Želja, da bi omejili širjenje novega koronavirusa, je povzročila, da smo postali v zadnjem času še posebej pozorni na upoštevanje napotkov za pravilno umivanje rok, obenem pa posvečamo več pozornosti čiščenju različnih površin. Znano je namreč, da lahko pride do prenosa tudi prek stika s površinami, saj lahko na določenih materialih novi koronavirus preživi še kar nekaj časa – na plastiki na primer tudi do 72 ur. A kaj uporabiti, če želimo poskrbeti za to, da smo zares uničili virus? Glede na trenutna priporočila je najboljša izbira ena izmed naslednjih štirih tekočin.
Milnica (vroča voda + milo oziroma detergent)
Najbolj preprosta možnost je uporaba vroče vode, ki ste ji dodali milo ali detergent. Podobno kot za umivanje rok zadostuje topla voda in milo, saj imajo koronavirusi lipidno ovojnico, ki jo milo pomaga uničiti, s tem pa pride tudi do uničenja samega virusa, lahko tudi pri osnovnem čiščenju površin uporabite podoben princip. Seveda si tudi pri čiščenju vzemite dovolj časa in površino dobro zdrgnite.
Izopropilni alkohol
Za dezinfekcijo površin, izdelanih iz materialov, ki to dovoljujejo, lahko uporabite tudi izopropilni alkohol oziroma izopropanol. Pri uporabi alkohola morate biti pozorni na to, da gre za vsaj 70-odstotni alkohol, saj to zagotavlja, da bo koronavirus zares uničen. Nerazredčen alkohol nanesite neposredno na površino, ki jo želite očistiti oziroma dezinficirati. Nato počakajte vsaj pol minute, da alkohol opravi svoje delo. Upoštevajte, da pijače, kot je na primer vodka, ne bodo dovolj, saj koncentracija alkohola tu ni dovolj visoka. Tu naj mimogrede omenimo še, da prav tako ni dokazov za to, da bi bilo mogoče novi koronavirus uničiti z alkoholnim kisom, ki je sicer odlično naravno čistilo, zelo uporabno pri klasičnem čiščenju v gospodinjstvu.
Vodikov peroksid
Med uporabne snovi za uničevanje koronavirusa sodi po navedbah strokovnjakov tudi vodikov peroksid, natančneje tekočina s 3-odstotnim deležem vodikovega peroksida. V ozadju tega priporočila je znanje o tem, da lahko omenjena koncentracija vodikovega peroksida uniči rinoviruse, ki povzročajo prehladna obolenja. Ker je težje uničiti rinoviruse kot koronaviruse, se domneva, da je vodikov peroksid učinkovit tudi pri odstranjevanju novega koronavirusa z različnih površin. Tudi tu morate seveda paziti, da vodikov peroksid uporabite zgolj na tistih površinah, ki jih snov ne bo uničila. Obenem morate za optimalen učinek počakati vsaj eno minuto, preden površino, ki ste jo popršili z vodikovim peroksidom, zbrišete.
Belila
Čeprav belila na osnovi klora večinoma niso najbolj priporočljiva izbira za čiščenje, saj imajo lahko kar nekaj negativnih vplivov na zdravje, pa lahko v trenutni situaciji vsaj v določenih okoliščinah prednosti vendarle prevladajo nad slabostmi. Tako se na seznamih tekočin, ki jih je priporočljivo uporabiti za uničevanje novega koronavirusa, pogosto znajdejo tudi klasična belila za gospodinjsko rabo. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je treba paziti na to, da belilu ni potekel rok uporabe. V nasprotnem primeru namreč ni zagotovljena učinkovitost izdelka v boju z virusom. Obenem morate pred uporabo belilo ustrezno razredčiti.
Za vsak liter vode uporabite približno 2 žlici belila. Seveda morate pri delu z belilom upoštevati osnovne varnostne napotke. To pomeni, da morate poskrbeti za primerno prezračevanje prostora, kjer čistite. Belil na osnovi klora ne smete nikoli mešati z amonijakom ali drugimi čistilnimi izdelki, saj lahko pride pri tem do zelo nevarnih reakcij. Vsekakor pa je zelo pomembno tudi to, da pri čiščenju uporabljate zaščitne rokavice, po možnosti pa tudi drugo zaščitno opremo, na koncu pa si temeljito umijte roke.
Zaradi dogajanja, povezanega s širjenjem novega koronavirusa, se številni ljudje po vsem svetu spopadajo s številnimi težavami. Opravila, ki so bila še nedolgo tega popolnoma rutinska, so postala nenadoma povezana s precej več načrtovanja. Eno takšnih opravil je nedvomno tudi nakupovanje živilskih in drugih osnovnih gospodinjskih izdelkov. To lahko predstavlja še posebej velik izziv za starejše, ki so, kot vemo, v primeru okužbe z novim koronavirusom najbolj ogroženi. Veliko primerov bolezni COVID-19 med starejšo populacijo zahteva hospitalizacijo, obenem pa je to tudi populacija, med katero je odstotek smrtnosti najvišji.
Daniel Goldberg, srednješolec iz Santa Barbare, se je zato odločil, da poskuša vsaj nekoliko olajšati življenje starostnikom, ki živijo v njegovi okolici. Tako je praktično čez noč postavil spletno stran, imenovano Zoomers to Boomers, angažiral še nekaj sošolcev oziroma prijateljev in začel dostavljati hrano starejšim, ki jim je tako prihranjena pot v trgovino.
Naročena živila pri osebi, ki jih potrebuje, že naslednji dan
Ob začetku izbruha epidemije je bilo Danielovo življenje omejeno na zadrževanje doma, druženje s sorojenci in poskuse sledenja uradnim napotkom. Vendar pa je že kmalu ugotovil, da želi v tem času početi nekaj več – pomagati tistim, ki v tem obdobju potrebujejo dodatno pomoč. Tako se je rodila ideja za omenjeno spletno stran, na kateri lahko starostniki, ki živijo na območju Santa Barbare, oddajo seznam živil, ki bi jih potrebovali iz trgovine. Nato pa jim Daniel ali eden izmed njegovih prijateljev iz srednje šole dostavi naročene izdelke, in to praviloma že naslednji dan. Starejšim ljudem, ki v bližini nimajo sorodnikov, ki bi jim lahko pomagali pri nakupih, je ta storitev zagotovo precej olajšala vsakodnevno življenje.
