V načrtu plastenke, ki se razgradijo že v letu dni

Karmen Jordan
-
0
V načrtu plastenke, ki se razgradijo že v letu dni

Ste vedeli, da potrebuje plastenka tudi do 450 let, da se razgradi? Če upoštevamo, kako kratek čas se uporablja posamezna plastenka za enkratno uporabo, je razlika seveda ogromna. Še posebej zaskrbljujoče pa je, da velik del plastike za enkratno uporabo, ki še vedno predstavlja približno polovico vseh proizvedenih plastičnih izdelkov, ni primerno recikliran. To pomeni, da večkrat konča v naravi, pogosto v oceanih, kjer se nato razgrajuje izjemno počasi.

Ena izmed možnih rešitev te problematike bi se lahko skrivala v ideji, ki so jo začeli razvijati v nizozemskem podjetju Avantium. Načrtujejo namreč proizvodnjo plastenk, ki bi se lahko razgradile že v letu dni. Njihov projekt pa je podprla celo Coca-Cola – podjetje, ki si je že dvakrat zapored prislužilo vse prej kot laskavi naziv »največjega onesnaževalca«, ko gre za plastiko.

Tudi plastika za enkratno uporabo je lahko okolju prijaznejša

V zadnjih letih se pojavlja vse več spodbud k opustitvi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, predvsem plastičnih vrečk ter plastenk za vodo in druge pijače. Čeprav so začeli mnogi precej dosledno uporabljati vrečke iz blaga, bidone za vodo in podobne izdelke, bo najverjetneje še dolgo obstajala tudi potreba po plastiki za enkratno uporabo. V podjetju Avantium menijo, da si je nesmiselno zatiskati oči pred to realnostjo. Namesto tega so začeli razmišljati o tem, kako narediti tudi plastiko za enkratno uporabo okolju prijaznejšo. Rešitev so odkrili v plastenkah iz izključno rastlinskih sestavin, katerih izdelava ne zahteva uporabe fosilnih goriv.

Biorazgradljive steklenice prototip

Za izdelavo inovativnih plastenk se bodo uporabljali rastlinski sladkorji

Tovrstne plastenke bi bilo seveda mogoče reciklirati, a tudi če bi se zgodilo, da bi končale v naravi, bi bila njihova razgradnja bistveno hitrejša, posledično pa bi bile manj obremenjujoče za okolje. V idealnih pogojih za kompostiranje bi se lahko plastenka razgradila že približno v enem letu, v naravi pa bi potrebovala nekaj let, kar je seveda bistveno manj od časa, ki je trenutno potreben za razgradnjo klasične plastenke. Za izdelavo teh »okolju prijaznih plastenk za enkratno uporabo« se bodo uporabljali sladkorji, pridobljeni iz rastlin, kot so pšenica, koruza in pesa. Ti sladkorji se bodo razgradili na preprostejše kemične strukture, s ponovnim kombiniranjem teh struktur pa naj bi bilo mogoče ustvariti plastenko. Čeprav naj bi se tovrstna plastenka razgradila nadpovprečno hitro, bo še vedno zelo robustna in tako primerna celo za gazirane pijače.

Izdelek naj bi bil dostopen šele leta 2023

Projekt podjetja Avantium, ki so ga poleg Coca-Cole podprla tudi mnoga druga znana podjetja, ki se trenutno še vedno močno zanašajo na plastiko za enkratno uporabo, napreduje po načrtih – kljub pandemiji, ki je upočasnila razvoj mnogih inovativnih izdelkov. Vendar pa nadpovprečno hitro razgradljive plastenke za enkratno uporabo najverjetneje še ne bodo tako kmalu na policah trgovin. Trenutno se namreč omenja letnica 2023.

Se bodo največji proizvajalci pijač odpovedali težko razgradljivi plastiki?

Začetni cilj je približno 5000 ton plastenk iz rastlinskih sladkorjev na leto. Glede na to, da se letno proizvede kar približno 150 milijonov ton plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, se to ne sliši veliko, a v podjetju Avantium pričakujejo, da se bo povpraševanje po njihovih izdelkih postopoma povečevalo – in da se bo vse več podjetij, ki trenutno uporablja težko razgradljivo plastiko za enkratno uporabo, odločilo za njihove alternativne plastenke. Podjetje Avantium se sicer ne želi omejiti le na pšenico in podobne pridelke, saj bi lahko imelo to negativen vpliv na oskrbo s hrano. Tako že razmišljajo o tem, da bi začeli rastlinske sladkorje sčasoma pridobivati iz bioodpadkov, kar bi seveda poskrbelo za še bolj ekološke plastenke.

