Kako spijo živali? Pogosto tako, da nas nasmejijo do solz!

Ste že kdaj zalotili svojega štirinožnega prijatelja, ki je zaspal v zelo nenavadnem položaju? Fotografije, ki smo jih tokrat izbrali za vas, dokazujejo, da to nikakor ni redek pojav. Medtem ko ljudi med spanjem pogosto zbudijo že najmanjše motnje, pa so mnoge druge živali očitno precej bolj prilagodljive oziroma manj izbirčne glede pogojev za spanje. Za nekatere se zdi, da lahko resnično zaspijo praktično kadar koli in kjer koli!

zivali spanje

Količina spanja, ki jo potrebujejo posamezne živalske vrste, se močno razlikuje

Tudi malce bolj znanstveno obarvane študije dokazujejo, da se spalne navade ljudi in drugih živalskih vrst pogosto precej razlikujejo. Netopirji na primer spijo kar 20 ur na dan, žirafe pa so dokaz, da velikost še ne pomeni nujno večje potrebe po spanju – v povprečju namreč te živali prespijo zgolj 2 uri dnevno. Še manj spanja pa potrebujejo nekatere sadne mušice, in sicer približno 70 minut na dan. Zanimiv je tudi primer določenih ptic selivk, ki svoje spanje prilagajajo sezoni. Med samo selitvijo namreč spijo precej malo, kar nato nadoknadijo v drugih delih leta.

Ste mislili, da so vaše spalne navade nenavadne? Razmislite še enkrat!

Mnoge osupne tudi dejstvo, da delfinji mladiči prve mesece življenja sploh ne spijo – še posebej če ta podatek primerjamo s količino spanja, ki ga potrebujejo dojenčki.

Razlika pa ne obstaja le pri tem, koliko spanja potrebuje kdo, ampak tudi pri tem, kako kdo spi. Nekatere vrste kitov na primer med spanjem »izklopijo« zgolj polovico možganov. Morske vidre pa se med spanjem držijo za roke, da jih vodni tok ne bi odnesel predaleč stran od drugih. Prav zares, spanje je zelo skrivnostna »dejavnost«  – a za zunanjega opazovalca velikokrat tudi zelo zabavna!

Poglejte tudi: Vroče fotografije gasilcev za dober namen

V ZDA med dovoljena zdravila uvrstili »antidepresivno pršilo za nos« s takojšnjim učinkom

Antidepresivi običajno potrebujejo nekaj tednov, da se pokažejo njihovi prvi učinki. To predstavlja za številne ljudi, ki se spopadajo z depresijo, precejšnjo težavo. Tako je mnoge razveselilo dejstvo, da je ameriška Zvezna uprava za hrano in zdravila ta teden odobrila uporabo alternativnega antidepresiva, ki vsebuje snov, podobno ketaminu. Gre za zdravilo, imenovano Spravato, ki je na voljo v obliki pršila za nos, njegova uporaba pa je za zdaj predvidena le za tiste paciente, pri katerih predhodno predpisani klasični antidepresivi niso imeli učinka.

razprsilo nos

Učinki se običajno pokažejo že v nekaj urah

Aktivna učinkovina novega zdravila, ki ga je izdelalo podjetje Janssen Pharmaceuticals, je esketamin. Gre za snov, ki ima enako molekulsko formulo kot ketamin, vendar drugačno kemijsko strukturo. Ketamin se sicer običajno uporablja kot anestetik. Glavna prednost zdravila Spravato v primerjavi z »običajnimi antidepresivi« je, da naj bi se tu učinki pokazali že zelo hitro, običajno že v nekaj urah.

Ni jasnega konsenza, kako natančno zdravilo deluje

Kaj o novem zdravilu menijo strokovnjaki? Mnenja so nekoliko deljena, saj še ni povsem jasno, kako snovi, podobne ketaminu, v tem primeru torej esketamin, sploh delujejo. Ena izmed hipotez je, da lahko pomagajo preprečiti vezavo nevrotransmiterja glutamata na NMDA-receptorje. Previsoke ravni glutamata lahko namreč poškodujejo možganske celice. Po drugi strani pa obstajajo tudi domneve, da se ketamin in njemu podobne snovi vežejo na opioidne receptorje, kar povzroči sproščanje naravno prisotnih opioidov v telesu. Tako so nekateri strokovnjaki zaskrbljeni, da gre pravzaprav za zamaskirano obliko opiatov. Če to drži, učinki novega zdravila ne bodo trajni, sčasoma pa se lahko razvijeta tudi toleranca in odvisnost.