Oče, ki dela kot zdravnik na urgenci, vzor za angažiranega srednješolca
Navdih za to, da se je mladi srednješolec angažiral, naj bi bil predvsem njegov oče, ki je zaposlen kot zdravnik na urgenci. Ko je Daniel opazoval, kako oče vsakodnevno odhaja v službo in se izpostavlja potencialnim nevarnostim, da bi pomagal drugim, je spoznal, da tudi sam ne more preprosto sedeti doma križem rok. Tako je začel razmišljati, kako bi bil lahko v tem času čim bolj koristen. K sodelovanju pri projektu Zoomers to Boomers je doslej uspel nagovoriti še 13 drugih dijakov in dijakinj s svoje srednje šole, hkrati pa upa, da mu bo uspelo v prihodnje ekipo »dostavljavcev« še nekoliko povečati.
Uporaba storitve je popolnoma brezplačna
Starostniki, ki se odločijo za tovrstno naročanje hrane, sicer plačajo kupljene izdelke, vendar pa je sama dostava oziroma storitev nakupa in dostave na izbrani naslov popolnoma brezplačna. Daniel in prijatelji so se namreč odločili, da to počnejo prostovoljno in da za svoje delo ne zahtevajo nikakršnega plačila. Če kdo izmed uporabnikov storitve vztraja, da bi želel pomoč nagraditi vsaj z nekakšno napitnino, pa se ta denar nameni ljudem v stiski, ki potrebujejo finančno pomoč. Mladi prostovoljci seveda skrbijo tudi za to, da ne bi prišlo do povečane nevarnosti za okužbo med samo predajo naročenih izdelkov. Tako pri dostavi uporabljajo maske in drugo zaščitno opremo.
Poskrbljeno tudi za tiste, ki imajo težave pri uporabi spletne strani
Zaradi zavedanja, da ljudje, ki bi potrebovali tovrstno storitev, pogosto niso najbolj vešči uporabniki sodobne tehnologije, je spletna stran Zoomers to Boomers zasnovana tako, da omogoča zelo preprosto oddajo naročila. Tistim starostnikom, ki imajo morda kljub temu težave pri uporabi spletne strani, pa Daniel ponuja tudi možnost, da mu pošljejo sporočilo, nato pa on pokliče naokoli in poskrbi, da bodo izdelki, ki jih oseba potrebuje, že naslednji dan na izbranem naslovu.
Med ranljivimi skupinami, ki potrebujejo med epidemijo okužb z novim koronavirusom, imenovanim SARS-CoV-2, posebno zaščito, se pogosto omenjajo tudi nosečnice. A kaj natančno lahko potencialna okužba oziroma bolezen COVID-19 pomeni za nosečnost in razvijajoči se plod? Je možno, da se virus prenese z mame na potomca? V primeru, da lahko pride do takšnega prenosa: kakšne posledice ima to za plod?
Za zdaj na voljo precej malo podatkov
Razumljivo je, da je tudi okužba z novim koronavirusom med nosečnostjo eno tistih področij, kjer strokovnjaki še vedno nimajo vseh odgovorov. Vendarle pa že imamo nekaj študij, ki so se ukvarjale prav z možnostjo t. i. vertikalnega prenosa novega koronavirusa z nosečnice na plod. Ena prvih študij je bila objavljena že februarja, in sicer v reviji Lancet. Zajela je devet nosečnic s Kitajske, ki so zbolele za boleznijo COVID-19. Raziskovalci niso takrat našli nobenih dokazov za to, da je virus prešel tudi na otroke. Vendar pa po drugi strani študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji JAMA Pediatrics, nakazuje možnost, da je takšen prenos novega koronavirusa med nosečnostjo vendarle možen …
Novorojenčki naj bi se večinoma uspešno spopadli z virusom
Razveseljivo je sicer dejstvo, da so vsi otroci, ki so se rodili ženskam, okuženim z virusom SARS-CoV-2, preživeli. Tisti dojenčki, pri katerih so se pojavili določeni simptomi bolezni, so okrevali zelo hitro, praviloma v nekaj dneh. Omenjena študija iz revije JAMA Pediatrics je sicer zajela 33 dojenčkov, rojenih materam, ki so zbolele za boleznijo COVID-19. Simptomi bolezni so bili pri tistih dojenčkih, pri katerih so se takšni simptomi sploh pojavili, večinoma precej blagi. Najpogostejši simptom, ki je bil prisoten pri 4 od 33 dojenčkov, so bile težave z dihanjem. Kaj pa so pokazali testi? Ti so bili pri 3 izmed testiranih novorojenčkov pozitivni.
Prvi dojenček je postal dan po rojstvu letargičen, obenem pa je narastla njegova telesna temperatura. Pri drugem sta se pojavila podobna simptoma, ki se jima je pridružilo še bruhanje. Oba dojenčka sta bila sicer donošena in rojena s carskim rezom, rentgensko slikanje prsnega koša pa je pri obeh razkrilo znake pljučnice. Testi, izvedeni drugi in četrti dan po rojstvu, so bili pozitivni, kar pomeni, da sta bila novorojenčka okužena z novim koronavirusom. Vendar pa je bil test v obeh primerih že šesti dan negativen. Stanje tretjega okuženega novorojenčka je bilo najbolj resno, saj so ga morali oživljati, vendar pa je bil tudi v tem primeru test negativen že zelo hitro, sedmi dan po rojstvu.
Prenos med nosečnostjo malo verjeten, a možen
Raziskovalci sicer še niso popolnoma prepričani, ali je šlo v opisanih primerih zares za t. i. vertikalni prenos z mame na otroka. Do takšnega prenosa patogenih organizmov lahko pride že med nosečnostjo, poleg tega pa o vertikalnem prenosu govorimo tudi v primeru, da pride do prenosa med samim porodom. Obstaja namreč tudi možnost, da so se dojenčki okužili po rojstvu. Čeprav so se v porodnišnici seveda trudili, da poskrbijo za varno in čim bolj sterilno okolje, možnost tovrstne okužbe ni popolnoma izključena.
