike količine česna, rak na želodcu najmanj pojavlja, z raziskavami med ljudmi v Shandongu na Kitajskem, kjer je največ primerov želodčnega raka na svetu, pa so ugotovili, da redno uživanje česna deloma varuje pred to boleznijo. Danes raziskave na živalih kažejo, da sestavina česna, imenovana alidisulfid, preprečuje rast malignih tumorjev.

Česen tudi uravnava sladkor v krvi in tako blaži starostno sladkorno bolezen. Pri težavah z aknami ali blagim kožnim vnetjem pa lahko sveže stroke česna neposredno vtiramo v kožo.

Česen

Včasih tudi kakšna težavica …

Splošni stranski učinki, ki se pojavijo ob uporabi česna, so lahko pri ljudeh goreč občutek v ustih in želodcu, driska ter bruhanje. Pri nekaterih ljudeh izzove tudi alergije, pri občutljivih pa migrene. Lahko moti zdravljenje s hipoglikemiki, zdravili za znižanje sladkorja v krvi in antikoagulansi ter zdravili zoper strjevanje krvi, stopnjuje protistrjevalni učinek protivnetnih zdravil ter zveča delovanje nenasičenih maščobnih kislin omega-3.

V korist našega zdravja je česen priporočeno uživati predvsem v obliki raznih pripravkov, ki vsebujejo dragocena česnova olja, po zaužitju pa za seboj ne puščajo neprijetnega zadaha po česnu. Tako je proti okužbam črevesja in dihal ter za preprečevanje težav z ožiljem priporočeno zaužiti 40 do 50 kapljic tinkture na osnovi česna ali pa 1 do 3 tablete ali kapsule s česnom (300 mg, na voljo v obliki brez vonja) na dan. Proti črevesnim zajedavcem pa je priporočljivo zaužiti 100 do 250 mg suhega izvlečka česna na dan.

V primeru zdravljenja s česnom je namreč potrebno zaužiti velike količine le-tega (deset ali več strokov dnevno), in ker žveplove spojine v česnu hitro izhlapevajo, nastane neprijeten zadah, ki ga sicer lahko preženemo z žvečenjem peteršilja.

Da se torej izognemo nezaželenim posledicam česna in žvečenju peteršilja, ga raje uživajmo v obliki prehranskih dopolnil, vseeno pa vsak dan pojejmo vsaj en strok česna.

Zakaj je česen tako zdrav

Zgodovina uporabe česna

Ostanki česna so najdeni že v pečinah izpred 10.000 let, sumerske ploščice iz leta 3.000 pred našim štetjem pa že priporočajo njegovo uporabo.

Zanimivo je, da so Egipčane imenovali “smrdljivi narod”, ker so v velikih količinah uporabljali česen. Bil je tako zelo cenjen, da je služil kot denarna valuta. Takrat so celo sužnje vrednotili s česnom in tako je en zdrav suženj veljal 5 kg česna. Egipčani so česen dobesedno častili, saj so glinene modele česnovih gomoljev postavili v Tutankamonovo grobnico. Sužnji, ki so gradili piramide, so dobivali velike količine česna, ker so njihovi lastniki ugotovili, da če jih hranijo s česnom, delajo več in so bolj vzdržljivi, hkrati pa jih zaščitijo pred raznimi nalezljivimi boleznimi, ki so takrat terjale smrt množice ljudi.

Najstarejši znani medicinski zapisi, Ebersovi papirusi, poudarjajo, da je “česen dober proti glavobolu, pikom mrčesa, menstrualnim težavam, črevesnim glistam, tumorjem in srčnim težavam” ter navajajo 22 receptov za zdravljenje s česnom.

S česnom na olimpijske igre

Grki so česen uporabljali v času priprav na olimpijske igre, da bi si zagotovili dovolj moči. Tako so ga borci, tik pred končno borbo, zaužili, da bi z njegovim vonjem prestrašili svoje sovražnike. Celo v Odiseji je navedeno, da ga je užival Odisej. Grški zdravnik Hipokrat pa predpisuje “česen proti zaprtju, kopičenju vode v organizmu, vnetju, raku, gobavosti, za celjenje ran in proti težavam s prebavo ter raku na maternici”.

Rimski zgodovinar Plinij starejši (1. st.) svetuje uživanje česna celo proti 61 različnim boleznim, medtem ko ga Diskorides priporoča le proti poapnenju žil in srčnim težavam.

Indijanci so česen uporabljali proti raku in gobavosti, v srednjem veku pa je menihom služil kot zaščita pred kugo.

Ko še nismo poznali antibiotikov …

V času prve svetovne vojne, ko še niso poznali penicilina, so ruski vojaki uporabljali česen za celjenje ran. V drugi svetovni vojni, ko je bil penicilin že v uporabi, vendar ga ni bilo dovolj, pa so ga masovno uporabljali proti infekcijam in zastrupitvi. Zato ga imenujejo tudi “ruski penicilin”. Sicer pa je skozi zgodovino dobil še mnogo drugih imen, kot na primer “madžarska limona”.

