Laneno seme: Koristno za zdravje in dobro prebavo

Zdravilno vrednost, ki jo imata lano seme in laneno olje so poznali že v antični Grčiji. Priporočali so ga za različne zdravstvene težave. Na območju današnje Slovenije so pokrajino svoj čas krasila polja z modrimi cvetovi. Lan, eno najstarejših kulturnih rastlin na svetu (Linum usitatissimum), so v naših krajih gojili predvsem za izdelavo platna, žakljevine, vrvi itd. O pridelovanju lanu in njegovi uporabi pišejo že najstarejši urbarji na slovenskih tleh od 12. stoletja dalje. Konec 19. stoletja je ta kulturna rastlina pri nas postopoma začela izginjati iz jo danes le redko zasledimo.

Ključni poudarki:

  • Laneno seme je bogat vir omega-3 maščobnih kislin (alfa-linolenske kisline), ki prispevajo k zdravju srca, možganov in zmanjšujejo vnetja v telesu.
  • Vsebuje lignane, rastlinske fitoestrogene, ki lahko pomagajo uravnavati hormonsko ravnovesje, lajšajo simptome menopavze in zmanjšujejo tveganje za raka dojk.
  • Laneno olje spodbuja proizvodnjo serotonina, hormona sreče, kar lahko pozitivno vpliva na razpoloženje in duševno počutje.
  • Zaradi visoke vsebnosti vlaknin lanena semena izboljšujejo prebavo, lajšajo zaprtje in delujejo kot naravno odvajalo.
  • Uporablja se tudi v naravni kozmetiki za nego suhe in razpokane kože ter pri zdravljenju kožnih težav, kot so luskavica in herpes zoster.

Lan in lanena semena pri vsaki hiši

Laneno seme je eno izmed čudes narave, o katerem lahko govorimo samo v presežnikih. Celo njegovo latinsko ime pomeni najbolj uporaben! Lanena semena vsebujejo cel kup zdravilnih in priporočljivih snovi, ki pomagajo tako proti raku kot pri delovanju črevesja, iz njega pa, kot veste, izdelujejo tudi tkanino. Preprosto vsestransko živilo, ki ga boste, potem ko boste prebrali to besedilo, brezpogojno vključili v svoj jedilnik.

Pred desetletji tako rekoč ni bilo kmetije brez posejanega lanu. Kmečkim gospodinjam je bil lan v ponos, saj je služil kot material za platno, iz katerega so pridne roke pričarale čudovite izdelke: namizne prte, brisače, kuhinjske krpe, rjuhe in seveda oblačila – ženska, moška in otroška. Danes ni več tako! Industrija in velik gospodarski razvoj sta naredila svoje. Generacijam izpred desetletij je čudovita nebeško modra barva lanenih cvetov v jesenskih dneh pričarala tudi tisto nedosegljivo – počitnice na morju.

Laneno seme z vsebino

Pridelovalci navadno lan požanjejo in omlatijo septembra, potem pa seme posušijo. Učinkovito je samo popolnoma dozorelo laneno seme, ker vsebuje sluzi. Laneno olje pa je možno pridobiti tudi iz manj dozorelega semena. Za zdravilne namene iz lanenega semena pridobljeno olje mora biti hladno iztisnjeno, saj naj bi visoka temperatura uničila zdravilne učinkovine.

Laneno seme je bogato z vlakninami, beljakovinami, maščobami, minerali (železo, cink, kalij, magnezij, fosfor, kalcij …), z vitamini B1, B2, C, E in karoteni, vsebuje pa tudi protirakave snovi, imenovane lignani ali lignanti. Ravno zaradi teh protirakavih snovi je postalo laneno seme predmet različnih raziskav.

Lan uporabljajo po celem svetu

Lan je, tako kot marsikatera stara rastlinska kultura, vsestransko uporabna rastlina – poleg omenjenega platna, vrvi in žakljevine, se iz nje dela tudi olja za zaščito lesa in oljne barve, uporablja se ga pri izdelavi linoleja idr. Medtem ko so izdelki iz lanu postali vse redkejši, pa so pri nas in po svetu v zadnjem času ‘zaslovela’ lanena semena in iz njih pridelano jedilno laneno olje, ki jima pripisujejo številne zdravilne in blagodejne učinke za telo in zdravje.

Tako zelo, da so se na lan spravili tudi inženirji za gensko modifikacijo rastlin in v laboratoriju ustvarili gensko spremenjen lan. Vrsta Triffid, ki so jo od 1996 do 2001 gojili v Kanadi  in  jo marsikje po svetu prepovedali, je kljub temu našla pot na številne police nakupovalnih centrov in trgovin.

Zato marsikje še danes ne kupujejo kanadskih lanenih semen. Kanada se je zato z EU, kot največjim odjemalcem, dogovorila obvezne teste za njihove proizvode, saj je proizvajalcem grozil propad. Problem gensko spremenjenega lanu je tudi v tem, da lanena semena in olje vse bolj množično dodajajo v hrano (žitarice, kruhe itd.), kjer se sled za njegovim gensko spremenjenimi izvorom pogosto zabriše. Nemški Greenpeace je o tej temi pripravil obširno poročilo.

Lanena semena so bogata z rastlinskimi maščobami

Poznamo rumena oz. zlato ter rjava lanena semena. Imajo rahel okus po oreščkih in vsebuje približno 40 % maščob (laneno olje), od tega okoli 50 % nenasičene maščobne kisline omega 3 in približno 17 % omega 6. To je najvišja koncentracija nenasičene alfalinolenske kisline (Omega 3) med vsemi znanimi rastlinskimi olji. Druge pomembne sestavine so sluzi, linamarin, beljakovine, lecitin, kot tudi steroli, vitamini B1, B2, B6, F in E, nikotinska, folna in pantotenska kislina.

Telo je sicer sposobno samo narediti maščobne kisline, razen dveh esencialnih, to sta linolna in alfalinolenska, zato so lanena semena oz. olje idealno dopolnilo k prehrani. Alfalinolenska kislina je namreč osnova za nastanek omega 3 maščobnih kislin, ki dokazano prispeva k preprečujejo nastajanje bolezni srca in ožilja (učinkovito zmanjšajo raven trigliceridov v krvi in nevarnost nastajanja krvnih strdkov), zmerno zniža krvni tlak, in pomaga pri razvoju možganov novorojenčka. Omega 3 maščobne kisline zavira tudi nastajanje snovi v telesu, ki povzročajo vnetja.

Potrjena učinkovitost za zdravje sklepov

Različne študije so pokazale, da je pri bolezenskih vnetjih sklepov, kot je na primer artritis, zabeleženo nazadovanje občutljivosti sklepov in jutranje otrdelosti. Omega 3 maščobne kisline naj bi igrale pomembno vlogo pri delovanju centralnega živčnega sistema. Pri pacientih z Alzheimerjevo boleznijo pogosto beležijo pomanjkanje teh esencialnih maščobnih kislin. Laneno olje deluje tudi antidepresivno. Zvišuje namreč proizvodnjo hormona sreče serotonina. Raziskave, ki so jih izvedli na harvardski univerzi, so pokazale, da nizek nivo omega 3 maščobnih kislin v krvi vodi k pomanjkanju serotonina.