A glede na dejstvo, da je bil pri materah teh otrok potrjen COVID-19, in ob upoštevanju tega, kdaj je bil pozitiven prvi test, obstaja precejšnja verjetnost, da so se otroci okužili že med nosečnostjo oziroma porodom. Po mnenju strokovnjakov naj bi bil sicer tovrsten vertikalni prenos novega koronavirusa med nosečnostjo zelo redek, saj bi sicer najverjetneje obstajalo precej več poročil o teh primerih, a vendarle ne popolnoma nemogoč. Za konec naj opozorimo še, da se doslej znani podatki večinoma nanašajo na nosečnice, ki so se okužile v tretjem trimesečju.
Sajenje krompirja je eno najpomembnejših opravil zgodnje pomladi, saj ta vsestranska gomoljasta zelenjava ostaja nepogrešljiv del slovenskih jedilnikov. Uspeh pri pridelavi je močno odvisen od pravilne izbire sorte glede na čas sajenja, namen uporabe in možnosti skladiščenja. Če želite bogat pridelek, ki bo ustrezal vašim kulinaričnim načrtom, si pred sajenjem vzemite čas za razmislek o primerni sorti krompirja.
Sorte krompirja se razlikujejo po zgodnosti (zgodnje, srednje pozne, pozne) — zgodnje so primerne za hiter pridelek, pozne pa za skladiščenje.
Pri izbiri upoštevajte jedilni tip (A, AB, B, BC, C, D): solatni tip ne razkuha, tip BC ali B pa je idealen za pečenje in pire.
Debelost gomoljev vpliva na vzgojo: debelejši gomolji (35‑55 mm) so močnejši, bolje odporno na mraz in dajo večji pridelek.
Razlike med sortami
Danes poznamo več kot 3000 vrst krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve. Barva krompirja pravzaprav ni pomembna pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna ta vrsta krompirja.
Smisel pridelovanja je poznejša uporaba. Manjši ko je vrt, pomembnejša je izbira vrst in sort.
Pred nakupom samega semena se moramo seveda najprej odločiti, katero sorto bomo sadili. Sorte krompirja se med seboj razlikujejo tako po barvi kože (rdeča, rumena …) kakor tudi po barvi mesa (rumena, bela …), po kulinaričnih lastnostih (A, AB, B, BC …), zgodnosti (zgodnja, srednje zgodnja …) ter tehnoloških lastnostih (občutljivost za plesen …). Če pri barvi kože in barvi mesa govorimo predvsem o videzu krompirja, pa moramo za njegovo praktično uporabnost v kulinariki pogledati predvsem kulinarične lastnosti posamezne sorte.
Poznamo več jedilnih tipov, ki jih označujemo s črkami A, AB, B, BC, C in D. Za sorte krompirja v jedilnem tipu A velja, da je to solatni tip krompirja; struktura mesa gomoljev je čvrsta, tekstura je drobnozrnata in fina, krompir se ne razkuha in se odlično reže.
Sorte krompirja v jedilnem tipu B so vsestransko uporabne; struktura mesa je srednje čvrsta, tekstura je drobnozrnata, gomolji so precej čvrsti, delno moknati, krompir se ne razkuha in je vsestransko uporaben za kuhanje, pečenje, praženje ter cvrtje. V jedilnem tipu C je precej moknat krompir; primeren za predelavo v pomfrit ali čips ter za pripravo pirejev, kašic, kroketov in jedi iz krompirjevega testa.
Za predelavo v škrob, ki se sicer ne prideluje v Sloveniji, uporabljamo sorte krompirja, ki jih uvrščamo v jedilni tip D. Jedilna tipa AB in BC sta vmesna tipa, tako da ima krompir lastnosti obeh osnovnih tipov. Po zgodnosti lahko sorte glede na dolžino vegetacije razdelimo na zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne sorte.
Velikost vrta oz. prostora, ki smo ga namenili gojenju krompirja
Kako torej med vso pestro izbiro sort izbrati pravo? Glede na izkušnje vam lahko svetujemo takole. Če imate malo prostora, potem izberite zgodnje sorte. Zgodnje sorte boste zgodaj poleti tudi že lahko pobrali ter na to mesto še posadili sadike zelja, cvetače ali brokolija. Tako boste lahko imeli na isti gredici kar dva pridelka. Če imate prostora več, izberite dve sorti. Eno zgodnjo ter eno srednje pozno oziroma pozno.
Pozne sorte se namreč bolje skladiščijo kot zgodnje. Zato boste lahko v svojem krompirju uživali še dolgo v zimo. Da ne bi krompirja med seboj zamešali, pa se lahko sorte ločijo po barvi mesa, npr: zgodnja sorta (npr. rumena), ena srednje pozna (npr. rdeča). Če imate na voljo njivo oziroma ste ljubitelj krompirjevih jedi, pa lahko posadite več sort, med njimi tudi take, ki so v različnih jedilnih tipih. Primer: posadite tri sorte, od katerih je ena zgodnja sorta, ena srednje pozna sorta z rumeno kožico, namenjena cvrtju, ter ena srednje pozna sorta z rdečo kožico, namenjena za pripravo krompirjevih solat oziroma pečenje v pečici.
Drobno ali debelo seme?
Zdaj ko smo izbrali sorto, se nam navadno pojavi vprašanje, ali naj raje kupimo »drobno« ali »debelo« seme. Glavna razlika med njima je zagotovo v tem, da ima drobno seme, torej tako v velikosti od 28 do 35 mm, manj hranil in energije, zato potrebuje optimalne pogoje za vznik. Iz drobnejših gomoljev zraste manj stebel, nastavek gomoljev je manjši, ti pa hitreje dosežejo primerno velikost. Medtem ko ima debelejše seme (velikosti 35/55) več energije, bistveno odpornejše je proti hladni pomladi, zagotavlja zanesljivejši vznik, ima večji nastavek gomoljev in prinaša obilnejši pridelek.