Ljudje so kmalu spoznali, da je česen izredno učinkovito sredstvo proti infekcijam, katerih izzivalci so amebe in paraziti, ki se lahko najdejo v vodah iz okuženih vodnjakov.

Do leta 1940 česna v Ameriki niso sprejemali, našel se je le v poganskih jedeh delavskega razreda. Kasneje so spoznali njegove vrednote in ga umestili v svoje recepte kot pomembno sestavino, ne le kot manjšo začimbo. Danes pa se Italijani trudijo, da bi ga umaknili iz mediteranskih jedi.

Kako narediti česen v prahu

Kako narediti česen v prahu

Če želite pripraviti česen v prahu doma, je postopek preprost in zahteva le nekaj korakov. Najprej olupite stroke česna in jih narežite na tanke rezine. Rezine nato razporedite na pekač, obložen s papirjem za peko, in jih posušite na nizki temperaturi v pečici (približno 50–60 °C) ali v dehidratorju. Ko so popolnoma suhe in krhke, jih zmeljite v prah s pomočjo kavnega mlinčka ali mešalnika. Doma narejeni česnov prah shranite v hermetično zaprti posodi na suhem in hladnem mestu.

Uporaba domačega česnovega prahu je odličen način, da vedno imate pri roki svež in aromatičen dodatek za vaše jedi. Dodate ga lahko juham, enolončnicam, marinadam ali kot česnovo začinjeno sol za dodatno globino okusa.

Ali je česen res učinkovit pri preprečevanju prehlada?

Da, redno uživanje česna lahko zmanjša tveganje za prehlad in gripo zaradi njegovih imunskih lastnosti.

Koliko česna lahko zaužijem dnevno?

Priporočljivo je zaužiti en do dva stroka dnevno za optimalne koristi.

Ali lahko česen pomaga pri hujšanju?

Da, česen pospešuje metabolizem in zmanjšuje apetit, kar lahko pomaga pri izgubi teže.

Kako zmanjšati močan vonj po česnu?

Po zaužitju česna prežvečite liste mete ali popijte kozarec mleka, da nevtralizirate vonj.

Ali je česen varen za vsakogar?

Čeprav je česen na splošno varen, naj se ljudje z alergijami ali občutljivostjo posvetujejo z zdravnikom, preden ga uživajo v večjih količinah.

Shujševalne tablete: Zakaj so tako priljubljene?

Bodi Eko
-
0
Shujševalne tablete: Zakaj so tako priljubljene?

Veliko ljudi se odloča za raznovrstne diete, da bi ohranili idealno linijo. Nekateri pa v takšnih primerih posežejo tudi po raznih tabletah kot so shujševalne tablete, ki mnogokrat obljubljajo velike rezultate z zelo malo truda. Pa je res tako? Vam shujševalne tablete res lahko brez vadbe pomagajo izgubiti odvečne kilograme?

Shujševalne tablete

V vseh deželah naše civilizacije so shujševalne diete pogost predmet pogovorov. Kar dežujejo opozorila, da je debelost ena najresnejših groženj za zdravje, pa vendar ta ostaja ena najtežje ozdravljivih bolezni. Naše prehrambne navade in družbeni običaji prispevajo k temu, da postaja problem vedno hujši.

Shujševalne tablete: Kaj se skriva v njih?

Shujševalnih tablet je danes na trgu ogromno, mnoge od njih pa vsebujejo dokaj podobne snovi. Zato smo izbrali nekaj najbolj pogostih in jih podrobneje opisali.

Hoodia: Je izvleček afriške rastline in bi naj na naraven način zmanjševala apetit. To pa dokazujejo tudi raziskave izvedene na podganah. Vendar pa še ni bilo izvedene nobene raziskave, kako ta rastlina vpliva na ljudi, zato ne moremo vedeti, ali ima na človeka enak učinek, kot na živali.

Izvleček zelenega čaja: Kemična sestavina zelenega čaja im. katheini bi naj imela nek učinek na metabolizem. Vendar pa je na to temo zelo malo raziskav, poleg tega pa so lahko učinki tega čaja variirajo od družbe do družbe različno – ljudje, ki ta čaj pijejo redno že celo življenje bodo bolj suhi, kot pa debelejši človek, ki se je šele pred kratkim odločil za uživanje te vrste čaja zaradi hujšanja.

Hidroksicitrična kislina (angl. hydroxycitric acid) HCA – izvira iz jugovzhodnega azijskega drevesa, in naj bi zavirala apetit. Vendar pa je zgodba ista kot s hoodio, kjer ni bilo izvedenih raziskav, kako snov vpliva na človeka.