Lanena semena in laneno olje

Lanena semena in laneno olje

Laneno olje je zato idealno za vse, ki ne jedo rib oz. prehranskih dodatkov z maščobami omega 3, ki so večinoma narejeni iz ribjega olja, saj je glede omega 3 maščobnih kislin popolnoma enakovredno uživanju rib. Za kritje potreb po maščobah omega 3 dnevno zadostuje 2–6 gramov lanenega semena na osebo. Lanena semena niso odporna na vročino, zato naj jih ne bi segrevali, saj s tem dragocene maščobne kisline pretvorimo v nasičene.

Če uživamo olje, moramo biti le-to hladno stisnjeno, shranjevati pa ga moramo v hladnem in temnem prostoru. Olje se rado hitro pokvari, zato je najbolje, da ga kupujemo v majhnih stekleničkah in ga porabimo v nekaj tednih. Ni primerno za kuhanje. Tudi zmleta lanena semena hitro oksidirajo in v nekaj dnevih postanejo žarka. Zato je najbolje, da lanena semena meljemo pred uporabo. Če uživamo cela lanena semena, jih prehodno namočimo v vodi ali drugi tekočini, razen v mleku. Po nekaterih receptih pa jih tudi prekuhamo – na primer za čaj ali za obkladke.

Kdaj ne uporabljati lanenega semena in olja

  • v primeru zoženja prebavnih poti ali zapore
  • pri trebušnih in črevesnih bolečinah neznanega izvora
  • pri težavah s požiranjem
  • pri otrocih, mlajših od šest let
  • pri poslabšanju lokaliziranega vnetja kože (odpiranje rane, večanje rdečine, gnojenje)
  • če se znaki vaše bolezni ne izboljšajo v dveh dneh in se pojavijo hujše bolečine v trebuhu – tedaj takoj prekinite z jemanjem in se posvetujte z zdravnikom
  • sluzi iz lanenega semena lahko upočasnijo absorpcijo glikoze
  • diabetiki tako tipa 1 kot tipa 2 se pred uporabo lanenega semena posvetujte s svojim diabetologom
  • ne uživajte istočasno lanenega semena in antiperistaltikov, ker lahko pride do zapore črevesja
  • absorpcija zdravil je lahko pri sočasnem jemanju zdravil in lanenega semena upočasnjena, zato jemljite zdravila najmanj eno uro pred ali dve uri po zaužitju semen.

Laneno seme proti raku, pri menopavzi in za črevesje

Uporaba lanenega semena je tako v zdravilstvu kot v medicini zelo vsestranska.

Laneno seme vsebuje do 30 odstotkov vlaknin. Zelo malo rastlin vsebuje tako visok odstotek prehranskih vlaknin – tako topnih kot netopnih. Zaradi teh vlaknin ima laneno seme tako pozitiven učinek na prebavo. Predvsem deluje kot odvajalo pri kroničnem zaprtju. Izkazalo se je namreč, da tako imenovana drastična odvajala pri dolgotrajni uporabi povzročajo škodljive posledice, ker dražijo črevesje. Z lanenim semenom lahko črevesje vzgajamo k točnosti, dokler se ne prazni spet brez kakršnihkoli pripomočkov.

Laneno seme se namreč napne, tako poveča vsebino črevesa in ga s tem razširi. To pa pospeši gibanje črevesja – peristaltiko. Če uporabimo sveže zmleto seme, sodeluje pri tem procesu tudi olje, ki pospešuje drsenje. Kot odvajalo uporabljamo strto ali grobo zmleto laneno seme. Ni ga priporočljivo prej namakati, ker naj bi se napelo šele v črevesju. Učinek okrepimo, če primešamo lanenemu semenu sadno čežano ali ga osladimo z medom, prav tako tudi, če mu dodamo mlečni sladkor v razmerju 1 : 1.

Kako ga uživamo?

Zjutraj in zvečer je treba zaužiti najmanj dve jedilni žlici lanenega semena. Učinek se ne pokaže takoj. Pri kroničnem zaprtju mine včasih tudi dva ali tri dni, preden začne prebava delovati. Poudariti je treba, da uživanje zmletih lanenih semen odpravlja zaprtje le, če ob tem zaužijete tudi dovolj vode! Lanena semena namreč nase vežejo vodo in če te v črevesju ni dovolj, bo posledica le še hujše zaprtje.

Laneno seme naj bo vedno sveže zmleto. Poleg tega, da preprečuje zaprtost, se uvršča tudi med prebiotike, saj krepi dobrodejno črevesno floro, ki preprečuje nastajanje in ponovno absorpcijo strupenih presnovkov. Laneno seme pomirja tudi stene prebavne cevi, saj vsebuje sluzaste vlaknine, ki pomirjajo občutljive stene želodca in prebavne cevi. Tako je uporabno pri ljudeh, katerih prebavni sistem se hitro vzdraži, na primer za ljudi s čirom.

Laneno seme

Laneno seme je polno koristnih snovi

Sluzi, ki jih vsebuje laneno seme, mu dajejo še druge prednosti: čaj iz lanenega semena je uveljavljeno sredstvo za grgranje pri vnetjih v ustih, žrelu in dlesnih, mlačnega pijemo proti kašlju, hripavosti in vnetju želodčne sluznice. Sluz vselej prekrije vnete in razdražene sluznice z varovalno plastjo. Obkladki s kašo iz lanenega semena pa blažijo bolečine in mehčajo ture.

Laneno seme je bogat vir omega-3 maščobnih kislin, predvsem alfa- linolenske kisline, vsebuje pa tudi omega-6 maščobne kisline (linolno kislino). V naravi obstaja le malo izdatnih rastlinskih virov omenjenih kislin. Te kisline koristijo srcu, telesnemu obrambnemu sistemu in pomagajo pri vnetnih stanjih.

O dobrih in slabih maščobah

Velikokrat slišimo in beremo, kako škodljive so maščobe za naše zdravje. A to se nanaša na maščobe živalskega izvora in maščobe, ki so pridobljene s hidrogenizacijo. Teh je v naši prehrani malo, saj so klasično hidrogenizacijo nadomestili z moderno tehnologijo, pri kateri ne nastanejo za zdravje škodljive maščobe – nasičene in trans maščobne kisline.

Maščobe so v organizmu potrebne za absorpcijo v maščobah topnih vitaminov (A, D, E in K), katerih pomanjkanje je odvisno od količine zaužitih maščobnih kislin, v organizmu pa lahko neravnovesje ali pomanjkanje maščob povzroči tudi številne motnje oziroma neravnotežje posameznih življenjsko pomembnih snovi ali hormonov.

Večkrat nenasičene maščobne kisline so za nas življenjsko pomembne. Potrebujemo jih za razvoj in normalno delovanje organizma. Naše telo jih ni sposobno tvoriti, zato je nujno, da jih dobimo z dnevno prehrano. Dnevna priporočena količina teh esencialnih maščobnih kislin je 3–7 odstotkov energijske vrednosti obroka. Esencialne maščobne kisline sodelujejo pri regulaciji holesterola, vplivajo na odpornost organizma, krepijo celične membrane, sodelujejo pri tvorbi prostaglandinov … Tako omega-3 kot omega-6 maščobne kisline so pomembne za razvoj možganovine.