Pred sajenjem
Ko po nakupu seme pripeljemo domov, ga moramo pravilno skladiščiti do saditve, to je pri temperaturi okoli 4 stopinje Celzija in na primerni vlagi – v presuhem skladišču gomolji lahko ovenijo. Semenski krompir lahko skladiščimo na svetlobi. Če je temperatura previsoka, gomolji začnejo kaliti skozi vreče, zato je bolje, da jih stresemo iz originalne embalaže in nakaljujemo. Nakaljevanje gomoljev je postopek, kjer gomolje za daljše obdobje postavimo v zabojčke (po možnosti eno, največ dve plasti na debelo) ter jih postavimo v svetel prostor, ki ima med 10 in 15 stopinj Celzija.
Sajenje krompirja in kdaj sadimo krompir?
Krompir najbolje uspeva v rahlih tleh. Zato pred saditvijo tla zrahljamo vsaj do globine 15 cm.
Kdaj sadimo krompir? Saditev krompirja začnemo, ko so tla ogreta na najmanj 9 stopinj Celzija. Med posameznimi gomolji naj bo od 20 do 30 cm razmika, med posameznimi vrstami pa med 60 in 75 cm. Pri zgodnji saditvi lahko krompir pokrijemo tudi z vrtno kopreno. Ko krompir vznikne, ga oplevemo. Pri višini rastlin okoli 15 cm krompir osujemo in oblikujemo grebene. Pred osipanjem krompir tudi pognojimo z dobro preperelim kompostom. Med rastjo krompir tudi večkrat pregledamo za prisotnost bolezni in škodljivcev ter hitro in ustrezno ukrepamo.
Krompir sicer pobiramo, ko se cima (nadzemni del rastline) obarva rumeno, toda kopanje za sprotno porabo lahko začnemo, čim so gomolji primerno veliki, kar ugotovimo tako, da izkopljemo pridelek pod eno ali dvema rastlinama.
Malo drugačna uporaba krompirja
Krompir ima že dolgo tradicijo v naši kulinariki, zato receptov za tradicionalne in modernejše jedi ne manjka. Manj poznana pa je uporaba krompirja za zdravilne ali kozmetične namene.
Maska za obraz
Krompir umijemo, olupimo in naribamo ter s tem masiramo obraz. Preostali del nanesemo na obraz kot masko. Po 20 minutah obraz speremo z vodo. Koža bo mehka in gladka.
Krompir za nego rok
Olupljen krompir skuhamo v nekaj vode, ki ji dodamo žlico mleka. Ko je kuhan, mu dodamo nekaj alkohola (eno čajno žličko) in vse skupaj dobro zmečkamo. S kašo namažemo roke. Postale bodo mehke in negovane.
Celjenje ran ter lajšanje težav
Svež, surov krompir, ki ga naribamo in zmešamo z malo mleka, pa pospešuje celjenje ran, pomaga pri lajšanju težav zaradi sklepnega revmatizma, pospešuje zdravljenje vnetja mišic in vezi. Na drobno nariban krompir, zmešan z mlekom, polagamo kot obkladek na prizadeta mesta.
Najpogostejša vprašanja
Kdaj sadimo krompir?
Krompir sadimo, ko so tla ogreta na najmanj 9 stopinj Celzija. Takrat se prične sezona sajenja krompirja.
Kakšno zemljo potrebujemo za sajenje krompirja?
Krompir najbolje uspeva v rahlih tleh, zato moramo, preden ga posadimo, zemljo dobro zrahljati vsaj do globine 15 cm.
Kako sadimo krompir?
Krompir sadimo tako, da je med gomolji od 20 do 30 cm razmika, med posameznimi vrstami pa med 60 in 75 cm.
Katero sorto krompirja izbrati?
Pred nakupom semena krompirja se moramo najprej odločiti, katero sorto krompirja bomo sadili. Sorte krompirja se med seboj zelo razlikujejo tako po barvi kot tudi po velikosti gomoljev ter okusu. Več o tem si preberite v našem članku.
Pri novem koronavirusu se ob težjem poteku bolezni razvije pljučnica, zato se predvsem kadilci sprašujejo, koliko bolj ogroženi so od nekadilcev. In nenazadnje: se lahko še ubranijo težjega poteka bolezni, če takoj prekinejo s kajenjem?
So kadilci bolj ogroženi?
Kajenje izjemno vpliva na zdravje vseh organov, še najbolj pa seveda na pljuča. Pri kadilcih se tveganje za pojav raka na pljučih poveča za vsaj 25-krat, kajenje pa dviguje tudi možnost za rakava obolenja drugih organov. Kar se tiče samih pljuč, jih tobačni dim prizadene na kar nekaj načinov. Povzroča kronično obstruktivno pljučno bolezen, ki se kaže z oteženim dihanjem in lovljenjem sape, saj so pljučni mešički oziroma alveole močno prizadeti, pojavlja se tudi bronhitis. Kar se tiče obolenj dihal, so ta pri kadilcih lahko pogostejša in potekajo v težji obliki, saj so dihalne poti poškodovane in se sluz težje izloča, to pa pomeni, da imajo virusi boljše pogoje.
Podatki o tem, ali so kadilci bolj pgroženi, če se okužijo z novim koronavirusom in razvijejo bolezen covid-19, so že dostopni s Kitajske. Podatki od tam kažejo, da je pri kadilcih dejansko prišlo do resnejših simptomov oziroma težjega poteka bolezni. Zaradi kajenja pride namreč do poškodb zračnih mešičkov v plučih in do njihovega otekanja, kar pomeni, da se zmanjša sposobnost pljuč, da v telo oziroma v krvni obtok dovajajo kisik ter iz njega odvajajo ogljikov dioksid. Prav tako se v pljučih kadilcev nabira več sluzi, ki se težje izloča, zato prihaja do bolečin v pljučih in do bolečega kašlja.