Uporaba za zdaj izključno pod večurnim zdravniškim nadzorom

Za zdaj je sicer uporaba »antidepresivnega nosnega pršila« Spravato omejena izključno na zdravniške ordinacije. Možnih je namreč kar nekaj nezaželenih stranskih učinkov. Pacienti morajo tako ostati na opazovanju še nekaj ur po prejemu zdravila. Poleg tega pa so do tovrstnega zdravljenja v skladu z novimi določili upravičeni le tisti, ki se bojujejo s hudo obliko depresije in pri katerih nista delovala najmanj dva druga antidepresiva, ki so ju preizkusili.

Znanstveniki odkrili, kako se lahko zares upremo nezdravi hrani

Prehrana je zagotovo eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravje. Vendar pa zgolj »moč volje« velikokrat preprosto ni dovolj, da bi se uprli nezdravim prehranskim izbiram. Ekipa znanstvenikov se je zato odločila, da natančneje preučijo učinkovitost različnih strategij, povezanih s sprejemanjem pametnih odločitev v konkretnih situacijah.

zdrava prehrana

V nadaljevanju predstavljamo štiri izmed teh strategij, ki so še posebej praktične za vsakodnevno uporabo – preproste, a obenem zelo učinkovite. Te strategije so vsekakor zelo uporabne za tiste, ki vas (določena) hrana pogosto zapelje v skušnjavo. Hkrati pa si lahko z njimi pomagate tudi pri izboljševanju mnogih drugih navad, s katerimi niste najbolj zadovoljni. …

Drobne spremembe vsakodnevne rutine

Mnoge vsakodnevne odločitve sprejemamo skorajda nezavedno – preprosto zato, ker smo tako navajeni. Roka lahko tako skoraj samodejno seže po hrani, čeprav smo v resnici že siti. Tako je pomembno, da na to možnost računate vnaprej. Poskrbite za drobne spremembe, ki bodo prekinile vašo običajno rutino in vas prisilile v to, da razmislite o tem, kaj pravzaprav počnete. Živila lahko na primer prestavite v drugo kuhinjsko omarico ali si celo omislite ključavnico za hladilnik. Tako ne boste preprosto delovali, ampak bo potrebnega vsaj nekaj razmisleka.

Uživanje zdravih živil združite z aktivnostjo, ki jo imate radi

Ne najdete pravega užitka v hrani, ki je zdrava, zato pogosto posežete po manj zdravih opcijah? Znanstveniki v tem primeru predlagajo, da izberete aktivnost, ki jo imate radi (na primer poslušanje določene glasbe, ogled priljubljene serije), in si dovolite uživati v njej izključno takrat, ko jeste nekaj zdravega. Tako se bodo v vaših možganih postopoma vzpostavile pozitivne asociacije na zdravo hrano.

Odločite se vnaprej

Pred nedavnim izveden eksperiment je razkril, da zaposleni, ki morajo svoj obrok v menzi izbrati že nekaj ur prej, pogosto izberejo precej bolj zdrave in manj kalorične opcije. Te ugotovitve lahko seveda aplicirate tudi na svoje lastne navade. Namesto tega, da začnete o tem, kaj boste jedli, razmišljati šele takrat, ko ste lačni, oblikujte jedilnik vnaprej in dovolj zgodaj pripravite načrtovane jedi.

Poiščite družabnika za medsebojno spodbudo

Ljudje smo socialna bitja. Tako ni presenetljivo, da tudi mnoge znanstvene študije potrjujejo, da smo precej uspešnejši pri spremembi svojih nezdravih navad, če imamo pri tem nekaj spodbude. Zelo priporočljivo je torej, da poskušate poiskati nekoga, ki poskuša premagati podobne nezdrave navade kot sami – v resničnem življenju ali pa morda zgolj za virtualno spodbudo in pomoč pri premagovanju ovir.