Pomembno je ravnovesje

Naravno sta obe omenjeni maščobni kislini prisotni tudi v materinem mleku, saj sodelujeta pri tvorbi možganskih ovojnic, spodbujanju imunskega sistema, uravnavanju možganskih funkcij ter delovanju živčnega sistema, torej so pomembne za normalen razvoj otroka. Obe skupini teh maščobnih kislin imata tudi pozneje v našem življenju pomembno vlogo za umske sposobnosti, saj vplivata na možnost koncentracije, zbranost, učenje, razumevanje itd. Reden vnos obeh v naše telo je pomemben tudi zaradi sodelovanja pri regulaciji krvnega obtoka in prekrvitve, imunskega sistema in presnove maščob.

Sodelujeta pri tvorbi telesne energije in proizvodnji krvnega barvila – hemoglobina. Imata tudi pomembno vlogo pri sintezi prostaglandinov; hormonov, ki vplivajo na zmanjšanje holesterola in trigliceridov v serumu, preprečujejo zlepljanje trombocitov in nastajanje krvnih strdkov ter tako zmanjšajo nevarnost kapi, srčnega infarkta in ateroskleroze.

V lanenem olju je največ alfa linolenske kisline, za katero velja, da ima pozitiven učinek na metabolizem maščob v telesu. Zavira namreč shranjevanje maščob v našem telesu in razgradnjo mišičnega tkiva, poveča izgorevanje maščob v telesu in poveča občutljivost na inzulin v celicah – na ta način vpliva na diabetes tipa 2.

Laneno olje

Koliko lanenega olja je priporočeno dnevno zaužiti? 

V povprečju velja, da našim potrebam po omenjenih oljih zadostimo z 1–2 (3) žlički hladno stiskanega lanenega olja na dan. Najbolje je, da ga umešamo v beljakovinski napitek, v skuto, ga damo na solato … Nikoli pa ga ne smemo segrevati! Pri zaužitju večjih količin se lahko pojavijo težave, kot je porušeno razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami, kar pa ima lahko hude posledice za naše zdravje. Zato bodimo zmerni, morda celo le občasni.

Za težave s kožo

Laneno olje blaži in pomaga zdraviti razpokano kožo, preostala žarišča luskavice, suhe kožne izpuščaje in predvsem boleči pasasti izpuščaj (herpes zoster). V ljudski medicini laneno olje uporabljajo tudi za odstranjevanje bradavic (če jih namažemo dvakrat na dan) in kurjih očes.

Menopavza

Laneno seme je zelo bogato s fitoestrogenom lignansom. Lignansi sodijo med rastlinske substance s šibko, estrogenu podobno dejavnostjo. Poskusi kažejo, da uživanje 45 g lanenega semena na dan v nekaj tednih olajša nekatere simptome menopavze, na primer navale vročine.

Rak dojke

Lignansi lahko tudi izpodrinejo močnejše estrogene in tako znižajo visoko raven estrogena v krvi. Estrogen je dejavnik tveganja raka dojk. Tudi visok vnos vlaknin, kot kaže, zmanjša tveganje za raka dojk. Samo peščica živil je, ki imajo toliko blagodejnih učinkov kot laneno seme. Na Ameriškem onkološkem inštitutu pravijo, da je tako učinkovito sredstvo proti raku, kot bi šlo za posebej izdelano zdravilo. Zanimivo je, da je laneno seme taka hrana, ki estrogenu ovira pot, hkrati pa slabi njegovo delovanje.

Vsebuje zelo redko kombinacijo šibkih estrogenov in maščobne kisline omega-3. Zaradi njegovih izrednih lastnosti so se na univerzi v Torontu odločili, da bodo z njim poskusno zdravili ženske, ki so za rakom že obolele. Raziskovalka dr. Lilian Thompson je laneno seme dajala pacientkam, pri katerih so odkrili novotvorbe. Odkrila je, da se jim je obseg tumorja od diagnoze do operacije zmanjšal.

Povezava z estrogenim

Laneno seme je od doslej preučevanih rastlin najbogatejši vir maščobnih kislin omega-3 in šibkih estrogenov. V maščobnih celicah omejuje količino estrogena, zmanjšuje moč njegovega delovanja, podaljša menstrualni ciklus in poveča število nosilcev estrogena. Tako zavira estrogen skoraj na vsakem delčku njegove poti. Dr. Thompsonova predpisuje pacientkam po 25 g zmletih semen na dan, iz katerih se spečejo polnozrnati kolački.

Ovira za estrogen se tvori v črevesju, ko se seme prebavi. Pravilno deluje le prebavljeno seme. Zrna morajo biti zmleta, da imajo črevesni encimi dostop do jedra. To, kar dela Dr. Thompsonova, lahko naredi sleherna bolnica doma; sveže mleto laneno seme lahko po svoji želji dodajate v palačinke, peciva, kolačke, kruhke itd.

Nemška raziskovalka dr. Johana Budwig je leta 1951 pri preučevanju maščob odkrila dieto s skuto in lanenim oljem. Pred nekaj leti jo je ponovno preučil znani onkolog in kardiolog dr. Dan C. Roehm. Priznani onkolog pravi, da gre za eno najbolj uspešnih diet za zdravljenje raka na svetu. Je zelo enostavna in poceni!

Priprava je sledeča: v mešalniku zmešajte eno skodelico organske skute z manj maščobe (ali jogurt), 2–5 žlic hladno stisnjenega lanenega olja, 1–3 žličke sveže mletih lanenih semen, vsaj 150 ml vode, za noževo konico čilija v prahu. Zmes naredite zelo mehko! Po svojem okusu lahko dodate malo rdeče paprike, malo česna, malo šampanjca. Pojejte ga nekaj vsak dan – seveda v dogovoru s svojim zdravnikom onkologom.

Zdravje iz na videz preproste rastline

Poleg omenjenih koristi maščob omega 3, lanenim semenom in olju pripisujejo številne druge koristi za dobro počutje in zdravje. Najbolj odmevno je odkritje dr. Johhane Budwig, diplomirane farmacevtke, kemičarke ter doktorice znanosti na področju kemije in fizike, da so lanena semena odlično sredstvo za zdravljenje rakavih celic.

Njena dieta je danes sestavni del celostnega zdravljenja na številnih klinikah, ki so zelo uspešne pri zdravljenju raka. Znanstveno poročilo Nemškega centra za raziskave raka iz Helderberga iz leta 2004, priporoča uživanje lanenega olja in lanenih semen kot preventivo proti raku na prsih in črevesju.

Laneno seme je cenjeno kot blago odvajalno sredstvo, pri čemer je pomembno, da obenem uživamo veliko tekočine. Zdravilo naj bi tudi ledvična obolenja. Sveta Hildegarda ga priporoča pri opeklinah, oparinah, sončnih opekline ter drugih poškodbah na koži. Pater Ašič laneno olje priporoča za rane in pri tuberkulozi, ki je na srečo bolj redka bolezen. Laneno olje naj bi pomagalo ohranjati dober vid pri težavah z mrežnico in drugih starostnih težavah z vidom.