Tudi “zunanji potek” kajenja predstavlja tveganje
Pri kadilcih ni zgolj večja verjetnost, da bo covid-19 potekala v težji obliki, temveč je višja tudi verjetnost, da se bodo z novim koronavirusom okužili. Pri kajenju prihaja do stika prstov rok z ustnicami, torej prav do tistega dejanja, za katerega zdravniki opozarjajo, da se ga je treba izogibati. Kadilci, zamislite se: si vsakič, preden pričnete s kajenjem, umijete ali celo razkužite roke? Opozorilo, da kajenje povečuje tveganje za samo okužbo, pa je še bolj na mestu v deželah, kjer je del kulture kajenje vodne pipe s tobakom. Znano je namreč, da se vodno pipo običajno deli s prijatelji, pri tem pa se ustnika ne menja, torej prihaja dejansko do prenosa kapljiv sline od ust do ust.
Se pljuča popravijo, ko nehamo kaditi?
Ko prenehamo kaditi, si pljuča do neke mere opomorejo, a pričakovati, da so lahko na kakršen koli način spet takšna kot so bila nekoč, je utopija – posledice kajenja ostanejo za vedno. Se pa po tem, ko nehamo kaditi, počasi popravi delovanje drobnih “laskov” imenovanih cilia, ki so bistveni za izločanje nečistoč oziroma sluzi, hkrati pa tudi za “pometanje” virusov in bakterij iz pljuč. Tudi samo vnetje pljuč, ki je pri kadilcih dejansko stalno, se prične počasi zmanjševati. Žal pa so v pljučih zaradi kajenja tudi stalne poškodbe in te bodo ostale.
Se izplača zaradi covid-19 takoj prenehati kaditi?
Vedno se izplača takoj prenehati kaditi! Če prenehate kaditi v tem trenutku, to še ne pomeni, da boste že jutri manj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in za težji potek bolezni, saj naj bi bile izboljšave pri tistih, ki s kajenjem prenehajo, opazne šele po nekaj mesecih. To seveda ne pomeni, da covid-19 ni razlog, da bi prenehali – če svojo razvado opustite sedaj, boste imeli manj možnosti za težek potekebolezni jeseni ali prihodnjo zimo. Znano je namreč, da je novi koronavirus virus, ki bo ostal med nami, torej velja v zvezi z njim misliti tudi nekoliko v prihodnost, še zlasti zato, ker znanstveniki pravijo, da nanj ne bomo razvili popolne imunosti, temveč naj bi ta trajala nekje od dveh do treh let. Če si s prenehanjem kajenja torej zagotovite, da vsaki dve do tri leta ne boste težje bolni na pljučih, velja cigarete kar takoj odložiti.
Ste že slišali za rožnati šum? Čeprav nekateri menijo, da bi morali spati v popolni tišini, pa obstajajo tudi številne raziskave in izkušnje mnogih ljudi, ki kažejo, da so določeni zvoki vendarle zelo koristni in da lahko pripomorejo k boljšemu spancu. Običajno gre za različne ambientalne zvoke, za katere se je uveljavilo skupno poimenovanje »beli šum«. Vendar pa obstaja več različnih podtipov tovrstnih zvokov. Za mnoge ljudi pa naj bi bil še posebej pomirjajoč t. i. rožnati šum …
Beli šum pogosto zaznavamo kot visokofrekvenčno brenčanje
Kadar poskušamo zaspati, nas lahko zmoti že vsak najmanjši šum, ki pretrga siceršnjo »zvočno kuliso«. Tako je pravzaprav zelo logično, da si pomagamo z enakomerno zvočno podlago, ki prekrije vse druge zvoke. Večina pozna te zvoke kot beli šum, medtem ko je precej manj znano, da obstaja tudi nekaj takšnega, kar je mogoče imenovati rožnati šum. Kakšna je razlika? Da bi lahko razumeli, kako se obe vrsti šumov razlikujeta, si najprej poglejmo, kako natančno je sploh opredeljen beli šum. Podobno kot bela svetloba vsebuje vse druge barve, tudi beli šum zajema vse zvočne frekvence, ki jih je človek sposoben zaznati. A čeprav gre za spoj različnih zvokov, naše uho beli šum običajno zazna kot nekakšno visokofrekvenčno brenčanje. Naši možgani namreč delujejo tako, da dodatno poudarijo zelo visoke zvoke, zato se zdi frekvenca teh zvokov še višja, kot je v resnici. Čeprav lahko torej teoretično slišite različne frekvence, tisti najvišji zvoki preglasijo nižje.
Za rožnati šum so značilni globlji, mehkejši toni, ki so še posebej pomirjajoči
Pri ustvarjanju »rožnatega šuma« se upošteva zgoraj opisana značilnost našega sluha oziroma možganov, torej to, da višje frekvence hitro preglasijo nižje. Cilj je ustvariti zvok, pri katerem so zaznane vse frekvence. To se doseže s tem, da se pri višjih frekvencah jakost zvoka zmanjša. Končni učinek je zvok, ki ga zaznamo kot precej nižjega in mehkejšega. Tako ni presenetljivo, da je za mnoge ljudi rožnati šum še precej bolj pomirjajoč od belega. Tipična primera rožnatega šuma sta na primer zvok vetra, ki piha skozi krošnje dreves, ali zvok dežja, ki tiho pada na pločnik.
Tudi raziskave, v okviru katerih so strokovnjaki preučevali vpliv rožnatega šuma na kakovost človeškega spanca, razkrivajo, da ima lahko ta vrsta zvokov še posebej pozitiven vpliv. Eno izmed raziskav, povezanih s to tematiko, so izvedli na pekinški univerzi. Kar 75 odstotkov sodelujočih je poročalo o tem, da so si ponoči precej bolj odpočili takrat, ko se je v ozadju predvajal rožnati šum, kot pa takrat, ko niso uporabljali nobene zvočne podlage. Ta poročila pa so bila potrjena tudi s podatki, ki so bili zbrani s pomočjo uporabe pripomočkov za spremljanje možganske aktivnosti med spanjem.