Preberite tudi: Jutranja rutina za bistre misli, na katero prisegajo mnogi uspešni posamezniki!

Odkrit gen, ki »preprečuje ločitev«?

Kaj je skrivnost dolgega in srečnega zakona? Pari, ki uspešno krmarijo med čermi, pogosto omenjajo komunikacijo in odkritost. Vendar pa se pravi odgovor morda skriva (tudi) v genetski kompatibilnosti ali nekompatibilnosti posameznikov. Tako vsaj nakazujejo ugotovitve raziskovalcev z Univerze Yale na čelu z Joan Monin, ki so pred kratkim objavili zelo zanimivo študijo …

zakon

Pri srečnih zakoncih pogosta genetska variacija na receptorju za oksitocin

V raziskavi, na podlagi katere je nastal omenjeni članek, je sodelovalo 178 zakoncev, starih od 37 pa vse do 90 let. Sodelujoči so morali najprej izpolniti anketo, povezano z njihovim zadovoljstvom v zakonu. Nato pa so raziskovalci analizirali njihovo slino. Po natančnejši analizi vseh zbranih podatkov se je izkazalo, da je skupna značilnost mnogih srečnih zakoncev genetska variacija na receptorju za oksitocin. Kot je znano, je to t. i. hormon navezanosti in ljubezni.

Variacija naj bi bila povezana z varno navezanostjo, ki ni posesivna

Omenjena genetska variacija naj bi med drugim pripomogla k temu, da se vzpostavi varna navezanost, ki je podlaga za dobro komunikacijo med partnerjema in medsebojno podporo. Tovrstna navezanost pomeni občutek varnosti v odnosu, ki pa ne vključuje omejevanja partnerjeve svobode. Nasprotje varni navezanosti pa je t. i. pretirana navezanost ali odvisnost od odnosa, ki je velikokrat povezana s pomanjkanjem samozavesti, strahom pred zavrnitvijo, posesivnostjo in stalno potrebo po iskanju potrditve pri partnerju, kar je velikokrat recept za katastrofo.

Na koncu geni vendarle ne igrajo odločilne vloge …

Čeprav sicer morda res obstajajo določene genetske dispozicije, ki vplivajo na to, kako uspešen ali neuspešen bo nekdo pri ohranjanju dolgotrajnih partnerskih odnosov, pa so raziskovalci ugotovili, da omenjena genetska variacija na koncu vendarle ni odločilna. Še vedno je velik del odnosa odvisen od tega, koliko sta partnerja pripravljena vanj vložiti.

Izgubljeni sestrici preživeli dve mrzli noči v gozdu – kako jima je uspelo?

Prejšnji petek sta si 8-letna Leia Carrico in njena 5-letna sestrica Caroline, doma iz severne Kalifornije, zaželeli malce potepanja po gozdu. Vendar pa sta pri tem hitro skrenili z znanega območja in ugotovili, da ste se izgubili. Seveda se je hitro začela iskalna akcija, v kateri je sodelovalo več kot 200 prostovoljcev. Na veliko olajšanje vseh se je zgodba srečno končala, saj so po približno 44 urah našli obe deklici.

Reševanje dvojčic iz Kalifornije
Vir: Today

Vendar pa sta morali sestrici pred tem prestati kar nekaj preizkušenj. Povsem sami sta morali v gozdu preživeti kar dve noči, pri čemer se je temperatura ponoči spustila zelo blizu ničli. Kljub rosnim letom sta se deklici odlično znašli, še posebej starejša Leia. Zdaj sta medijem zaupali, kako jima je uspelo preživeti …

V veliko pomoč jima je bilo znanje, ki sta ga dobili pri tabornikih

Na srečo sta imeli sestrici s seboj nekaj energijskih ploščic, ki so predstavljale njun glavni vir hrane med časom, preživetim v gozdu. Žejo pa sta poskušali vsaj za silo koriti s kapljicami z listov. 8-letna Leia je povedala, da je takrat, ko je začelo rahlo pršiti, vedela, da mora hitro poiskati zatočišče zase in za sestrico Caroline. Našla ga je pod odlomljeno vejo malce nad tlemi, sestrici pa sta se tam greli s pomočjo Carolininega dežnega plašča.