8 naravnih metod za odstranitev bradavic na stopalu

Karmen Jordan
-
0
8 naravnih metod za odstranitev bradavic na stopalu

Bradavice se lahko pojavijo na različnih delih telesa. Gre za posledico čezmerne tvorbe kožnega tkiva, kar je običajno povezano z virusom HPV (humani papilomski virus). Pogosto mesto, kjer nastanejo bradavice, so stopala. Čeprav praviloma niso nevarne in lahko izginejo same, so lahko bradavice precej nadležne. Tako je razumljivo, da se jih želite čim prej znebiti. To je možno z določenimi medicinskimi postopki, na primer z laserskim odstranjevanjem.

Poleg tega pa obstajajo tudi naravne metode za odpravo bradavic. Nekaj takšnih metod smo zbrali v tokratnem članku. Preden vam predstavimo te metode, pa naj opozorimo, da so metode primerne predvsem za bradavice na stopalih. Koža na določenih predelih, na primer na obrazu, je namreč zelo občutljiva, zato v teh primerih ni pametno, da se odstranjevanja bradavic lotevate sami.

1. Salicilna kislina

Pogosta izbira za odstranjevanje bradavic doma je salicilna kislina. To je namreč snov, ki zavre čezmerno nastajanje kožnega tkiva, nato pa se imunski sistem znebi odvečnega tkiva na površini. Pri uporabi salicilne kisline bodite pazljivi, da ne razdražite območja okoli bradavice.

2. Lepilni trak

Med bolj znane metode, namenjene odstranjevanju bradavic, sodi tudi uporaba lepilnega traku. Postopek je zelo enostaven in poceni. Bradavico na stopalu preprosto prelepite z majhnim koščkom lepilnega traku. Po približno treh dneh lepilni trak odstranite in bradavico očistite. Nato počakajte približno 12 ur, preden namestite nov košček lepilnega traku. Proces ponavljajte, dokler bradavica ne izgine.

Bradavice na podplatu

3. Jabolčni kis

Učinki jabolčnega kisa so podobni delovanju salicilne kisline. Obenem gre za snov s protimikrobnimi učinki, kar je seveda zelo koristno v primeru bradavic, ki so posledica virusne okužbe. Pred uporabo morate jabolčni kis razredčiti, sicer lahko razdražite kožo. Priporočamo vam, da jabolčni kis in vodo mešate v razmerju 2 : 1. V to mešanico nato pomočite košček čiste bombažne vate, ki ga namestite na bradavico. Vato fiksirajte z obližem ali z lepilnim trakom. Po približno 3 urah vato odstranite.

4. Česen

Znano je, da je česen eden najmočnejših naravnih antibiotikov, obenem pa se lahko pohvali tudi s protivirusnim delovanjem. Največ zaslug za protimikrobne učinke je mogoče pripisati alicinu – najpomembnejši učinkovini v česnu. Tako gre za živilo, ki je med drugim zelo uporabno tudi za naravno odstranjevanje bradavic na stopalu. Potrebovali boste strok česna, ki ga olupite in strite oziroma nasekljajte na čim manjše koščke. Primešajte kapljico ali dve vode, nato pa mešanico nanesite neposredno na bradavico na stopalu. Prekrijte z obližem in pustite učinkovati nekaj ur. Postopek ponovite vsak dan.

5. Ananas

Zaradi encima, imenovanega bromelain, ki ga vsebuje, naj bi bil tudi ananas zelo uporaben za naravno odstranjevanje bradavic. Tako naj bi pomagalo redno mazanje bradavic na stopalu z ananasovim sokom.

6. Regratov mleček

Mleček oziroma belkasta tekočina, ki se pridobiva iz delov regrata, velja za tradicionalno naravno pomoč pri mnogih težavah, povezanih s kožo. Med drugim se priporoča tudi kot pomoč pri naravni odpravi bradavic na stopalu.

7. Vitamin C

Pozitivni učinki vitamina C pri odpravljanju bradavic naj bi bili povezani predvsem s pozitivnim vplivom tega vitamina na imunski sistem. Tako naj bi pomagal tudi pri boju z virusom HPV. Čeprav manjka znanstvenih raziskav, ki bi potrjevale tovrstno učinkovanje, mnogi poročajo, da jim je pri odpravi bradavic pomagal prav ta vitamin. Če želite postopek preizkusiti tudi sami, najprej zdrobite tableto vitamina C, prah pa nato zmešajte z malce vode, da dobite gosto pasto, ki jo nanesite na bradavico. Pokrijte z obližem in pustite učinkovati čez noč. Postopek ponovite vsak večer.

8. Eterično olje čajevca

Pri odpravi bradavic pa si lahko ne nazadnje pomagate tudi z eteričnim oljem čajevca, ki je znano po izjemnem protivirusnem delovanju. Eterično olje morate pred nanosom na bradavico zmešati z osnovnim rastlinskim oljem, na primer s kokosovim ali olivnim.