Guar gum – je narejen iz  semena rastline “guar“ in jepogosto zamenjan za aditiv s podobnim imenom. Izvleček bi naj dajal občutek polnosti in na ta način zmanjšal željo po hranjenju. Vendar pa raziskave kažejo, da sam po sebi ne zmanjšuje teže, povzroča pa drisko, pline ter zaporo črevesja.

Če ste imeli to sezono zopet namen na hitro shujšati pred prazniki, potem raje dvakrat premislite, če boste zares uporabili shujševalne tablete. Še vedno je najbol zdrav nasvet glede hujšanja ta – jejte v zmernih količinah, ob pravi uri, poleg tega pa se predvsem več gibajte, morda pa je za vas primerna ločevalna dieta.

Shujševalne tablete za hujšanje

Tudi pri dietah modne muhe

V načinu obravnavanje debelosti je bilo že toliko sprememb kot v ženski modi. Sama zagovarjam zdravljenje s popravljenim načinom prehrane, ki jo sestavlja meso, zelenjava in sadje; zaradi takšne prehrane ne ozdravimo samo debelosti, temveč tudi druga obolenja in bolezni. Shujševalne tablete odsvetujem vsakomur, saj na ta način ne moremo doseči dobrih in dolgotrajnih rezultatov.

Večina pacientov verjame, da je kis dober in ga kot sredstvo za hujšanje pridno uživajo. Sama sem drugačnega mnenja, saj je en od učinkov kisa ta, da vsrka fosfor iz telesa in spodbuja delovanje ščitnice. Ko se fosfor izčrpa, nadledvično delovanje oslabi, kajti fosfor je ena od aktivnih sestavih nadledvičnega izločanja. Ljudje, ki uporabljajo dieto s kisom, že po nekaj dneh dobijo simptome, kot so glavobol, zamašeno grlo, izkašljevanje , srčne bolečine, kisel znoj, izmenična vročica in tresenje ter hitro utripanje srca. Teža se začne zmanjševati zaradi povečane aktivnosti ščitnice in okvare nadledvične žleze. Kis je telesna odpadna snov in ga včasih lahko najdemo v urinu. Kadar ga jemljemo v majhnih količinah, ima lahko poživljajoč učinek, podobno kot limonin sok, vendar kisa ne smemo uporabljati za hujšanje!

Slišala sem, da nekateri “strokovnjaki” celo svetujejo, da bi se borili proti debelosti in drugim boleznim s samo mesno prehrano ali celo vzeli shujševalne tablete, ki jim jih prodajo. Po mojem mnenju lahko prevelika količina beljakovin deluje toksično pri osebah, ki jim jetra ne delujejo dobro, zaradi tvorjenja toksičnih maščobnih kislin, pa lahko nastanejo turi in druge kožne bolezni. Dieta z visokimi količinami beljakovin nedvomno povzroča izgubo teže, pojavi pa se tveganje, da bo povzročila druge bolezni. Zato je ne priporočam. Kadar pridejo k meni na posvet veliki jedci mesa, iz njihove diete ne morem nasilno črtati mesa, ker bi umrli od onemoglosti. Zadeve se lotim postopoma po predhodni anamnezi in diagnostiki.

Starodavni gozdovi alg v Kaliforniji

Bodi Eko
-
0

Podvodni gozdovi alg v Kaliforniji so smatrani kot eni izmed najbol ekološko raznolikih ter produktivnih ekosistemov na svetu. Vendar pa raziskave kažejo, da je danes teh alg veliko manj, kot pa jih je bilo nekoč.

Gozd se je pred 20,000 leti povečal kar trikratno, vendar pa se je do danes zmanjšal za 70%. Prehod iz otočja alg do današnje situacije soupada z prebivalci, ki so in še živijo danes na tem področju.

alge
Zaostrene klimatske spremembe so ljudi prisilile, da so začeli kot vir hrane izkoriščati alge. Ljudje so se takrat razdelili v skupine in počasi izrabljali zaloge alg. Podatki pridobljeni iz raznih raziskav s tega področja pa so izredno pomembni, saj kažejo kako so se ljudje v pradavnini selili in razvijali.

Iz podatkov je razvidno tudi kako fragmentirane in hkrati povezane so bile včasih skupine ljudi. Poleg tega pa podatki nudijo tudi vplogled v razne spremembe, ki so se odvijale v takratnem času.

Odkrili novo vrsto kameleona

Bodi Eko
-
0

Dr. Andrew Marshall je odkril novo vrsto kameleona. Kameleona je odkril slučajno, medtem ko je opazoval opice v gozdovih Magombera.

Seveda je takoj vzel vzorec, ga testiral ter primerjal z dvema vzorcema kameleonov, ki sta bila vzeta iz istega območja. Novega kameleona so poimenovali Kinyongia magomberae (kameleon Magombera), odkritje pa objavili v afriškem časniku “Journal of Herpetology“.

kameleon
Odkritje nove vrste živali je danes velik dosežek in biti vpleten v samo odkritje ter poimenovanje nove vrste je po besedah doktorja Marshalla velika čast.