Za vsako bolezen rožica raste, pravi ljudska modrost. Prišel je čas, da to modrost čim bolj ozavestimo, negujemo in si prizadevamo za ohranitev lekarne, ki nam jo je podarila narava.

Iz zakladnice naših babic

Vse, kar smo povedali o uporabi lanenega semena in olja, velja tudi za ljudsko zdravilstvo. Tu je zlasti priljubljena vrečka z lanenim semenom za blaženje bolečin: vroča vrečka na licu pomaga pri zobobolu, pa tudi pri išiasu in revmi, obraznih nevralgijah, bolečinah v trebuhu, žolčnih kolikah, boleznih ledvic in mehurja. Lahko si preprosto pripravite čaj tako, da 1–2 zvrhani čajni žlički celih lanenih semen prelijete z 250 ml mrzle vode in pustite stati 20 minut, medtem pa nekajkrat premešate. Tekočino odcedite, ne da bi lanena semena stiskali in rahlo pogrejte.

Če strto laneno seme položite v vrečko iz gaze, jo za deset minut obesite v vročo vodo in jo položite še vročo na obolelo mesto; to je lahko zelo učinkovit obkladek.

Pri nakupu izberite organsko pridelano zlato laneno seme in ga malce zdrobite, da telo iz njega lažje potegne hranilne snovi. Seme hranite v hladilniku ali v res hladni shrambi in ga čim prej porabite.

Preberite tudi: Pater Simon Ašič – Njegovi nasveti živijo naprej

Jesenske kostanjeve kroglice

Za pripravo okusnih kostanjevih kroglic, slaščice, ki nam bo polepšala meglene jesenske dneve, potrebujemo:

  • Kostanjeve kroglice500 g kuhanega in stisnjenega kostanja
  • 70 g masla ali margarine
  • 100 g sladkorja v prahu
  • 100 g pravega kakava
  • 100 g čokolade v prahu
  • 5 – 6 keksov
  • 1 vaniljin sladkor
  • rum
  • mleko

Pravi kakav in kostanjev pire dobro zmešamo s stopljenim maslom, naribanimi keksi in vsemi drugimi sestavinami, da dobimo kompaktno zmes. Če je pretrda, dodamo malo mleka, če je premehka, pa naribane kekse.

Oblikujemo kroglice v velikosti orehov, povaljamo jih v kakavu in damo za tri ure v hladilnik, da se strdijo.7

Več o kostanju v članku: Kostanj za zdravje in jesenske kulinarične užitke

Okrasne rastline v novembru

Do prve zmrzali lahko večino okrasnih rastlin pustimo še zunaj na balkonih, okenskih policah. Začnemo pa s pripravami za lažji in hitrejši potek prenosa rastlin v notranje prostore.
Vse rastline dobro pregledamo, če imamo dovolj prostora na razpolago prenesemo v prostor skoraj vse balkonske rastline, sicer se moramo odločiti katere bomo ohranili in katere podarili ali zavrgli.

Okrasne rastlineGomoljne begonije pripravimo na prezimovanje tako, da jih 10 cm nad zemljo porežemo. iz posode odstranimo vse suho in odpadlo listje ter jih ne zalivamo več. Nadzemni deli, ki smo jih pustili se bodo posušili. Ko so nadzemni deli suhi, vzamemo gomolje iz posode ter shranimo v papirnati vrečki v suhem prostoru, da jim omogočimo popoln počitek. Shranjujemo jih med 8 in 10 oC, pri nižjih stopinjah Celzija raje ne, ker gomolji hitro pomrznejo, na pretoplih mestih pa tudi ne, da ne prične gomolj s ponovno rastjo.

Pelargonijam, ki jih bomo prezimili prikrajšamo poganjke, očistimo jih ovenelih in suhih listov ter odstranimo odcvetele cvetove v kolikor tega nismo počeli sproti. S sprotnim odstranjevanje suhih listov in cvetov preprečujemo pojav plesni in zadrževanje različnih škodljivcev v neposredni bližini rastline.
V tem času pa je še čas za saditev jesenskih zasaditev ter spomladi cvetočih čebulnic. Z jesenskimi zasaditvami nadomestimo pelargonije in ostale okrasne rastline, ki ne bi preživele zime na okenskih policah. V različne cvetlične posode posadimo prezimno trdne rastline kot sta mačeha in resa.
Na okrasnih gredicah pa odstranimo suhe ostanke enoletnic in sadimo vrtnice. Ostankov ne puščamo z namenom, da bodo pred mrazom ščitili novo posajene čebulice ali katere druge rastline, saj se v teh ostankih pogosto skrivajo živalce, ki nam na okrasni gredi predstavljajo škodljivce, prav tako so ti ostanki lahko vir različnih bolezni.

Pri sajenju vrtnic smo pozorni, da cepljeno mesto na sadiki ne posadimo pregloboko in niti ne preplitvo. Cepljeno mesto naj bo 5 cm globoko pod zemljo, izjema so seveda debelne vrtnice.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Izumrli 2 vrsti nosorogov

1

Manj kot mesec dni po tem, ko so za izumrlo vrsto živali razglasili javanskega nosoroga, je izumrl tudi zahodnoafriški črni nosorog. Obe vrsti sta sedaj uradno že na seznamu izumrlih živali.

Green Planet poroča, da so tragično novico sporočili predstavniki združenja za ohranjanje narave IUCN (International Union for Conservation). Simon Stuart (IUCN) je ob tem dejal, da bi morali ljudje narediti več za ohranjanje ogroženih živalskih vrst in podvrst, saj smo mi sami odgovorni za naš planet. Poudaril je tudi, da bi se bilo izumrtju nosorogov mogoče izogniti, če bi ljudje upoštevali pravila ohranjanja živali.

Nosorog
Nosoroge neusmiljeno ubijajo in iztrebljajo divji lovci, ki predvsem njihove rogove prodajajo na črnem trgu, kjer je veliko povpraševanje po rogovih, saj so vredni pravo bogastvo.

Na rdeči listi IUCN najbolj ogroženih živali našega planeta je trenutno še 61.900 čudovitih živalskih vrst in podvrst, katerih število se na žalost zelo hitro manjša in bodo kmalu postale le še spomini in legende.

Poznejša setev korenja: Na kaj moramo paziti?

Setev korenja nam je v navadi oziroma najbolj poznana predvsem spomladi. Brez večjih težav pa ga lahko sejemo večkrat v razmakih, tako imamo vedno mlad korenček pri roki. S setvijo v avgustu pa se bomo izognili napadu najhujšega škodljivca korenčka – korenjevi muhi. Pridelujemo ga največkrat samo zaradi korena, vendar pa so užitni tudi njegovi listi, ki jih lahko pripravimo kot kremno špinačo. Zakaj bi torej zavrgli večino rastline, če pa jo lahko pojemo.

