Kaj je skrivnost dolgega in srečnega zakona? Pari, ki uspešno krmarijo med čermi, pogosto omenjajo komunikacijo in odkritost. Vendar pa se pravi odgovor morda skriva (tudi) v genetski kompatibilnosti ali nekompatibilnosti posameznikov. Tako vsaj nakazujejo ugotovitve raziskovalcev z Univerze Yale na čelu z Joan Monin, ki so pred kratkim objavili zelo zanimivo študijo …

Pri srečnih zakoncih pogosta genetska variacija na receptorju za oksitocin

V raziskavi, na podlagi katere je nastal omenjeni članek, je sodelovalo 178 zakoncev, starih od 37 pa vse do 90 let. Sodelujoči so morali najprej izpolniti anketo, povezano z njihovim zadovoljstvom v zakonu. Nato pa so raziskovalci analizirali njihovo slino. Po natančnejši analizi vseh zbranih podatkov se je izkazalo, da je skupna značilnost mnogih srečnih zakoncev genetska variacija na receptorju za oksitocin. Kot je znano, je to t. i. hormon navezanosti in ljubezni.

Variacija naj bi bila povezana z varno navezanostjo, ki ni posesivna

Omenjena genetska variacija naj bi med drugim pripomogla k temu, da se vzpostavi varna navezanost, ki je podlaga za dobro komunikacijo med partnerjema in medsebojno podporo. Tovrstna navezanost pomeni občutek varnosti v odnosu, ki pa ne vključuje omejevanja partnerjeve svobode. Nasprotje varni navezanosti pa je t. i. pretirana navezanost ali odvisnost od odnosa, ki je velikokrat povezana s pomanjkanjem samozavesti, strahom pred zavrnitvijo, posesivnostjo in stalno potrebo po iskanju potrditve pri partnerju, kar je velikokrat recept za katastrofo.

Na koncu geni vendarle ne igrajo odločilne vloge …

Čeprav sicer morda res obstajajo določene genetske dispozicije, ki vplivajo na to, kako uspešen ali neuspešen bo nekdo pri ohranjanju dolgotrajnih partnerskih odnosov, pa so raziskovalci ugotovili, da omenjena genetska variacija na koncu vendarle ni odločilna. Še vedno je velik del odnosa odvisen od tega, koliko sta partnerja pripravljena vanj vložiti.