Poleg tega, pa je doktor Marshall tudi direktor “Conservation Science at the Flamingo Land“, ki je tematski park, osredotočen na opazovanje sprememb v Magombera gozdu. Gozd je pomemben vir za tamkajšnje prebivalce, ter doma mnogim divjim živalim. Sam projekt pa skuša poučiti ljudi, kako preživeti v njem na okolju prijazen način. Glavni cilj projekta pa je doseči status zaščitenega območja ter najti alternativne načine, ki ne bi izčrpavali gozda.

Vitamin D: Skriti ključ do zdravja?

Bodi Eko
-
1
Vitamin D: Skriti ključ do zdravja?

Vitamin D, ki je pravzaprav hormon, saj ga telo samo sintetizira, je nujen za življenje, da pa ga lahko telo proizvede, potrebuje sončne žarke, saj ga je v hrani zanemarljivo malo. Ker pozimi in jeseni sončni žarki ne prodrejo v dovolj močni obliki do nas, je zdaj že nekaj časa jasno, da mora biti poleg hrane tudi vitamin D na jedilniku. A pozor. Tudi poleti, ko je sonca sicer na pretek, je vitamin D pogosto potrebno uživati.

Skrivnostni vitamin D

Skrivnostni vitamin D se je izkazal za hormon. Je namreč edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede tudi samo, in sicer s pomočjo obsevanja kože z ultravijolično svetlobo. Vitamin D potrebujemo vse življenje. Vsi. To postaja jasno zlasti zadnja leta, ko so se priporočila glede dnevnih vnosov tega tako imenovanega sončnega vitamina močno dvignila. Na dan naj bi človek povprečno pridobil 20 mikrogramov vitamina D. Že 10- do 15-minutno previdno izpostavljanje soncu 2- do 3-krat tedensko teoretično zadovolji človeške potrebe po vitaminu D. V aktivne oblike se pretvori v jetrih in ledvicah. Velja tudi, da je ključnega pomena za naše zdravje.

Pomanjkanje vitamina D

Mnoge bolezni in slaba zdravstvena stanja so povezana pomanjkanjem vitamina D v telesu. Posledično lahko slaba zdravstvena stanja odpravimo z dopolnjevanjem tega vitamina, ki je v lekarnah in specializiranih trgovinah dostopen v obliki kapljic ali tablet, najnovejša oblika pa je tudi sprej. Ločimo sicer med vitaminoma D2 in D3; slednji je učinkovitejši, čeprav so nekdaj menili, da sta si enakovredna.

Glavni vzrok za njegov primanjkljaj pa je, kot rečeno, pomanjkanje izpostavljenosti soncu v zmernih količinah, saj je prav to glavni vir vitamina D za večino ljudi. Dobimo ga sicer tudi s hrano, a zelo malo živil naravno vsebuje zadostno količino, pa naj gre za odraslega človeka ali otroka. Žal je situacija vsako leto slabša. Največ vitamina D v prehrani lahko sicer najdemo v ribjem olju, sardinah, lososu, tuni, mleku in mlečnih izdelkih.

Strupi v hiši

Bodi Eko
-
0
Strupi v hiši

Feng shui je metoda, s pomočjo katere lahko optimalno uredimo naše bivalno okolje. Tako dosežemo izboljšanje našega psihičnega in fizičnega počutja, s tem pa povečamo naše možnosti na področju kariere, blaginje in družine. Vendar se mojstri feng shuia dandanašnji spopadajo z mnogo številnejšimi problemi, kot so se njihovi častivredni predhodniki. Med nove probleme, ki jih morajo upoštevati pri svojem delu, spadajo tudi stresi, ki jih utrpijo ljudje zaradi škodljivih kemikalij v lastnem domu.

Naraščajoče onesnaževanje okolja

V zadnjem času se ljudje vse bolj zavedajo globalne nevarnosti onesnaževanja okolja, ki je v veliki meri posledica kemikalij. Bolj malo pa jih je, ki se zavedajo onesnaževanja s kemikalijami znotraj doma. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so raziskave zraka pokazale, da je zrak znotraj povprečnega stanovanja 10 krat bolj onesnažen kot na prostem. Največja sprememba kakovosti bivanja se je zgodila po energetski krizi v sedemdesetih letih. Da bi zmanjšali porabo energije, so začeli s temeljito izolacijo stavb. Gibanje zraka v stavbah se je zaradi tega zelo upočasnilo in prisotni plini ne morejo več v celoti na prosto. Skratka, hiše ne dihajo.