Leia naj bi uspela zakuriti celo manjši ogenj, pri čemer ji je bilo v veliko pomoč znanje, ki ga je usvojila pri tabornikih. Tudi nasploh naj bi bil prav čas, ki sta ga deklici preživeli s taborniki, eden glavnih razlogov, da sta odreagirali tako pametno in pogumno.

Starejša sestrica poskušala vseskozi bodriti mlajšo, čeprav je tudi sama občutila strah

Mlajšo deklico, torej 5-letno Caroline, je sicer ponoči premagal strah in posledično jok. Vendar pa jo je poskušala starejša sestrica vseskozi tolažiti s tem, da ji je govorila, naj »misli srečne misli«, povezane z njuno družino, hkrati pa je prebedela večino noči, da bi pazila na Caroline. Leia je sicer kasneje priznala, da je bilo tudi njo strah, vendar pa tega ni hotela pokazati pred že tako prestrašeno sestrico. Poleg tega pa je verjela, da ju bo njun oče prej ali slej vendarle našel.

Mama deklic: »Vzgojila sem dve superjunakinji!«

Prav zato, da bi očetu kazali pot, sta poskušali deklici čez dan čim več časa preživeti tako, da sta na ves glas peli. Iskalna akcija se je uspešno končala, ko je uspelo ekipi odkriti odtise stopal in ovoje energijskih ploščic, ki so jih naposled vodili do deklic. Čeprav sta bili sestrici takrat, ko so ju našli, precej dehidrirani in lačni, pa so reševalci povedali, da sta bili vendarle dokaj dobro razpoloženi. Njuna mama pa je ob srečnem zaključku iskanja povedala, da je najbolj ponosna mama na svetu, saj je vzgojila superjunakinji.

Diabetes tipa 2 vendarle ozdravljiv?

Je diabetes tipa 2 zares diagnoza, ki bo s posameznikom do konca življenja? To je vprašanje, s katerim se trenutno ukvarjajo mnogi raziskovalci. Znanstveniki z Univerze Newcastle so pred kratkim objavili zelo zanimive izsledke raziskave, povezane s to tematiko. Kot je povedal prof. Roy Taylor, eden izmed članov ekipe, njihove ugotovitve dokazujejo, da diabetes tipa 2 vendarle ni bolezen, ki bi postopoma le še napredovala.

Izguba odvečnih kilogramov povezana z reverzibilnim vplivom oziroma remisijo

Diabetes tipa 2 je pogosto povezan s povišano telesno težo. Raziskovalci so zato v okviru omenjene raziskave poskušali ugotoviti, ali se lahko ključ do ozdravitve skriva v izgubi odvečnih kilogramov. Pri dobri tretjini vseh sodelujočih z diabetesom tipa 2, ki so zmanjšali kalorični vnos in močno shujšali, je prišlo do t. i. reverzibilnega učinka. Tudi dve leti kasneje je bolezen še vedno v »remisiji«.

Ponovno povečanje telesne teže bi najverjetneje pomenilo prekinitev remisije

Prof. Taylor je ob tem povedal, da je njihova študija pomembna za razumevanje biološke narave reverzibilnosti diabetesa tipa 2. Vendar je hkrati opozoril, da se morajo vsi, pri katerih je diabetes tipa 2 zaradi izgube odvečnih kilogramov trenutno v remisiji, zavedati, da za zdaj dostopni dokazi kažejo, da se bo bolezen vrnila, če se ponovno zredijo.

Namesto zgolj klasične obravnave smiselni strokovno nadzorovani programi hujšanja?