Vzemite si čas in odkrijte zvok, ki bo imel še posebej pozitiven vpliv na vaš spanec
Kaj torej vse to pomeni? Če si želite pri spanju pomagati z različnimi pomirjajočimi zvoki, še zdaleč ni vseeno, kakšen zvok izberete. Tako je pogosto potrebnega kar nekaj eksperimentiranja, preden odkrijete zvočno podlago, ki je zares idealna za vas. Ne obupajte torej prehitro, če se vam zdi, da vam ambientalni zvoki ne pomagajo pri tem, da bi bil vaš spanec globlji in da bi zvečer lažje zaspali. Ni se vam torej treba ustaviti pri prvi različici »belega šuma«, ampak se spomnite, da obstajajo različne podvrste teh zvokov – in da mnogi še posebej dobro spijo, če se v ozadju predvajajo zvoki, ki jih je mogoče uvrstiti med rožnati šum.
Kako je slišati rožnati šum, preverite v spodnjem videu.
Aktivirano oglje je snov, ki je v zadnjih letih deležna precejšnje pozornosti in za katero ste zagotovo že slišali – obstaja pa tudi precejšnja verjetnost, da ste že uporabili izdelek, ki vsebuje aktivirano oglje. A koliko v resnici veste o tej snovi in o njeni uporabi? Za vas smo poiskali nekaj zanimivih in koristnih informacij o aktiviranem oglju, da boste lažje ugotovili, ali oziroma kdaj je smiselna uporaba te snovi.
Kako nastane aktivirano oglje?
Prvi korak proizvodnje aktiviranega oglja je kurjenje materialov, ki vsebujejo velike količine ogljika. Običajno so to materiali, kot so na primer les, kokosove lupine, koščice oliv, šota ipd. Oglje, ki ga dobimo pri tem procesu, pa je seveda treba še »aktivirati«, kar se doseže s segrevanjem pri zelo visokih temperaturah. Tako dobimo porozno snov, na katero se lahko vežejo najrazličnejše snovi oziroma delci – od umazanije do maščob in bakterij, ki lahko v primeru znojenja povzročajo neprijeten vonj. Tako se na primer danes aktivirano oglje uporablja celo pri izdelavi določenih dezodorantov.
Uporaba aktiviranega oglja v kozmetični industriji
Zdi se, da je aktivirano oglje ena najbolj »vročih« sestavin v kozmetični industriji ta hip. Skorajda ni skupine izdelkov, v kateri ne bi mogli najti tudi takšnih, ki vsebujejo tudi aktivirano oglje. Tako ga lahko med drugim najdemo v maskah za obraz, v zobnih pastah, šamponih, oblogah za lase, gelih za čiščenje kože in v že omenjenih dezodorantih. Na uporabo izdelkov z aktiviranim ogljem prisegajo tudi številne zvezdnice. Glavna odlika kozmetike, ki vsebuje to sestavino, naj bi bila povečana sposobnost odstranjevanja nečistoč.
V primeru uporabe aktiviranega oglja pri čiščenju zob pa naj bi bilo mogoče doseči, da postanejo zobje bolj beli. Ob tem je treba opozoriti, da vsaj za zdaj še ne obstaja zadosti znanstvenih študij, ki bi potrjevale tovrstne učinke aktiviranega oglja pri kozmetični rabi. Vendar pa po drugi strani tudi ni podatkov o tem, da bi lahko imelo aktivirano oglje v kozmetiki negativen vpliv. Izjema je morda le uporaba te sestavine pri umivanju zob. Včasih lahko namreč zasledimo opozorila, da ima oglje pretirano grobo strukturo in da lahko zato poškoduje zobno sklenino.
Kulinarična ustvarjanja z aktiviranim ogljem
Zanimiv trend, ki ga je bilo mogoče opazovati v zadnjih letih, je zagotovo tudi uporaba aktiviranega oglja pri kulinaričnih ustvarjanjih. Tako smo lahko med drugim zasledili uporabo te sestavine pri pripravi sladoledov, testa za pico, bombet, različnih napitkov ter še mnogih drugih jedi in pijač. Tudi v tem primeru ni pravih dokazov za »razstrupljevalne učinke«, ki naj bi jih prinesla uporaba aktiviranega oglja. Tako se zdi, da gre za sestavino, ki se pogosto dodaja predvsem zaradi zanimivih vizualnih učinkov, zaradi katerih so kulinarična ustvarjanja z dodatkom aktiviranega oglja izredno »fotogenična« in kot nalašč za deljenje na družbenih omrežjih.
Aktivirano oglje kot pomoč pri zastrupitvi
Največ dokazov za pozitivne vplive aktiviranega oglja obstaja pri t. i. medicinski uporabi, kar je obenem tudi področje, kjer se je aktivirano oglje pojavilo najprej. Kozmetična in kulinarična raba sta se namreč razširili kasneje. Ko govorimo u uporabi aktiviranega olja v medicinske namene, imamo v mislih predvsem zaužitje oglja oziroma pripravkov iz te snovi kot pomoč pri preprečevanju zastrupitve – na primer po zaužitju (potencialno) nevarne snovi. Oglje ima namreč sposobnost, da nase hitro veže te snovi in s tem prepreči njihovo absorpcijo, vendar pa ga je treba zaužiti čim prej. Ob tem pa se morate zavedati, da oglje ne bo absorbiralo zgolj problematičnih sestavin, ampak tudi morebitna zdravila, ki jih jemljete, kar je lahko seveda problematično, če še ni prišlo do absorpcije zdravilnih učinkovin.
Si predstavljate, da bi imeli pogosto občutek, da ste močno opiti, čeprav ne bi zaužili niti kapljice alkohola? Prav to se je dogajalo moškemu, ki je prišel zaradi svoje težave celo v navzkrižje z zakonom. Čeprav je vztrajno zatrjeval, da ni pil alkohola, mu ni nihče verjel, saj so meritve kazale drugačno sliko – dokler se ni končno izkazalo, da je za njegove težave kriv redek sindrom, za katerega je značilno samodejno nastajanje alkohola v telesu. Primer tega moškega je bil kasneje opisan tudi v znanstveni reviji BMJ Open Gastroenterology.