Gradbeni materiali so se v zadnjem času močno spremenili. Vsako leto se proizvede okrog 250 000 novih kemičnih substanc, od tega jih okrog 5000 uporabijo za gradbene materiale. Moderne hiše imajo tipičen vonj, ki izhaja iz mešanice kemikalij, izhajajočih iz gradbenih materialov. Ker ima večina hiš centralno ogrevanje in s tem višje temperature, se v prostor izloča več kemičnih spojin kot sicer.

hisa

Hlapi organskih kemičnih spojin

Splošno mnenje je, da majhne količine posameznih kemikalij ne morejo škoditi. Nihče ne ve natančno, kakšne posledice ima dolgotrajna izpostavljenost mešanicam različnih plinov. Danes se ob splošnem poslabšanju zdravstvenega stanja prebivalstva vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali niso koncentracije strupov, ki so jih nekoč smatrali za nepomembne, morda kljub vsemu nevarne.

Reakcije na kemične strupe so različne. Bolezenske simptome, ki jih povzročajo, je težko diagnosticirati. Ker ti strupi prihajajo iz tako različnih virov, prizadenejo celo telo. Mnogi ljudje so zelo občutljivi in kažejo spontane reakcije, kot so težave z dihanjem in izpuščaji. Kadar so izpostavljeni višjim koncentracijam, se pojavlja glavobol. Bolniki, ki trpijo zaradi alergij, in astmatiki zelo hitro opazijo simptome, ki jih povzročajo strupi iz okolja. Probleme imajo zlasti z izpušnimi plini, topili, mehčalci in dišečimi snovmi. Te snovi seveda škodujejo tudi drugim ljudem, ampak dalj časa traja, da občutijo posledice.

V zraku znotraj stanovanjskih stavb so zaznali več kot 800 hlapnih organskih substanc, ki izhajajo iz različnih gradbenih materialov in stanovanjske opreme. Največji onesnaževalci so organske kemične spojine, katerih glavna zastopnika sta formaldehid in benzol.
Formalin se uporablja že več kot 100 let v industriji gradbenih materialov in pohištveni industriji. Hiše, ki so bile zgrajene po letu 1980, vsebujejo trikrat več formaldehida kot starejše stavbe. Zlasti montažne hiše so bile prepojene z njim. Glavni vir formaldehida so bili proizvodi iz zlepljene žagovine, ki se uporabljajo za iverne plošče, pohištvo, delovne plošče, podlage in podobno. Vsebovale so ga tudi tapete, lepila, oblačila, ki se ne mečkajo, posteljno perilo, zavese, kozmetični preparati,…

Ugotovili so, da formaldehid draži kožo in sluznico, povzroča težave z dihanjem, vrtoglavico, slabost in alergije, pri daljši izpostavljenosti pa spodbuja nastanek rakastih obolenj. Poskušajo ga zamenjati z izocianati in nekaterimi drugimi kemičnimi spojinami, ki so sicer okolju bolj prijazne, za zdravje pa prav tako škodljive.

Zaščita pred strupenimi organskimi hlapi

Največ plinov se izloči, ko so hiše oziroma materiali novi. Vendar lahko plin izhaja še deset let. Da bi očistili zrak, postavimo v prostore več zdravih rastlin. Posebno učinkoviti pri nevtralizaciji formaldehida sta pritlikava datljeva palma in sabljasta praprot »Bostoniensis«. Druge rastline, ki nevtralizirajo pline v stanovanju in jih je enostavno gojiti, so: palma areka, šibasta palma, gorska palma, Ficus, Dracaena, bršljan in enolist. Če imate možnost, zahtevajte, da vam vgradijo masivni les namesto ivernih in podobnih plošč. Pri brušenju in žaganju teh plošč poleg tega nastaja zelo fin prah, ki je nevaren za zdravje.

Pesticidi

Dokazano je, da se 80 – 90 % vseh pesticidov (sredstva za zatiranje plevelov, rastlinskih bolezni in škodljivcev), ki jim je človek izpostavljen, nahaja v hiši. Lebdijo v zraku, nahajajo se v volnenih preprogah, noter jih prinašamo s čevlji ali pa so v pitni vodi. Najdemo jih v sveži zelenjavi in sadju in v konzervirani hrani. Prinašamo jih s kroglicami proti moljem, z ovratnicami proti bolham in z raznimi pršili. Če sami vrtnarimo in ne uporabljamo zaščitnih sredstev za rastline, lahko strupeni hlapi pridejo po zraku iz sosedovega vrta. Še večja nevarnost obstoja, če stanujemo v bližini kmetijskih površin, javnega parka ali igrišča za golf. Slednja so znana po velikopotezni porabi pesticidov.

Zmanjšanje nevarnosti zaradi pesticidov
Nikoli ne veste, kaj nosite na čevljih. Zato sezujte čevlje takoj po prihodu domov in tudi obiskovalce prosite, da storijo isto. Tako bo na preprogah manj pesticidov in prahu. Ko kupujete volnene preproge, dajte prednost tistim, ki niso obdelane s pesticidi.
Uporabljajte vodni filter, ki nevtralizira pesticide v vodi, za pitje in kuhanje. Če si lahko privoščite, kupujte biološko pridelano hrano.
Zračite stanovanje vsak dan in spustite noter sončno svetlobo, ki pospešuje kemično razgradnjo pesticidov.