V študijo je bilo sicer vključenih skoraj 300 posameznikov z diabetesom tipa 2 in z indeksom telesne teže med 27 in 45. Pri polovici izmed njih je bila zdravniška obravnava klasična, druga polovica pa je bila vključena v nadzorovan program hujšanja, pri čemer so imeli podporo nutricionistke in

medicinske sestre. Sprva je bilo mogoče reverzibilen učinek opaziti pri kar 46 odstotkih pacientov z diabetesom tipa 2, pri katerih je bila uvedena dieta. Po dveh letih je odstotek nekoliko nižji – o remisiji je mogoče, kot že omenjeno, še vedno govoriti pri dobri tretjini oziroma pri 36 odstotkih. Vendar pa je odstotek še vedno dovolj visok, da nakazuje pomembno korelacijo med izgubo odvečnih kilogramov in remisijo bolezni.

Otroške plenice – pazljivo pri izbiri

Uporaba otroških plenic za enkratno rabo je dandanes stalnica, vendar pa se morate pri izbiri plenic zavedati, da so te pogostokrat tudi vir kemikalij, nežna dojenčkova koža pa na kemikalije iz plenic lahko reagira z izpuščaji ali alergičnimi reakcijami. Test otroških plenic, ki so ga opravili pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je pokazal zaskrbljujoče dejstvo, da je le dobra tretjina plenic brez kakršnih koli sledov kemikalij.

Izkazalo se je namreč, da se tudi v plenicah lahko pojavijo rakotvorni policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO oziroma z angleško kratico PAH) – predvsem v elastičnih delih (okrog nog) ter v zaponkah na sprednjem in zadnjem delu plenic, k sreči pa ne tudi na vpojnem delu.

Katere škodljive kemikalije lahko najdemo v otroških plenicah?

V otroških plenicah proizvajalci pogosto uporabljajo barvila, dišave, plastiko in celo petrolej. Še posebej pazljivi pri izbiri pleničk pa morate biti, da te ne vsebujejo naslednjih škodljivih snovi:

Dioksin

Večina plenic je beljenih s klorom, stranski produkt beljenja pa je dioksin, ki prehaja tako v plenice kot v okolje. Dioksin velja za zelo kancerogeno snov. Glede na podatke svetovne zdravstvene organizacije izpostavljenost dioksinu lahko povzroči kožne spremembe in spremembe v delovanju jeter, oslabitev imunskega, živčnega in endokrinega sistema ter reproduktivnih funkcij.

Škodljive kemikalije v otroških plenicah
Plenička naj bo čim bolj naravna, beljena s kisikom in ne s klorom, naj ne vsebuje dišav in losjonov, ki dražijo občutljivo otroško kožo, naj bo dermatološko testirana in zračna.

Natrijev poliakrilat

Je dobro absorpcijsko sredstvo, ki se lahko uporablja kot polnilo v plenicah za enkratno uporabo. Sestavljeno je iz celuloze, pomešano s kristali poliakrilata. Ta snov absorbira tekočino in tvori površinsko napetost na površini plenice, kar veže tekočino in prepreči puščanje. Natrijev poliakrilat lahko pogosto vidimo kot majhne gelu podobne kristale na dojenčkovi koži, kar lahko povzroči draženje kože in dihalne težave.

Tributil-tin (TBT)

TBT je strupen onesnaževalec, ki je izjemno škodljiv za vodne organizme, pri katerih povzroča endokrine (hormonske) motnje. TBT se ne razgradi, ampak ostaja v okolju in naši prehranski verigi. Uporabljajo ga kot pesticid in fungicid.

Hlapne organske spojine

Hlapne spojine lahko dražijo oči, nos in žrelo, povzročajo glavobol, poškodbe jeter, ledvic in centralnega živčnega sistema ter tudi raka.

