0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Vrt & VrtnarjenjePoznejša setev korenja: Na kaj moramo paziti?

Poznejša setev korenja: Na kaj moramo paziti?

MORDA VAS ZANIMA

Setev korenja nam je v navadi oziroma najbolj poznana predvsem spomladi. Brez večjih težav pa ga lahko sejemo večkrat v razmakih, tako imamo vedno mlad korenček pri roki. S setvijo v avgustu pa se bomo izognili napadu najhujšega škodljivca korenčka – korenjevi muhi. Pridelujemo ga največkrat samo zaradi korena, vendar pa so užitni tudi njegovi listi, ki jih lahko pripravimo kot kremno špinačo. Zakaj bi torej zavrgli večino rastline, če pa jo lahko pojemo.

- Oglas -

Rastne zahteve in setev korenja

Za setev korenčka morajo biti tla rahla, globoka, strukturna in s hranilnimi snovmi dobro založena. Če vrtna tla ne ustrezajo opisanim tlom, lahko to popravimo tako, da vrtni zemlji primešamo obilo dobro zrelega komposta. Čeprav je na vrtu še pestro in imamo večino gredic zasedenih, vseeno poskušajmo najti najprimernejši prostor za setev korenčka. Dobri zelenjavni sosedje so mu grah, česen, por, solata, drobnjak, paradižnik, čebula, koper in mangold.

Za pozne setve izberemo zgodne sorte (npr. amsterdamski), saj korenček lahko kali tudi 20 dni in več, do prvih 13–16 cm velikih korenčkov pridemo v 85 dneh. Pri poznejših korenčkih tvegamo, da bomo v primeru, da bo hladna jesen, imeli drobne in kratke korenčke. Sejemo ga v vrste, zaradi lažjega odstranjevanja plevela. Med vrstami naj bo 15 cm razmaka, seme sejemo od 1 do 2 cm globoko.

Setev korenja in pozna setev

Oskrba posevka

Če bo po setvi nekaj dni brez padavin oziroma sušno obdobje, moramo računati na to, da bo potrebno posevek redno zalivati. V nasprotnem primeru se nam lahko kaleče seme ali mlade rastlinice posušijo.

- Oglas -

Sočnost korenčkov dosežemo s primernimi razmerami za hitro rast, kar pomeni, da ga zalivamo, dognojujemo in še najpomembnejše, da pravočasno spravimo pridelek. Če korenček spravljamo prepozno, se poveča vlaknasta sredica korena, kar gre na škodo sočnosti, saj se zmanjša mesnati del korena. Tehnološko dozorelost dosežejo rastline, ko začnejo rumeneti zunanji listi, takrat poberemo ves pridelek. Pri poznejših setvah je korenček namenjen sprotni porabi in ga tudi pustimo v zemlji kolikor dolgo nam vremenske razmere dopuščajo.

Korenjeva muha

Še nekaj besed o zgoraj omenjeni korenjevi muhi. Ličinka muhe vrta rove in odlaga svoje iztrebke v korenje, zeleno, peteršilj, pastinak, kumino in koprc. Zaradi njene prisotnosti so korenčki in druge napadene rastline neprivlačni na pogled, slabše kvalitete zaradi grenkega okusa. Korenje začne gniti, hkrati pa zaradi napada ostane majhno in se ne debeli.
Odrasla muha je črne barve z rjavo glavo, dolga 4–5 mm. Jajčeca so umazano bele barve. Ličinka je bela, dolga od 6 do 8 mm, v zadnjem delu telesa nekoliko širša. Napadeno rastlino prepoznamo po listju, ki na začetku postane vijoličasto, kasneje porumeni in se posuši. Muha odloži okoli 100 jajčec, najraje na vlažnih, zaraščenih tleh, ki pa so primerno rahla.

Ker bube prezimijo v tleh, je za učinkovito zatiranje pomemben kolobar, ki predvideva korenje na isti površini vsako četrto leto. Priporoča se tudi zelo zgodnja ali zelo pozna setev korenčka in izkop konec avgusta pri zgodnjih setvah. Zemljo je dobro povaljati in tako preprečiti razpoke, kamor muha odlaga jajčeca. Priporočljivo je tudi med korenček sejati čebulo, ki s svojim vonjem odbija korenčkovo muho.

Napadene rastline je potrebno populiti in uničiti. Korenček ima izrazito sposobnost, da vpija insekticide iz tal, zato se kemično zatiranje pri pridelavi korenčka za otroško hrano ne priporoča. Na manjši površini lahko zaščitimo posevek korenčka s prekrivkami, s čimer preprečimo, da muha ne prileti in odloži jajčeca na koreninski vrat.

NAJNOVEJŠE