Plini, ki nastajajo pri izgorevanju

Pri kuhanju in ogrevanju na plin in trda goriva se sproščajo ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, ogljikovodik, dušikov oksid in mikroskopsko majhni delci, ki lahko škodujejo zdravju. Posledica zbiranja teh plinov v stanovanju so kronične težave z dihali, glavobol, slabost, utrujenost in celo depresija. Ogljikov monoksid je brez vonja in je zato posebno nevaren. Že zelo majhna količina tega izjemno strupenega plina lahko v nekaj urah povzroči smrt. Minimalne količine ogljikovega monoksida, ki uhajajo skozi daljši čas, povzročijo simptome, podobne gripi in kasneje motnje v spominu. Postopoma se zmanjšuje opravilna sposobnost prizadetega. Iz plinskih štedilnikov izhaja tudi dušikov oksid. Če med kuhanjem ne zračimo kuhinje, se količina plinov v zraku poveča. Gospodinje, ki dnevno kuhajo na plinskem štedilniku, so dovzetne za depresijo. Pokvarjena plinska napeljava je lahko vzrok za katastrofo.

Ne smemo pozabiti tudi na cigaretni dim. Najmanj 40 od 200 snovi, ki jih vsebuje cigaretni dim, so rakotvorne. Cigaretni dim tudi zmanjšuje koncentracijo negativnih ionov v zraku, kar ima za posledico zaspanost, slabo počutje in slabo koncentracijo.

Zmanjšanje nevarnosti zaradi produktov izgorevanja
Plinsko napeljavo mora postaviti strokovnjak. Zagotoviti moramo redno vzdrževanje teh aparatov in zračenje prostorov. Kuhinjska napa naj bo vključena, kadar kuhamo. Odprimo tudi okno. Kajenje v stanovanju dovolimo samo v določenem prostoru, kjer je več rastlin in imamo okno odprto.

Radon

Radon je radioaktivni plin brez vonja in nastaja kot stranski produkt pri razpadanju urana v zemlji. Kjer podlaga omogoča, se dvigne na vrh in prodira v hiše. Nabira se v kleteh. Ni nobenih predhodnih znakov bolezni. Pri daljši izpostavljenost pa obstoja velika nevarnost za raka na pljučih. Kadilci so v dvakrat večji nevarnosti kot nekadilci.

Zmanjševanje učinkov radona
Informirajmo se, če je v naši bližini dokazan radon. V tem primeru pokličimo strokovnjaka, ki bo izmeril koncentracijo radona in proučil možnosti prezračevanja, obenem pa pregledal, če so kakšne razpoke in jih zaprl. Radon deluje najmočneje tam, kjer prodre v hišo. Če odkrijemo v hiši radon, ne smemo imeti v kleti nobenih bivalnih prostorov.

Talne obloge

Nekoč smo imeli na tleh volnene in druge preproge iz naravnih materialov. Danes pa je približno dve tretjini preje za izdelavo preprog  in talnih oblog iz nylona. Sintetične preproge vsebujejo lepila, ki oddajajo v prostor formaldehid in fenol. Ljudi, ki prebivajo v takih prostorih, pestijo težave z dihali, slabost, utrujenost in težave s spominom. Sintetične obloge ustvarjajo tudi pozitivne ione, ki povzročajo visok statični naboj v zraku. Ta zmanjšuje nivo seratonina v možganih, kar se odraža v glavobolu in zaspanosti.
V preprogah in talnih oblogah so tudi pesticidi, ki preprečujejo, da bi se v njih razmnožile bakterije, glivice in insekti in da jih ne bi načeli glodalci. Ta mešanica plinov izhaja v prostor približno tri mesece. Tudi podloga iz gume, ki so na hrbtni strani nekaterih oblog, je škodljiva za zdravje. Boljša je podloga iz jute.

Zdrava alternativa sintetičnim talnim oblogam
Preproge in tekači iz naravnih vlaken (volna, sisal, morska trava), ki so barvani z naravnimi barvili, so boljši kot sintetične obloge. Če pa že hočete sintetično talno oblogo, zahtevajte takšno, ki ima velik delež volne in hrbtno stran iz jute.

Še boljša alternativa je naravni les, če ni kemično obdelan. Ta omogoča energiji, da kroži po prostoru. Tla, ki so preveč obložena s preprogami, namreč ovirajo gibanje zraka in ustvarjajo občutek zatohlosti. V takem prostoru se slabo spi in sčasoma ljudje zbolijo na srcu in ožilju.

Regina S. Rant

Je v vašem solatnem prelivu morda svinec?