Pralne otroške plenice

Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije:

»Potrošniške organizacije si prizadevamo, da bi bili izdelki, namenjeni otrokom, popolnoma brez škodljivih kemikalij. Plenice, ki jih otrok nosi ves dan v stiku s kožo, so še posebej kritičen izdelek, pri katerem kemikalij preprosto ne bi smeli niti pričakovati. Sledi kemikalij smo na testu sicer našli zgolj na zapiralnem delu, ki ni v neposrednem stiku s kožo, a glede na to, da gre za otroka in izdelek, ki je vseskozi v stiku z njim, smo z znižanjem ocene kaznovali vse plenice, pri katerih smo izmerili skupaj več kot 0,75 mg/kg policikličnih aromatičnih ogljikovodikov.«

Preberite tudi: Naravna oskrba pleničnega izpuščaja

10 držav z najbolj zdravim prebivalstvom – je med njimi tudi Slovenija?

Kako zdravi smo v povprečju prebivalci in prebivalke Slovenije? Odgovor na to vprašanje je seveda odvisen od različnih dejavnikov. Za natančnejšo sliko o tem, kako zdravo je prebivalstvo posameznih držav, so tako vsekakor potrebne obsežnejše analize, ki poskušajo zajeti čim več vidikov. Eno takšnih so pred nedavnim izvedli pri Bloombergu, nato pa pripravili t. i. indeks najbolj zdravih držav, ki zajema kar 169 držav z vsega sveta. Vas zanima, ali je Sloveniji uspelo priti med prvo deseterico oziroma kako visoko se je uvrstila in katera je »najbolj zdrava država na svetu«? Odgovori vas čakajo v nadaljevanju …

Najbolj zdrave države na svetu

Kazenske točke med drugim zaradi povečane razširjenosti debelosti in tobačnih izdelkov

Podlaga za priprava indeksa je bila med drugim tudi Bloombergova analiza podatkov Svetovne zdravstvene organizacije. Posameznim državam so bile najprej dodeljene točke na podlagi dejavnikov, kot je na primer pričakovana življenjska doba. Nato pa so bile možne tudi »kazenske točke«, ki so se odštele od skupnega seštevka. Na število kazenskih točk sta denimo vplivali razširjenost uporabe tobačnih izdelkov in stopnja debelosti med prebivalci držav. Pri pripravi indeksa pa so se med drugim upoštevali tudi okoljski dejavniki.

stat

Prebivalci in prebivalke Španije najbolj zdravi na svetu?

Povsem na vrhu lestvice tokrat najdemo Španijo, ki se je leta 2017, ko je bil indeks objavljen nazadnje, uvrstila na šesto mesto. Tik za njo se je znašla Italija, prvo trojico pa zaključuje Islandija. Med prvo deseterico so se nato uvrstile še (po navedenem vrstnem redu): Japonska, Švica, Švedska, Avstralija, Singapur, Norveška in Izrael. Sloveniji torej ni uspelo priti med prvih deset držav z najbolj zdravim prebivalstvom na svetu. Kljub temu pa je v »konkurenci« 169 držav zasedla precej solidno 24. mesto – tik za Nemčijo in eno mesto višje od Danske.

Preberite tudi: Znaki težav z zdravjem, ki jih večina ignorira

Drugi človek na svetu, ki so ga ozdravili okužbe z virusom HIV!

Pred kratkim so se v javnosti pojavilo poročilo, da je zdravnikom uspelo povsem odpraviti okužbo z virusom HIV pri britanskem pacientu. To je šele drugi tovrstni primer na svetu. Prvič se je to zgodilo leta 2007, in sicer pri Američanu Timothyju Brownu, ki so ga takrat zdravili v Nemčiji. Ta je še danes »HIV-negativen«

Timothy Brown ozdravljen HIV

Tudi po 18 mesecih brez prejemanja zdravil občutljivi testi ne zaznajo prisotnosti virusa

Moški, ki so ga poimenovali »londonski pacient, saj ni želel, da se razkrijejo podrobnosti glede njegove identitete, je pred dobrimi tremi leti prejel kostni mozeg donatorja, ki je odporen na virus HIV. Tovrstna odpornost je sicer posledica redke genetske mutacije. Pacient, pred tem okužen z virusom HIV, ki povzroča aids, trenutno že več kot 18 mesecev ne prejema več antiretrovirusne terapije. Kljub temu pa niti izjemno občutljivi testi ne zaznajo niti sledi okužbe s HIV-om. Ravindra Gupta, ki je sodeloval pri vodenju zdravniške ekipe, je povedal, da je sicer še vedno potrebne nekaj previdnosti, vendar pa je pacient trenutno vsaj »funkcionalno ozdravljen«.