Rastne zahteve in setev korenja

Za setev korenčka morajo biti tla rahla, globoka, strukturna in s hranilnimi snovmi dobro založena. Če vrtna tla ne ustrezajo opisanim tlom, lahko to popravimo tako, da vrtni zemlji primešamo obilo dobro zrelega komposta. Čeprav je na vrtu še pestro in imamo večino gredic zasedenih, vseeno poskušajmo najti najprimernejši prostor za setev korenčka. Dobri zelenjavni sosedje so mu grah, česen, por, solata, drobnjak, paradižnik, čebula, koper in mangold.

Za pozne setve izberemo zgodne sorte (npr. amsterdamski), saj korenček lahko kali tudi 20 dni in več, do prvih 13–16 cm velikih korenčkov pridemo v 85 dneh. Pri poznejših korenčkih tvegamo, da bomo v primeru, da bo hladna jesen, imeli drobne in kratke korenčke. Sejemo ga v vrste, zaradi lažjega odstranjevanja plevela. Med vrstami naj bo 15 cm razmaka, seme sejemo od 1 do 2 cm globoko.

Setev korenja in pozna setev

Oskrba posevka

Če bo po setvi nekaj dni brez padavin oziroma sušno obdobje, moramo računati na to, da bo potrebno posevek redno zalivati. V nasprotnem primeru se nam lahko kaleče seme ali mlade rastlinice posušijo.

Sočnost korenčkov dosežemo s primernimi razmerami za hitro rast, kar pomeni, da ga zalivamo, dognojujemo in še najpomembnejše, da pravočasno spravimo pridelek. Če korenček spravljamo prepozno, se poveča vlaknasta sredica korena, kar gre na škodo sočnosti, saj se zmanjša mesnati del korena. Tehnološko dozorelost dosežejo rastline, ko začnejo rumeneti zunanji listi, takrat poberemo ves pridelek. Pri poznejših setvah je korenček namenjen sprotni porabi in ga tudi pustimo v zemlji kolikor dolgo nam vremenske razmere dopuščajo.

Korenjeva muha

Še nekaj besed o zgoraj omenjeni korenjevi muhi. Ličinka muhe vrta rove in odlaga svoje iztrebke v korenje, zeleno, peteršilj, pastinak, kumino in koprc. Zaradi njene prisotnosti so korenčki in druge napadene rastline neprivlačni na pogled, slabše kvalitete zaradi grenkega okusa. Korenje začne gniti, hkrati pa zaradi napada ostane majhno in se ne debeli.
Odrasla muha je črne barve z rjavo glavo, dolga 4–5 mm. Jajčeca so umazano bele barve. Ličinka je bela, dolga od 6 do 8 mm, v zadnjem delu telesa nekoliko širša. Napadeno rastlino prepoznamo po listju, ki na začetku postane vijoličasto, kasneje porumeni in se posuši. Muha odloži okoli 100 jajčec, najraje na vlažnih, zaraščenih tleh, ki pa so primerno rahla.

Ker bube prezimijo v tleh, je za učinkovito zatiranje pomemben kolobar, ki predvideva korenje na isti površini vsako četrto leto. Priporoča se tudi zelo zgodnja ali zelo pozna setev korenčka in izkop konec avgusta pri zgodnjih setvah. Zemljo je dobro povaljati in tako preprečiti razpoke, kamor muha odlaga jajčeca. Priporočljivo je tudi med korenček sejati čebulo, ki s svojim vonjem odbija korenčkovo muho.

Napadene rastline je potrebno populiti in uničiti. Korenček ima izrazito sposobnost, da vpija insekticide iz tal, zato se kemično zatiranje pri pridelavi korenčka za otroško hrano ne priporoča. Na manjši površini lahko zaščitimo posevek korenčka s prekrivkami, s čimer preprečimo, da muha ne prileti in odloži jajčeca na koreninski vrat.

Nad vodni kamen in zamašene cevi z naravnimi čistili

Mnoga učinkovita čistila za čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna in odmaševanje odtokov lahko naredite sami iz povsem neškodljivih sestavin.

Čiščenje vodnega kamna v loncih

30 ml vode in 100 ml kisa zlijte v lonec in zavrite. Pustite, da se ohladi. Če plast ni izginila, ponovite postopek. Proti vodnemu kamni deluje tudi mešanica iz treh žlic limoninega soka ½ l sadnega kisa.

Odmaševanje odtokov z naravnimi čistili

Odmaševanje cevi

V odtok zlijte krop, v katerem so se kuhali krompirjevi olupki. Če so težave večje, najprej stresite v odtok sodo in nato prelijte z vročo krompirjevo vodo. Odtočne cevi lahko po nekaterih virih negujete tudi s splakovanjem s kavno usedlino.

Korita iz nerjavečega jekla

Korita se bodo lepo svetila, če jih boste zdrgnili z mešanico plavljene krede in kisa. Sperite z vodo in temeljito obrišite. Za večji lesk lahko korito zdrgnete z mešanico soli, kisa in pinjenca.

Na Eko Reliju tudi minister dr. Roko Žarnić in župan prestolnice Zoran Janković

Na že drugem Eko Reliju, ki ga organizira društvo Planet Zemlja – tokrat v sodelovanju z inštitutom ZRMK, ki je partner projekta Clean Drive (Čista vozila) – bo sodelovalo prek 20 ekip v več kot sedmih znamkah vozil. Začelo se bo na Martinov petek, 11.11.2011, ob 10. uri, ko se bomo zbrali na parkirišču pod Halo Tivoli, kjer bodo udeležence na pot pozdravili predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, minister za okolje dr. Roko Žarnić in župan MOL Zoran Janković.
Predviden je fototermin ob začetku dogodka ob 10. uri na parkirišču pod Halo Tivoli. Med tem bo možnost pridobivanja izjav udeležencev.
Eco Rally
Na poti iz Ljubljane bodo sporočilo dogodka z vožnjo po Cestno prometnih predpisih preverjali tudi predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, minister za okolje dr. Roko Žarnić, nekdanji super dirkač in inštruktor varne vožnje Brane Kuzmič in drugi.

Na poti, dolgi nekaj preko 200 km, bodo namreč udeleženci dokazovali, da je varna vožnja tudi varčna, predvsem pa okolju bolj prijazna. Glavno merilo dela komisije bo namreč prav poraba goriva, katerega izgorevanje prispeva dobršen delež onesnaževanja planeta.

Cilj poti bo v oljčnem nasadu ALELA v Strunjanu, kjer bo “malica” s sveže stisnjenim oljčnim oljem in »bruschettami« pomenila le uvod v Martinovo kosilo s “kroštolami” v gostišču Istra v Izoli. Udeležence bosta nagovorila piranski in izolski župan, dr. Peter Bossman in mag. Igor Kolenc.

Predviden je fototermin ob razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj v gostilni Istra v Izoli ob 15. uri. Med tem bo možnost pridobivanja izjav udeležencev. Po podelitvi priznanj ekipam, ki se bodo najbolje odrezale, pa se bodo udeleženci udeležili še tradicionalnega praznika kakijev v Strunjanu.

Naravne barve za lase: Kaj imamo na izbiro?