Do reakcije je najpogosteje prišlo po obrokih
Za sindrom, ki je doletel nič hudega slutečega moškega, je značilno, da bakterije v črevesju pretvorijo ogljikove hidrate v alkohol. »Pijanost« se tako velikokrat pojavi prav po obrokih, ki so vsebovali večje količine ogljikovih hidratov. Moški tako po obrokih velikokrat ni mogel normalno funkcionirati, saj se je počutil, kot bi bil močno opit. Tovrstni simptomi so se sicer prvič pojavili po tem, ko je moral leta 2011 jemati antibiotike zaradi zapletov, povezanih s poškodbo palca. Tako zdravniki domnevajo, da so zdravila najverjetneje povzročila zmedo v njegovem črevesju. Znano je namreč, da je ena največjih težav pri antibiotikih ta, da lahko uničijo tudi koristne bakterije, s čimer dobijo glivice priložnost, da se pretirano namnožijo. Prav zato se pogosto priporoča, da se po obdobju uporabe antibiotikov vsaj krajši čas jemljejo probiotiki, npr. v obliki prehranskega dopolnila.
Povod za diagnozo je bila aretacija zaradi vožnje »pod vplivom alkohola«
Moški se je zaradi reakcije v črevesju po obrokih pogosto obnašal zelo nenavadno. Nekoč pa so ga med vožnjo celo aretirali, saj je bila izmerjena vrednost alkohola v njegovi krvi kar dvakrat višja od dovoljene. Pojasnjevanje, da ni popil niti kapljice alkohola, takrat seveda ni prepričalo policistov. Po tej aretaciji je bila teta tega moškega prva, ki je posumila, kaj bi bil lahko vzrok za težave. Naletela je namreč na poročilo o človeku, ki se je nekoč zdravil zaradi zelo podobnih težav. Moški je nato skupaj s teto odpotoval do klinike v Ohiu, kjer so zdravniki preučili njegovo blato, v katerem so odkrili seve dveh vrst kvasovk, in sicer Saccharomyces boulardii in Saccharomyces cerevisiae. Ob tem odkritju so že sumili, da bi bil lahko razlog za težave redek sindrom, ki črevesje spremeni v nekakšno mini »pivovarno«. Da bi potrdili to teorijo, je moral moški pojesti nekaj ogljikovih hidratov, kasnejše meritve vrednosti alkohola v krvi pa so pokazale, da je bila diagnoza pravilna.
Pot do ozdravitve ni bila enostavna
Zdravljenje moškega je bilo nato sestavljeno iz protiglivičnih pripravkov in strogega omejevanje ogljikovih hidratov v prehrani. Kljub tem ukrepom je moški občasno še vedno doživljal težave z »opitostjo«. V tem obdobju je doživel še posebej hudo epizodo, ko je bila raven alkohola v krvi zanj skorajda usodna. Na koncu je pomagalo šele dvomesečno jemanje posebnih antibiotikov, med katerim je bil pod stalnim zdravniškim nadzorom. Hkrati pa so moškemu dajali tudi probiotike, ki so pomagali pri spodbujanju razmnoževanja koristnih bakterij v črevesju in s tem pri vzpostavitvi zdrave črevesne flore.
Tako je lahko moški postopoma v svojo prehrano ponovno vključil ogljikove hidrate, ne da bi ti povzročili podobno reakcijo kot v preteklosti. Poleg tega, da se moškemu zdaj ni treba več spopadati z vsakodnevnimi težavami, ki jih je imel zaradi svoje domnevne opitosti, pa se je s tem, ko je premagal ta redek in zelo nenavaden sindrom, obenem zmanjšala nevarnost za poškodbe jeter, za katere so najpogosteje krive prav prevelike količine alkohola.
Ste že slišali za t. i. socialni jet lag? Ta ni neposredno povezan s tistim običajnim »jet lagom«, ki predstavlja težavo predvsem ljudem, ki veliko potujejo, zaradi česar se morajo stalno privajati na nove časovne pasove. Hkrati pa je socialni jet leg težava, ki je mnogo bolj razširjena. Gre za pojav, za katerega je značilno, da postane bioritem ljudi ob koncih tedna precej drugačen od njihovega bioritma med delavniki. To je običajno povezano z željo, da bi nadoknadili zamujene ure spanja med tednom. Čeprav se na prvi pogled ne zdi, da bi bilo lahko s tem kaj narobe, pa ima lahko »socialni jet lag« zelo negativen vpliv na naše zdravje. Povezan pa naj bi bil tudi s povišano telesno težo.
Številni procesi v našem telesu močno odvisni od ustaljenih ciklov spanja in budnosti
Izraz »socialni jet lag« je leta 2006 skoval Till Roenneberg, strokovnjak za kronobiologijo – disciplino, ki se ukvarja z vplivom bioritma na različne organizme. Izraz naj bi označeval skupek negativnih vplivov, ki jih imajo lahko drastična odstopanja pri našem urniku spanja. Takšna odstopanja namreč zmedejo številne procese v telesu, ki se zanašajo na ustaljen cirkadiani ritem, torej na predvidljive cikle spanja in budnosti. Zaradi pogostih odstopanj lahko pride med drugim do težav pri regulaciji telesne temperature in obnovi celic ter do prebavnih težav. Vse to pa seveda vpliva na povečano tveganje za številne resne bolezni.
Negativni vplivi na srce in ožilje, krvni sladkor ter telesno težo
Kot so ugotovili raziskovalci z medicinskega centra ameriške univerze Duke, obstaja pri ljudeh, ki imajo neustaljen urnik spanja, povečana verjetnost za debelost, kronično povišan krvni tlak in povišane ravni sladkorja v krvi. Pri teh posameznikih je obenem mogoče zaznati povečano verjetnost za kap in za infarkt. Raziskovalci, ki so do svojih ugotovitev prišli s pomočjo raziskave, v kateri je sodelovalo skoraj 2000 ljudi, starih od 54 do 93 let, sicer opozarjajo, da pri teh izsledkih sicer ne gre nujno za (enosmerno) vzročno-posledično povezavo.