Kronična vnetja v telesu – tihi ubijalec sodobnega časa

Karmen Jordan
-
0
Kronična vnetja v telesu – tihi ubijalec sodobnega časa

Po mnenju mnogih strokovnjakov so kronična vnetja v ozadju številnih bolezni. Med drugim naj bi bila povezana z Alzheimerjevo boleznijo, srčno-žilnimi obolenji, diabetesom in različnimi vrstami raka. Obenem pa se domneva, da imajo kronična vnetja vpliv tudi na debelost.

Vnetni odziv telesa je sicer v določenih primerih koristen, vendar pa se težava pojavi, ko akutna vnetja prerastejo v kronična. V tokratnem prispevku raziskujemo, kaj je značilno za kronična vnetja in kateri so glavni krivci za to težavo …

Akutni vnetni odziv nujen za zaščito pred patogenimi organizmi

Vnetni odziv telesa je posledica različnih poškodb. V tovrstnih primerih govorimo o akutnem vnetju. Ko se na primer udarite, prizadeto območje običajno precej hitro pordeči in oteče. Telo namreč nemudoma pošlje kri proti temu delu telesa.

Še posebej pomembno je, da območje čim prej dosežejo t. i. bele krvne celice oziroma levkociti, pri čemer imajo najpomembnejšo vlogo makrofagi. Gre za podtip belih krvničk, ki je pogosto ključen za učinkovito obrambo telesa pred najrazličnejšimi tujki. Makrofagi namreč delujejo tako, da »pogoltnejo« morebitne patogene organizme na mestu poškodbe. Termin akutni vnetni odziv se običajno nanaša prav na opisani proces. Vidimo torej, da je lahko vnetni odziv zelo pomemben za uspešno celjenje tkiv po poškodbah in preprečevanje resnejših okužb. Vendar pa je to le polovica zgodbe …

Kronična vnetja

Porušeno ravnovesje med vnetnimi in protivnetnimi snovmi lahko zelo nevarno

Težave nastanejo, ko je protivnetnih telesc oziroma snovi preveč, po drugi strani pa primanjkuje protivnetnih snovi. Kot v mnogih drugih primerih je namreč tudi tu ključno ravnovesje. Potrebujemo torej tako vnetne kot protivnetne elemente. Če slednjih ni dovolj, je ravnovesje porušeno, kar lahko privede do kroničnih vnetij v telesu.

Ena izmed pomembnih razlik med akutnimi in kroničnimi vnetji je, da je prvi tip običajno povezan z zelo očitnimi simptomi, predvsem z bolečino, po drugi strani pa so lahko znaki kroničnih vnetij precej manj očitni. A postopoma lahko prav kronična vnetja uničijo tkiva. Tako se zanje vse pogosteje uporablja sintagma tihi ubijalci …

Prehrana – eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na kronična vnetja

Razlog za kronična vnetja je lahko povezan tako z notranjimi kot z zunanjimi vplivi. Telo lahko torej proizvaja preveč vnetnih snovi, še bolj problematične pa so običajno vnetne snovi, ki prihajajo iz zunanjih virov. Takšni zunanji viri so na primer onesnažen zrak ali tobačni dim. Zelo velik vpliv na kronična vnetja pa ima lahko tudi hrana, ki jo uživamo. Med živila, ki so še posebej problematična, na primer sodijo močno procesirana olja in beli sladkor. Če se želite zaščititi pred kroničnimi vnetji, je torej nujno, da poskušate čim bolj zmanjšati vnos omenjenih živil.

V povezavi z vnetji pa se večkrat opozarja tudi na porušeno razmerje med maščobnimi kislinami omega-6 in omega-3. Slednje so namreč zelo pomembne za ustrezen protivnetni odziv telesa. Idealno razmerje med omenjenima tipoma maščobnih kislin naj bi bilo 1 : 1. Vendar pa je v prehrani sodobnega človeka to razmerje pogosto povsem porušeno. Po nekaterih ocenah naj bi prehrana povprečnega zahodnjaka vsebovala kar od 15-krat do 20-krat več maščobnih kislin omega-6 kot maščobnih kislin omega-3. Eden najkoristnejših ukrepov za preprečevanje kroničnih vnetij in s tem za zmanjšanje tveganja za mnoge bolezni je tako skrb za to, da ohranjate priporočeno razmerje med obema vrstama maščobnih kislin. Za zaščito pred kroničnimi vnetji pa so zelo koristna tudi živila, bogata z antioksidanti. Med še posebej pomembne »protivnetne antioksidante« spada kvercetin, ki ga lahko v večjih količinah najdemo v jabolkih in v čebuli.

Preberite tudi: Kronična vnetja: pomagajte si z zelišči in začimbami!