Priznanje zakonodaje, da so nekatere snovi v barvah za lase dokazano škodljive za zdravje, je mnoge ženske spodbudilo, da so oporečne kemijske izdelke zamenjale z bolj zdravo, naravno alternativo, naravne barve za lase.

Zakaj naravne barve za lase?

V zadnjih letih se povečuje povpraševanje za naravne barve za lase. Leta 2006 je Evropska unija prepoved 22 kemikalij, ki so v uporabi v barvah za lase, zaradi njihove potencialne nevarnosti in povezanosti z rakom mehurja. Kljub temu in drugim, kasnejšim ukrepom pa še do danes ne moremo reči, da so barve lase, ki nam jih ponujajo na prodajnih policah ali pri frizerju, popolnoma varne. Procesi sprejemanja novih ukrepov so namreč počasni, otežuje pa jih tudi lobi proizvajalcev, ki z barvami za lase služijo veliko denarja. Lase si barva več kot 60-odstotkov žensk v zahodnem svetu, pobarvajo pa si jih med 6- in 8-krat letno.

Zakaj so barve za lase škodljive?

Trajno obstojne barve za lase večinoma vsebujejo aromatične amine, policiklične mošusne spojine, alergene dišave in PEG derivate. Te barve vključujejo beljenje las s hidrogen peroksidom, s čimer odstranijo iz las lasten pigment oziroma melanin. Tiste z dodatkom kemikalij, kot sta amonijev in kalijev persulfat, precej uničujejo lasni keratin. Po beljenju sledi barvanje z barvnimi pigmenti, ki vsebujejo kemične sestavine kot sta para-fenilendiamin ali para-toluendiamin. Poleg škodljivih učinkov na lase imajo sestavine v barvah tudi negativen vpliv na naše splošno zdravje. Zato se zdijo naravne barve za lase prava izbira za vsakogar.

Mamice ali nosečnice dobro veste, da vam zdravniki med nosečnostjo odsvetujejo uporabo barv za lase. Nevarne sestavine v barvah preko las in lasišča namreč preidejo v telo in škodujejo razvoju ploda. Kot smo že omenili, je povezanost med barvanjem las in rakom mehurja dokazana, strokovnjaki pa opozarjajo še na številne druge posledice uporabe barv za lase na zdravje. Mednarodna zveza znanstvenikov z ameriške univerze Yale je na primer leta 2008 odkrila, da imajo ženske, ki si barvajo lase več kot devetkrat letno, 60 odstotkov več možnosti, da obolijo za kronično limfocitno levkemijo.

Rastlinske naravne barve za lase

Če želite pobarvati lase, vendar ne na račun zdravja, posezite po naravnih barvah za lase. Na prodajnih policah je moč najti naravne barve za lase, ki ne vsebujejo škodljivih snovi, toda bodite pozorni, katero boste izbrali. Napisi ‘bio’, ‘eko’ ali ‘organsko’ ne pomenijo vedno, da gre v resnici za naraven izdelek. Rastlinske barve za lase – v nasprotju s kemičnimi, ki agresivno odstranijo naravne pigmente iz notranjosti lasu in jih nadomestijo s sintetičnimi barvili – prodrejo samo v zunanjo roževinasto plast lasu in ga obdajo kot barvni plašč.

Na tržišču je kar nekaj naravnih barv različnih proizvajalcev. Večina naravnih krem za lase bazira na kani. Barvanje las s kano lase precej izsuši, zato je ob uporabi nujna redna uporaba kvalitetnega (naravnega) balzama za lase. Prekrivnost naravnih barv za lase je odvisna od barve (pri izdelkih na bazi kane ima izredno dobro prekrivnost živo rdeča barva). Naravne barve za lase se sperejo z las nekoliko hitreje kot kemične barve za lase, kar pomeni, da se boste morali barvati bolj pogosto.

Naravno barvanje las

Kako izbrati pravo naravno barvo za vaš tip las?

Izbira prave naravne barve je ključnega pomena za dosego želenega rezultata. Henna je odlična za rdečkaste odtenke, indigo za temne tone, kamilica in kurkuma pa za svetlejše odtenke. Pomembno je upoštevati tudi tip vaših las – debelejši lasje lahko potrebujejo daljši čas nanosa, da se barva resnično vpije.

Skrivnosti dolgotrajnega ohranjanja barve z naravnimi metodami

Če želite, da vaša barva traja dlje, se izogibajte pogostemu umivanju las z vročo vodo. Uporabljajte nežne šampone brez sulfatov in izpirajte lase s hladno vodo, da zapečatite lasne luske. Redno uporabljajte naravna olja in maske, ki bodo lasem povrnila vlago in jih ohranjala zdrave.

Barvanje las s kano

Postopek barvanja s kano je podoben običajnemu barvanju las. Za barvanje boste potrebovali prah kane, limonin sok in malo vode. Sestavine gladko zmešajte v stekleni posodi. Zmes mora postati gosta kaša. Ko je pripravljena, jo pustite stati čez noč na sobni temperaturi. Naslednji dan po umivanju las vtrite v lase nekaj kapljic mandljevega olja. Nagnite glavo nad umivalnik in pričnite nanašati zmes na pramen za pramenom. Ko končate, ovijte glavo s plastično vrečko, ki jo pritrdite z lasnico. Čez oblecite še mehko kapo. Pustite učinkovati najmanj eno uro. Sperite lase in umijte s šamponom. Obvezno uporabite balzam.

Preberite tudi: Kana – naravna rastlinska barva za lase

Doma pripravljene naravne barve za lase

Najbolj zanesljive naravne barve za lase boste nosili, če si jih boste naredili sami. Veliko navadnih sestavin, ki jih ima doma skoraj vsak od nas, lahko služi kot sestavina doma pripravljene barve za lase. Če ste nagnjeni k alergijam, doma pripravljeno barvo za lase najprej preizkusite na manjšem delcu kože. Tudi naravne sestavine lahko izzovejo alergijo, zato je previdnost tudi tu še kako na mestu.

Prekrivanje sivih las

Naravne barve za lase lahko prekrijejo sive lase. Če bi radi prekrili sive lase, preizkusite mešanico iz rožmarina in žajblja. Zmešajte sestavini v vodi in jih pustite vreti približno pol ure. Ko prevrete, odstranite posodo z vročine in mešanico pustite stati nekaj ur. Nato nanesite na lase in pustite, da se popolnoma posuši. Umijte lase s svojim običajnim šamponom. Ko se bodo lasje posušili, boste videli rezultat.

Če želite temnejšo nianso, naredite še eno mešanico in ponovite proces. Še en način prekrivanja sivih las je uporaba orehove lupine. Ta sestavina je še posebej primerna za rjave lase. Zmešajte sestavine. Kuhajte na majhnem ognju pol ure. Pustite stati eno uro. Nanesite barvo na lase in pustite, da se posuši. Nato obrišite barvo z las.

Rdeča naravna barva za lase

Rdeče naravne barve za lase je sicer najlažje pridobiti, saj rdeče odtenke vsebuje že sama kana. Za rdeče lase uporabite mešanico iz dveh skodelic jajčasto listne kaline oziroma ligustra in dveh skodelic rdeče guave, ki ju zavrete v vodi. Vode naj ne bo več kot toliko, da prekrije sestavine. Pustite mešanico, da se ohladi, nato precedite in dodajte 2 žlici jabolčnega kisa. S to mešanico natrite lase.