Bodi Eko
-
0

Če sta balzamično in rdeče vino glavni sestavini kisa, potem je odgovor po vsej verjetnost da. Seveda ne namigujemo, da morate prenehati z uporabo balzamičnega kisa, vendar pa ni slaba ideja, da ga začnete uporabljati v zmernih količinah.

Svinec v hrani

Svinec je močan živčni strup, ki še najbolj prizadane razvijajoče se možgane otrok. Pripomore pa tudi k povišanem krvnem pritisku, problemom z rodili, rakava obolenja, …

Količina svinca je v balzamičnih kisih ter kisu iz rdečega vina seveda majhna in variira odvisno od produkta. Vendar pa redno uživanje takšnega kisa predstavlja potencialno nevarnost otrokom. Znanstveniki so odkrili, da lahko že žlička kisa na dan pri otroku dvigne nivo svinca v sistemu za kar 30%!

solata

Balzamični kis

Ampak zakaj ta vrsta kisa sploh vsebuje svinec? Stvar je takšna, da to ni še nihče ugotovil. Lahko, da grozdje absorbira svinec, ki se morda nahaja v zemlji. Spet druga hipoteza pravi, da pride svinec v kis med samo izdelavo le-tega. Sok kuhanega grozdja je shranjen v velikih sodih, kjer leta in leta fermentira ter izhlapeva.

Kaj lahko storimo?

Dobro je vedeti, da bolj kot je kis star, večja je možnost, da vsebuje večjo količino svinca. Zato pred nakupom balzamičnega, oz. kisa iz rdečega grozdja, poglejte letnico in premislite, ali se vam ga splača kupiti.

Pasja gripa

Bodi Eko
-
0

Dnevno nas bombardirajo z novicami o novih razsežnostih aktualne gripe. Lahko bi rekli, da je letos gripa najbol aktivna tematika, ter tudi dolgo trajajoča. Vendar pa malokdo pomisli, da lahko tudi psi zbolijo za gripo.

pesTudi pes lahko zboli za gripo

Gripa pri psih povzroča probleme z dihali, odkrili pa so jo šele leta 2004, kot bolezen dihal. Takšna vrsta gripe je lahko nevarna za pse, ki so zaprti v zavetiščih, trgovinah za male živali, …

Simptomi te gripe so suh kašelj, izguba apetita, letargija, … za pse ki so pa že predhodno imeli probleme s srcem ter pljuči, pa je lahko ta gripa v redkih primerih tudi smrtonosna. Dobro novica je seveda ta, da je smrtnost le približno 1% poleg tega pa obstaja tudi cepivo proti pasji gripi. Vendar pa je realnost takšna, da cepivo ne varuje psa pred nalezljivostjo, ampak le skrajša čas bolezni.

Preventiva proti gripi

Verjetno nihče od nas noče, da bi mu pes zbolel za gripo, zato je bolje, da vseeno preventivno cepimo psa proti tej gripi, saj mu tako lahko na dolgi rok še celo pomagamo.

Zamrznjene ribe ali sveže ribe?

Bodi Eko
-
0

Ko pride do izbire med svežimi ter zamrznjenimi ribami, je verjetno odločitev težja. Zaloge rib so različne – zdrave ribe, siromašne, očiščene,  …

Poleg tega so tudi različni načini, kako so bile ribe ujete (na okolju prijazen način ali okolju uničujoč način).

Ribogojnice ali ribolov?

Pri nakupu aljaškega lososa, je verjetno odločitev dokaj lahka – res je, da je ta riba malce dražja, vendar pa ta ribolov ne škoduje ekosistemu – ribe so bile ulovljene z metodami, ki ne ogrožajo populacije rib, so iz čistega okolja, ter brez škodljivih snovi.

riba
Lososi, uvoženi iz ribogojnic, pa ne le da izhajajo iz umazanega okolja, temveč so tudi rejeni na ne-naraven način.
Pred kratkim pa so se raziskovalci lotili raziskati vpliv, ki ga ima pridobivanje hrane na okolje. Raziskovalna enota je bila v tem primeru losos.

Torej, zamrznjen ali svež? V tem primeru je bolje kupovati zamrznjenega, saj je sam transport takšne oblike hrane okolju veliko bolj prijazen.

Divji ali vzgojen v ribogojnicah? Res je, da je sama kvaliteta mesa divjega lososa veliko boljša. Vendar pa imata obe vrsti približno enak vpliv na okolje.

Izpadanje las – kaj je vzrok za to težavo?

Bodi Eko
-
0
Izpadanje las – kaj je vzrok za to težavo?