Ni namreč mogoče z gotovostjo trditi, ali neustaljen urnik spanja povečuje tveganje za bolezni ali pa morda velja obratno, kar pomeni, da zdravstvene težave vplivajo na neurejen spanec. Najverjetneje sicer drži oboje in je povezava dvosmerna, zaradi česar se mnogi ujamejo v začaran krog. Podobno naj bi veljalo tudi za povezavo med večjimi odstopanji med količino spanja med tednom in vikendi ter debelostjo.
»Socialni jet lag« povečuje verjetnost za debelost pri najstnicah
Lani je bila v reviji JAMA Pediatrics objavljena tudi študija, ki se je ukvarjala z vplivom »socialnega jet laga« na najstnike. Raziskovalci so pri tem ugotovili, da obstaja pri najstnikih, pri katerih je bilo mogoče opaziti večje razlike med spanjem med tednom in spanjem ob koncu tedna, povečana verjetnost za previsoko telesno težo. Ta povezava je bila še posebej izrazita pri dekletih. Vendar pa še ni popolnoma jasno, zakaj pride do tega pojava oziroma do teh razlik.
Še posebej veliko težav za izmenske delavce, ki delajo tudi ponoči
Pri starejši populaciji lahko neurejen bioritem privede do povečanega kopičenja t. i. amiloida beta – beljakovine, ki naj bi bila glavni vzrok za Alzheimerjevo bolezen, kot je bilo ugotovljeno v študiji, objavljeni v reviji JAMA Neurology. Zanimivi – oziroma zaskrbljujoči – pa so tudi izsledki študije, ki so jo izvedli pri Ameriški akademiji za medicino spanja: ti namreč potrjujejo, da »socialni jet lag« povečuje nevarnost za bolezni srca. Nič presenetljivega torej, da je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila nočno izmensko delo na seznam verjetnih karcinogenov.
Praktično na vsakem koraku smo obkroženi tako z eksplicitnimi kot implicitnimi sporočili glede tega, kakšno naj bi bilo videti popolno telo. To velja še posebej za ženske. Standardi so pogosto popolnoma nerealistični, a kljub temu lahko privedejo do obsesivnega prizadevanja, da bi se približali nedosegljivemu idealu. Na srečo vse več ljudi prepoznava, kako problematični so lahko tovrstni umetno ustvarjeni ideali, in poziva k sprejemanju tega, da so naša telesa različna in popolna prav v svoji nepopolnosti. Ena najglasnejših zagovornic tega, da naše telo ne določa naše vrednosti, je aktivistka Lindsay Wolf. Ta ženskam, ki ji potožijo, da mož ni zadovoljen z njihovim telesom, odgovarja, da težava v resnici ni njihova postava, ampak mož.
foto: IG
Od motenj hranjenja in telesne dismorfije do popolnega sprejemanja svojega telesa
Pot do samozavesti, s kakršno se lahko pohvali danes, za Lindsay Wolf ni bila preprosta. Čeprav je imela postavo, ki ji jo je večina zavidala, se v svojem telesu ni nikoli počutila zares dobro. Tako se je v preteklosti pogosto spopadala z motnjami hranjenja, težave pa je imela tudi s telesno dismorfično motnjo, za katero je značilno zelo nerealistično dojemanje lastnega telesa. Kljub dejstvu, da so mnogi mislili, da ima skorajda popolno postavo, je namreč sama svoje telo videla povsem drugače, kar je v njej sprožalo intenzivne občutke sovraštva do sebe.
foto: IG
Prelomni trenutek je nastopil po dveh porodih
Nato pa je prišla nosečnost – in to ne le ena, ampak dve. Po drugem porodu je tehtnica kazala skoraj 35 kilogramov več kot pred prvo nosečnostjo. Kot si lahko predstavljate, je občutek nezadovoljstva le še naraščal. Nato pa je Lindsay Wolf nekega dne prešinilo preprosto vprašanje. Vprašala se je, zakaj je vitkost zanjo tako pomembna, zakaj stalno zahteva od sebe popolno postavo in s tem ustvarja ogromno pritiska. Ker ni našla logičnega odgovora, se je v tistem trenutku odločila, da za spremembo preprosto pozabi na hujšanje in si preneha prizadevati za to, da bi izgubila kilograme. In že kmalu je spoznala, da je ta odločitev povzročila, da je bila po zelo dolgem času ponovno zares srečna.
foto: IG
Spreminjanje (ženskega) telesa kot eden najbolj naravnih procesov
Po besedah Lindsay Wolf pa vseh zaslug za spremembo perspektive vendarle ne more pripisati sebi, ampak je imel pomembno vlogo pri tem tudi njen mož Matt. Ta ji je namreč pogosto eksplicitno povedal, kako mu je kljub spremembi všeč njeno telo – in da se mu zdi celo lepša kot kadar koli prej. Tako je Lindsay Wolf zelo žalostna, ko prejema številna sporočila žensk, v katerih ji te poročajo, kako se možje stalno pritožujejo nad njihovimi telesi. Pogosto se to zgodi po porodu, saj družba od ženske nemalokrat pričakuje, da bo njeno telo praktično čez noč ponovno takšno, kot je bilo pred nosečnostjo, čeprav je seveda povsem logično, da nosečnost in porod prineseta ogromno sprememb.
Podobno pa velja seveda tudi za proces staranja. Tako je postala Lindsay Wolf glasna zagovornica tega, da se rešitev ne skriva v nobeni čudežni dieti. Tudi morebitna izguba kilogramov namreč ne prinese sreče, če občutek vrednosti utemeljujemo le na svojem videzu – ali če smo morda celo prepričani, da je šele »popolno telo« tisto, s čimer si lahko »prislužimo ljubezen«. Eno glavnih sporočil za ženske, katerih možje nikakor ne morejo vzljubiti njihovega (spremenjenega) telesa, je tako to, da bi morda morale začeti razmišljati o tem, kako se znebiti moža, ne kilogramov.