Za močnejši odtenek nanesite naslednji dan znova. V primeru, da imate suhe lase, po uporabi nanesite na lasišče kapljico mandljevega olja. Za rdeče lase lahko uporabite tudi sesekljane liste maline, sesekljane liste redkvice, redkvice, sesekljane pesine liste, rdečo peso ali brusnice. Uporabite 2 skodelici izbrane sestavine in sledite navodilom prejšnjega recepta.

Rjava naravna barva za lase

Tudi za rjavo barvo obstajajo naravne barve za lase. Eno skodelico narezanih listov žajblja stresite v dve skodelici vrele vode za 10 minut. Ohladite, dodajte dve žlički jabolčnega kisa in nanesite na lase. 20 zelenih lešnikov položite v skledo. Nasekljajte skodelico leskovih listov in dodajte v skledo. Potresite z žlico soli. Dolijte toliko vrele vode, da prekrije liste. Pustite čez noč. Uporabite naslednji dan.

Če imate suhe lase, bodite previdni, saj jih ta pripravek še bolj izsuši. Rjavo bravo za lase dobite tudi iz listov rožmarina, artičokinega cveta, sredice ali listov, bezgovih jagod in bezgovih listov. Dve skodelici zelišč nasekljajte, prekrijte z vrelo vodo in pustite vreti 10 minut. Pustite stati čez noč.

Naravne barve za lase

Posvetlitev las

Za posvetlitev las pa ne potrebujete naravne barve za lase. Dovolj bo že posebna mešanica, ki vam jo predstavljamo v nadaljevanju. Zavrite vodo, dodajte 2 skodelici kamiličnih cvetov. Vode naj bo toliko, da komaj prekrije cvetove. Ohladite. Dodajte dve žlici jabolčnega kisa. Lase lahko posvetlite tako, da lase nekajkrat zapovrstjo operete z mešanico vode in limoninega soka. Delovala bo tudi mešanica kamiličnega čaja, jogurta in sivkinega olja, ki bo vaše lase tudi prijetno odišavila. Zavrite vodo in ji dodajte kamilico.

Precedite. Jogurt in 7 kapljic sivkinega olja zmešajte s čajem. Nanesite mešanico na suhe lase, od lasišča do konic. Pokrijte glavo s plastično kapo in počakajte 30 minut. Sperite s šamponom. Za svetle pramene uporabite skodelico limoninega soka in 3 skodelice kamiličnega čaja. Nanesite na šope las in posušite na soncu. Sperite. Nujno uporabite balzam za lase.

Kana in indigo

Zmešajte 200 mg kane in zmleto kavo v vodi. Primešajte jajčni rumenjak in eno žličko brendija. Nanesite pasto na glavo in jo pustite delovati 3–4 ure. Sperite s toplo vodo.

Borovničevi mafini

Priljubljeni mafini teknejo v vseh oblikah, okus borovnic pa jim da prav poseben čar. Za čisti hedonistični užitek priporočamo, da jih postrežete v družbi vaniljevega sladoleda ali zamrznjene sladke smetane.
Borovničevi muffini
Sestavine:

  • 100 g svežih borovnic
  • 125 g moke
  • 50 g rjavega sladkorja
  • 2 žlički pecilnega praška
  • ščepec soli
  • jajce
  • 30 g surovega masla

Priprava:
Raztopite maslo na štedilniku in pustite, da se nekoliko ohladi. Zmešajte moko, sladkor, pecilni prašek in ščepec soli. V drugi skledi z metlico zmešajte jajce in raztopljeno maslo, dodajte nastrgano limonino lupino ter vse skupaj stresite v prvo skledo. Masi dodajte borovnice. Vse skupaj prelijte v model za pečenje mafinov. Pecite v vnaprej segreti pečici na 180 stopinjah približno 20 minut.

Stres: Kakšne so lahko njegove posledice kako jih zdraviti?

Stres je sicer koristen obrambni mehanizem, ki je človeka v pradavnini ohranjal pri življenju, je v sodobnem okolju postal problematičen. Medtem ko je kratkotrajni stres pozitiven in nas celo spodbuja k dejavnosti in ustvarjalnosti, je dolgotrajna podvrženost stresu vzrok za pojav marsikatere bolezni.

Kaj sploh je stres?

Strokovnjaki stres opredeljujejo kot odgovor organizma na zunanje okoliščine oziroma kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese. Gre za mehanizem, ki je človeku v pradavnini omogočil, da se je primerno odzval na nevarnosti v okolju. Posledica stresa je psihična napetost. Ta povzroča fiziološke procese, ki so za organizem, če jim je dolgotrajno izpostavljen, lahko nevarni. Že dolgo velja, da pozitivno mišljenje, psihično ravnovesje in optimistično razpoloženje pozitivno vplivajo na obrambne sposobnosti telesa.

Sodobne bolezni

S tem področjem se ukvarja psihonevroimunologija, veda, ki raziskuje vpliv razpoloženja in duševnosti na telesno zdravje. Dokazano je, da stres poslabša simptome pri rakavih boleznih, luskavici, revmatoidnem artritisu, astmi in kronični vnetni bolezni črevesja. Še posebej nevaren za zdravje je kronični stres, ki je posledica dolgotrajne neizogibne izpostavljenosti stresorjem ali posledica povečane nagnjenosti k stresnemu odzivu. Kronični stres povzroča motnje spomina in učenja, duševne bolezni (anksioznost, depresija, samomorilnost), presnovne in srčno-žilne bolezni (debelost, hipertenzija, ateroskleroza) in nagnjenost k zasvojenosti.

Stres in bolečine v trebuhu
Posledice stresa so pogosto bolečine v trebuhu.

Kakšni so znaki in simptomi stresa in kaj se odvija v telesu?

Znaki in simptomi stresa so lahko različni. Prične se, kadar naletimo na katerega od stresorjev. To so naravne ovire, zahteve, obremenitve ali izzivi, ki sprožijo stres. Poznamo stresorje ozadja (npr. vsiljen ritem dela, vsakodnevno hitenje na poti v službo, pomanjkanje materialnih dobrin), osebne stresorje in kataklizmične stresorje, ki doletijo udeležence neke katastrofe (npr. poplave, potresa, požara). Ko telo zazna zunanjo nevarnost, se pričneta izločati hormona adrenalin in noradrenalin.

Adrenalin pospeši srčni utrip, krvni obtok v mišicah, ritem dihanja in znojenje, poviša vrednost sladkorja in maščob v krvi in zmanjša dejavnost prebavil. Nekateri stresorji, na primer tisti, ki jih uvrščamo med kataklizmične, delujejo enako na vse ljudi. Na splošno pa velja, da se od človeka do človeka razlikujejo. Prav tako se razlikuje tudi prag stresa pri posameznem človeku. Kako občutljivi smo na takšne situacije, je odvisno od več različnih dejavnikov, tudi od dednosti in glede na to se pojavijo tudi različni znaki stresa.