» … z glave mi grejo celi šopi las, sploh ko si jih umivam in češem. Slabša je tudi kakovost las, ki so se zaradi izpadanja razredčili, postali tanjši in brez leska. Prehranjujem se zdravo, sem pa zaradi narave dela pogosto v stresu …«, nam je o težavah z izpadanjem las potožila bralka Irena iz Kopra. Sodeč po številnih pismih bralk, se z Ireninimi težavami srečuje veliko žensk, zato smo mag. Metko Adamič, dr. med., specialistko dermatovenerologinjo, zaprosili za daljši odgovor.

Izpadanje las

Takšna težava je za mlado žensko v najlepših letih zelo obremenjujoča. Nemalokrat so pričakovanja prizadetih prevelika. Lahko je ugotoviti, da lasje niso več, kar so bili, in da preveč izpadajo, veliko bolj zapleteno pa je najti vzrok in predpisati primerno zdravljenje. Lasje lahko izpadajo zaradi številnih vzrokov; nekateri so zdravstveno pogojeni, drugi so kozmetične narave. Zdravila, ki jih v takšnih primerih predpisujemo in uporabljamo, niso vsemogočna in včasih v boju proti naravi ne dovolj učinkovita.

Pregled pri zdravniku

Vsekakor je pri resnih težavah treba obiskati zdravnika, saj so včasih za natančno diagnozo potrebni krvni testi ali biopsija lasišča. Treba je poiskati vzrok za težave in ugotoviti, ali je zdravljenje možno. Zlasti pri ženskah je pogosto treba opraviti pregled hormonskega dogajanja ter se dodatno posvetovati z endokrinologom in ginekologom.

izpadanje las

Dednost

Lasje rastejo iz lasnih mešičkov; na lasišču jih je od 100 do 150 tisoč. Njihovo kakovost, barvo, gostoto in način rasti oziroma poraščenosti podedujemo. Videz las je genetsko določen in se razlikuje od posameznika do posameznika, zelo pa se razlikuje med rasami. Torej, še preden se rodimo, je že dorečeno, kakšne kakovosti in barve bodo naši lasje ter kako se bodo odzivali na biološko uro. Barva las je odvisna od vsebnosti kožnega barvila melanina, od tega, ali prevladuje rdečkasti feomelanin ali rjavi evmelanin. Lasni mešički se razvijejo v obdobju razvoja plodu in po rojstvu praviloma ne nastajajo več. Dokončno se značilnosti las izoblikujejo v puberteti. Na dedni material za zdaj ne znamo in ne moremo vplivati, s tem pa tudi ne na hitrost rasti las. Lahko pa jim s primerno prehrano z zadostno vsebnostjo vitaminov, mineralov in beljakovin ponujamo vse, kar je potrebno za optimalne pogoje za rast in razvoj.

Kontracepcijske tabletke

Pri ženskah moramo pri povečanem izpadanju las pomisliti tudi na kontracepcijske tabletke. V takšnem primeru največkrat izgubljajo lase ženske, ki so k temu dedno nagnjene. Včasih se stanje popravi, če tabletke zamenjamo z drugimi. Lasje lahko začnejo izpadati tudi dva ali tri mesece po prenehanju uporabe kontracepcijskih tabletk. To lahko traja do pol leta in je podobno izgubi las po porodu.

Faze rasti

Vsak lasni mešiček, ne glede na preostale lase, prehaja skozi lastne faze rasti in izpadanja. V posameznem trenutku na lasišču aktivno raste približno 85 odstotkov las (anagena ali aktivna faza lasne rasti). V trenutku, ko las preneha rasti, preide v katageno fazo, ki ga predstavlja nekajdnevno obdobje prehoda med aktivnim obdobjem in obdobjem počitka. Rast lasu preneha, konec lasu postane kepaste oblike. Sledi obdobje mirovanja oziroma počitka (telogena faza), ki traja od tri do štiri mesece, ko las počiva, in na koncu las s kepastim vrhom izpade.

Normalno iz človeškega lasišča (kot posledica teh obdobij) izpade do 100 las na dan. Razmerje med posameznimi fazami rasti je mogoče ugotoviti s posebno znanstveno metodo, tako imenovanim trihogramom.
Normalno je na lasišču 85 odstotkov las v anageni fazi ter nekaj manj kot 15 odstotkov las v telogeni fazi, preostanek, manj kot 1 odstotek las pa je v prehodni katageni fazi rasti.

Izpadanje las pri moških

Kot sem omenila, je najpogostejši razlog za izpadanje las pri ženskah in moških androgenetično izpadanje, ki je dedno pogojeno. Opažamo ga tako rekoč pri vseh, tako moških kot ženskah, vendar je pri nekaterih izrazitejše. Lasje na določenih predelih postajajo vse tanjši in krajši, pri nekaterih moških se z leti pojavijo značilno oblikovane pleše. Pri ženskah popolna pleša sicer ne nastane, vendar je redčenje lasišča včasih estetsko zelo moteče. Takšna dogajanja lahko pospešijo vnetni procesi, denimo seboroični dermatitis …

1...1.1131.1141.115...1.146Stran 1.114 od 1.146