Embalaža iz stiropora prispeva k bakterijski rezistenci

Na problematičnost embalaže iz stiropora v povezavi z bakterijsko rezistenco je opozorila študija, ki je bila konec lanskega leta.

Aknasta koža: Značilnosti in pravilna nega

Akne so pogosta kožna vnetna bolezen, značilna predvsem za obdobje adolescence. Vendar pa niso omejene le na čas odraščanja.

Ali so edinci zares sebični in razvajeni?

V prejšnjem stoletju je doktor medicine in psiholog Alfred Adler zasnoval teorijo, v skladu s katero naj bi vrstni red rojstva vplival na naše osebnostne značilnosti.

Maska iz kave in medu za sijočo polt

Bi radi osvežili svoj obraz, nahranili kožo in odstranili odmrle celice? Maska je odlična tudi, ko je vaša koža videti utrujena ali obraz nekoliko zabuhel.

Zaščita las pred spanjem: 5 nasvetov za preprečevanje nepotrebnih poškodb las

Ali ste vedeli, da so poškodbe las med spanjem zelo pogoste, še posebej pri dolgih laseh?

5 nasvetov za kuhinjo brez odpadkov

Kuhinja brez odpadkov se zdi praktično neuresničljiv cilj. Ponujamo vam nekaj idej, kako se lotiti tega projekta.

Hujšanje za različne tipe telesa

Kako shujšati oziroma kaj jesti in kako se gibati, lahko ugotovite precej preprosto, če poznate svoj telesni tip in njegove lastnosti.

Krema za britje za občutljivo kožo

Britje lahko kožo precej razdraži, še posebej občutljivo. Pomagamo si lahko z domačo kremo, po kateri bo koža mehka in gladka.
Ekologija & okoljeKoliko novih dreves za »pavziranje« podnebnih sprememb? Odgovor vas bo močno presenetil!

Koliko novih dreves za »pavziranje« podnebnih sprememb? Odgovor vas bo močno presenetil!

MORDA VAS ZANIMA

Sajenje novih dreves je vsekakor lahko ena izmed možnih oblik okoljevarstvenega delovanja. Prav drevesa imajo namreč pomembno vlogo pri odstranjevanju ogljikovega dioksida iz ozračja. Vendar pa bi bilo praktično nemogoče, da bi zgolj s tem – vsaj za krajši čas – zajezili podnebne spremembe. Tako namreč kaže zanimiv izračun, ki ga je pred kratkim naredil profesor Thomas Crowther, znanstveni svetovalec Združenih narodov …

Sajenje dreves in podnebne spremembe

Za desetletni »odpustek« bi bilo treba dodati več kot tretjino vseh obstoječih dreves

- Oglas -

Preden vam razkrijemo številko, do katere je prišel profesor Crowther, se je seveda smiselno vprašati, koliko dreves je trenutno sploh na Zemlji. Glede na oceno, ki so jo pred nekaj leti pripravili na Univerzi Yale, naj bi bilo vseh obstoječih dreves dobre 3 bilijone. Kot je izračunal profesor Crowther, pa bi morali, če bi na primer želeli nevtralizirati zgolj desetletne škodljive izpuste v ozračje, posaditi še 1,3 bilijona novih dreves – torej več kot tretjino deleža vseh trenutno obstoječih!

Še preden začnemo saditi nova, se je smiselno vprašati, kako zaščititi že obstoječa

Navedeni izračun zalo zgovorno ponazori, da je za boj proti podnebnim spremembam potrebna množica različnih ukrepov, ne zgolj en sam. In že pri samih drevesih seveda ni pomembno zgolj to, da sadimo nova, ampak da nehamo čezmerno sekati že obstoječa. Krčenje gozdov je namreč ena tistih težav, ki imajo najbolj negativen vpliv na okolje. Kot je znano, je na primer trenutno v precejšnji nevarnosti amazonski gozd, katerega krčenje je sicer po podatkih Greenpeacea v največji meri povezano z živinorejo v Braziliji.

Preverite tudi: Bomo zaradi podnebnih sprememb ostali brez kave?

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×