Virus HIV

Tovrstno zdravljenje v mnogih primerih ne bi bilo mogoče, a znanstveniki že iščejo nove metode

Od 80. let prejšnjega stoletja, ko se je začela »epidemija aidsa«, je zaradi bolezni umrlo že približno 35 milijonov ljudi. Samo v tem trenutku pa naj bi na svetu obstajalo kar 37 milijonov posameznikov in posameznic, okuženih z virusom HIV.  Znanstveno raziskovanje tega zelo kompleksnega virusa je sicer omogočilo razvoj kombinacije zdravil, ki lahko močno zajezi vpliv HIV-a pri večini pacientov. Vendar pa obstajajo tudi izjeme, kamor je sodil tudi »londonski pacient«. Po tem, ko se je leta 2003 okužil s HIV-om, so namreč pri njem leta 2012 odkrili še Hodgkinov limfom. Iskanje potencialnega darovalca kostnega mozga je tako takrat zanj predstavljalo edino možnost za preživetje. Najti primernega darovalca je sicer zelo težko, saj je delež populacije z gensko mutacijo, ki zagotavlja odpornost za okužbo z virusom HIV, zelo majhen (večinoma so to ljudje severnoevropskega izvora).

To je tudi eden izmed razlogov, zaradi katerega večina strokovnjakov meni, da zdravljenje, kot se je izvedlo pri »londonskem pacientu«, v večini primerov ne bi prišlo v poštev. Kot razloge za to sicer navajajo tudi, da je predrago, preveč kompleksno in preveč tvegano. Vendar pa je Ravindra Gupta že napovedal, da namerava njegova ekipa v prihodnje raziskati dodatne strategije za zdravljenje pacientov, okuženih z virusom HIV.

Koliko novih dreves za »pavziranje« podnebnih sprememb? Odgovor vas bo močno presenetil!

Sajenje novih dreves je vsekakor lahko ena izmed možnih oblik okoljevarstvenega delovanja. Prav drevesa imajo namreč pomembno vlogo pri odstranjevanju ogljikovega dioksida iz ozračja. Vendar pa bi bilo praktično nemogoče, da bi zgolj s tem – vsaj za krajši čas – zajezili podnebne spremembe. Tako namreč kaže zanimiv izračun, ki ga je pred kratkim naredil profesor Thomas Crowther, znanstveni svetovalec Združenih narodov …

Sajenje dreves in podnebne spremembe

Za desetletni »odpustek« bi bilo treba dodati več kot tretjino vseh obstoječih dreves

Preden vam razkrijemo številko, do katere je prišel profesor Crowther, se je seveda smiselno vprašati, koliko dreves je trenutno sploh na Zemlji. Glede na oceno, ki so jo pred nekaj leti pripravili na Univerzi Yale, naj bi bilo vseh obstoječih dreves dobre 3 bilijone. Kot je izračunal profesor Crowther, pa bi morali, če bi na primer želeli nevtralizirati zgolj desetletne škodljive izpuste v ozračje, posaditi še 1,3 bilijona novih dreves – torej več kot tretjino deleža vseh trenutno obstoječih!

Še preden začnemo saditi nova, se je smiselno vprašati, kako zaščititi že obstoječa

Navedeni izračun zalo zgovorno ponazori, da je za boj proti podnebnim spremembam potrebna množica različnih ukrepov, ne zgolj en sam. In že pri samih drevesih seveda ni pomembno zgolj to, da sadimo nova, ampak da nehamo čezmerno sekati že obstoječa. Krčenje gozdov je namreč ena tistih težav, ki imajo najbolj negativen vpliv na okolje. Kot je znano, je na primer trenutno v precejšnji nevarnosti amazonski gozd, katerega krčenje je sicer po podatkih Greenpeacea v največji meri povezano z živinorejo v Braziliji.

Preverite tudi: Bomo zaradi podnebnih sprememb ostali brez kave?