Bolečine v trebuhu

Ste kdaj opazili, da vas boli trebuh, ko ste živčni ali pod stresom? Morda tik pred pomembnim sestankom ali izpitom? To ni naključje. Naš prebavni sistem je zelo občutljiv na stres. Ko smo pod stresom, se krvni pretok v prebavnem traktu zmanjša, kar lahko povzroči bolečine, napihnjenost, zaprtje ali drisko.

Sodobno življenje in stres na delovnem mestu

Problem življenja v sodobnem svetu je, da naše telo zazna nevarnost in nas nanjo opozori, tudi ko realne življenjske nevarnosti ni. Prej opisan proces stresa se sproži ob priložnostih, kot je pogovor pri šefu v službi na delovnem mestu, v prometu (tudi ko nismo fizično življenjsko ogroženi) ali v drugih podobnih okoliščinah. Zdi se, da je v sodobnem načinu življenja takšnih okoliščin še posebej veliko, kar je paradoks, če pomislimo na to, da živimo v resnici veliko bolj varno življenje, kot so ga živeli ljudje v pradavnini.

Kako prepoznati stres na delovnem mestu?

Znaki stresa na delovnem mestu so lahko subtilni, vendar jih ni težko opaziti. Nekateri pogosti simptomi vključujejo:

  • Stalno občutenje preobremenjenosti
  • Težave s spanjem ali nespečnost
  • Razdražljivost in nestrpnost do sodelavcev
  • Pomanjkanje motivacije
  • Zmanjšana produktivnost
Kako prepoznati stres na delovnem mestu
Ali znate prepoznati stres na delovnem mestu?

Kaj vse vpliva na stres?

Predvsem na količino stresa vlivajo spremembe, le-tem pa smo v sodobnem svetu kar naprej izpostavljeni. Kljub temu pa je zmerna količina v našem vsakdanu tudi danes pozitivna. Prav stres je namreč tisti, ki nas spodbudi, da ob priložnostih, kot so izpiti, razgovori za službo, nastopi pred množico, damo vse od sebe. Problem je, kadar se koristen stres zaradi različnih dejavnikov prevesi v škodljivega in nas ne spodbudi k boljšemu delovanju, pač pa nas ohromi.

V takšnih primerih se moramo vprašati, zakaj se to dogaja, in se čim prej poučiti o načinih, s katerimi bomo lahko odpravili težavo. Mnogo tovrstnih težav dandanes izhaja iz izgorelosti oziroma dolgotrajne izpostavljenosti stresnim dejavnikom. Gre torej za težavo, ki je povezana z določenim življenjskim obdobjem in jo je mogoče z nekaj znanja odpraviti.

Kako uspešno zdraviti in premagati stres

Kako premagati stres in njegove učinke? Naučiti se kontrolirati stres je izziv, ki se ga moderni človek, ki želi živeti dolgo in zdravo življenje, enostavno mora lotiti. V Ameriki ga zdravijo na posebnih klinikah, v Evropi pa se raje zatekamo k tečajem upravljanja s stresom. Ker je stres zelo subjektiven pojav (kar je za nekega človeka stresor, je za drugega lahko popolnoma nemoteče), so tudi načini konstruktivnega soočanja s stresom od človeka do človeka različni. Terapije, s katerimi je mogoče učinkovito blažiti stres, so akupunktura, ayurveda, Bachova cvetna terapija, homeopatija, masaža, reiki joga in še nekatere druge. Pomagate si lahko tudi z obiskom psihologa ali terapevta.

Nekaj koristnih napotkov

Večina tehnik za soočanje s stresom vključuje 5 osnovnih receptov: globoko dihanje, poslušanje pomirjujoče glasbe, smeh, menjava okolja (lahko tudi zgolj sprehod iz ene sobe v drugo) in vizualizacija samega sebe v neki ugodni situaciji, joga proti stresu. Kadar smo pod stresom, se bomo najhitreje znebili negativnih občutkov s pomočjo telesne dejavnosti. Najhitreje učinkujejo ‘kardio’ dejavnosti, kot so hitra hoja, tek, plavanje ali telovadba. Dobro je, da naštete tehnike kombinirate s sproščanjem. Tehnik sproščanja se lahko naučite na tečajih joge, načine sproščanja pa vam lahko predstavi tudi terapevt.

Okrepite protistresno obrambo s pravilno prehrano

Svojo vlogo v procesu soočanja s stresom ima tudi prehrana. Določena prehrana ugodno vpliva na moč živčnih celic. Živčne celice so v sodobnemu svetu deležne izjemno velike količine dražljajev, zato ni nič čudnega če postanejo izčrpane. Za lažje prenašanje vsakodnevnih stresov so krepki živci nujno potrebni. Pomemben izvor energije za delovanje živčnih in možganskih celic so sladkorji, zelo pomembni pa so tudi cink, magnezij, holesterol, lecitin, beljakovine in B vitamini.

Od cinka sta med drugim odvisni sinteza serotonina, hormona, ki nam omogoča občutke sreče, in proizvodnja melatonina, hormona epifize, ki upravlja s procesom staranja, krepi imunski sistem ter upravlja našo notranjo uro. Tako lahko nekoliko omilimo stres.

Vitamini iz skupine B pomirjajo, blažijo bolečino in izboljšujejo prekrvavitev, predvsem pa delujejo proti stresu in ščitijo živčne celice. Vsaka od naštetih snovi ima pomembno vlogo pri krepitvi živčnih celic, njihovo pomanjkanje pa lahko povzroči razdraženost, slabo koncentracijo, slabo razpoloženje in večjo dovzetnost za stres.

Domači pripravki proti stresu

Naj bodo farmacevtski pripravki zadnje, po čimer posežete v primerih, ko menite, da se soočate s stresom, razen če vam tako naroči zdravnik specialist. Pomirite se s tehnikami sproščanja ali pa uporabite katerega od domačih naravnih izdelkov, ki so jih v ta namen uporabljale že naše babice.

Čaj proti stresu

Zdrobite koper. Zdrobljeno maso prelijte z vrelo vodo. Pustite pokrito 10 minut, nato precedite in osladite z medom.

Bezgovo mleko

Bezeg namočite v hladno mleko. Mešanico počasi segrevajte na štedilniku 5 minut. Odstavite in dodajte cimet in med.

Mleko s hmeljem

  • 2 žlički hmelja
  • 1 skodelica mleka
  • 1 žlička medu

Zakuhajte hmelj v mleku, dodajte med. Odstavite s štedilnika, pokrijte s pokrovko in pustite stati 10 minut. Precedite in popijte pred spanjem.

Tinktura iz baldrijana

  • 40 g svežih ali sušenih koreninic baldrijana
  • 200 ml 70-odstotnega alkohola

Koren zmeljite v mešalniku, dajte v kozarce za pripravo ozimnice in tesno zaprite s pokrovom. Pustite stati najmanj 2 tedna. Precedite skozi tanko krpo. Nalijte v temno steklenico in tesno zaprite. Uporabljajte po potrebi, a ne več kot nekaj kapljic naenkrat.