Ubikinol kot pomoč pri utrujenosti

Karmen Jordan
-
0
Ubikinol kot pomoč pri utrujenosti

Ubikinol je aktivna oblika koencima Q10, ki ga lahko naše telo sintetizira samo, obenem pa obstajajo tudi zunanji viri tega pomembnega koencima. Med vsemi oblikami koencima Q10 se lahko prav ubikinol pohvali z najboljšo biološko razpoložljivostjo. To pomeni, da ga naše telo najlažje absorbira, če ga vnesemo z živili ali s prehranskimi dopolnili. Ubikinol naj bi bil povezan s številnimi pozitivnimi vplivi, med drugim naj bi pomagal tudi pri izboljšanju kognitivnih sposobnosti in pri povečanju energije. Raziskovalci so pred kratkim izvedli raziskavo, ki je preučevala prav tovrstne vplive ubikinola, svoje izsledke pa so nato objavili v prispevku v reviji Nutrients.

O izhodiščih in velikosti raziskave

Raziskovalci so izhajali iz ugotovitev predhodnih študij, s pomočjo katerih je bilo ugotovljeno, da povprečen Japonec v telo dnevno vnese približno 4,48 mikrogramov koencima Q10, pri čemer predstavlja ubikinol približno 46 odstotkov celotnega vnosa. S tem je mišljen vnos s hrano, torej brez uporabe prehranskih dopolnil. Sodelujoči v raziskavi so nato dnevno dobivali precej večje količine ubikinola od siceršnjega povprečnega vnosa. Prva skupina (20 ljudi) je namreč prejemala 100 mikrogramov ubikinola na dan, druga skupina (22 ljudi) pa 150 mikrogramov dnevno. Raziskava pa je zajemala še tretjo skupino (20 ljudi), ki je prejemala placebo. Sodelujoči so bili stari od 20 do 64 let.

Raziskovalce zanimal predvsem vpliv ubikinola na utrujenost

Na začetku so morali vsi sodelujoči reševati teste, ki so preverjali njihovo stopnjo energije, motivacijo in umirjenost/napetost. Temu je sledil test, namenjen preverjanju kognitivnih sposobnosti, nato pa so sodelujoči še enkrat rešili osnovne teste. Ti testi so bili nato ponovljeni po enem, dveh in treh mesecih.

Glavno vprašanje, ki so si ga zastavili raziskovalci, ni bilo neposredno povezano s kognitivnimi sposobnostmi. Zanimalo jih je predvsem, ali so ljudje, ki jemljejo prehransko dopolnilo z ubikinolom, manj utrujeni po reševanju miselno zahtevnih nalog.

Manj izčrpanosti in zaspanosti po miselno zahtevnih dejavnostih

Izkazalo se je, da ubikinol ni imel bistvenega vpliva na rezultate pri testu, ki je preverjal kognitivne sposobnosti. Čeprav so sodelujoči v raziskavi postopoma dosegali vedno boljše rezultate, pri tem ni bilo mogoče opaziti pomembnejših razlik med tistim, ki so prejemali ubikinol, in skupino, ki je prejemala placebo. Po drugi strani pa se je izkazalo, da lahko ubikinol vpliva na to, kako močno nas miselno zahtevna dejavnost izmuči. Tako skupina, ki je prejemala 150 mikrogramov ubikinola dnevno, kot skupina, ki je dobivala 100-mikrogramski odmerek, sta bili namreč na koncu teh testov manj utrujeni, zmanjšala pa se je tudi zaspanost v primerjavi s tistimi, ki niso prejemali ubikinola, ampak zgolj placebo. Pojavile so se tudi določene razlike v stopnji motiviranosti. Skupina, ki je dobivala 150-mikrogramski odmerek ubikinola, je bila po mesecu dni bolj motivirana za reševanje kognitivno zahtevnih izzivov. Vendar pa so se te razlike po dveh in treh mesecih zmanjšale.

Zgolj s hrano najverjetneje ne bo mogoče doseči primerljivih učinkov

Avtorji študije so zaključili, da lahko dodajanje ubikinola pomaga posameznikom in posameznikom, ki se spopadajo z blažjimi težavami z utrujenostjo in zaspanostjo. Posledično se lažje lotijo zahtevnejših nalog in jih uspešno izvedejo. Dodajanje ubikinola pa lahko morda pomaga tudi pri povečanju motivacije in pri večji umirjenosti v stresnih situacijah. Pri tem je treba upoštevati, da so bili v raziskavi uporabljeni zelo visoki odmerki ubikinola. Čeprav je lahko hrana, ki vsebuje to snov, koristna, pa povečanje količine tovrstnih živil najverjetneje ne more prinesti enakih učinkov kot koencim Q10 oziroma ubikinol v obliki prehranskega dopolnila.

Preberite tudi: Kaj je Koencim Q10 o katerem se vse več govori?

5 naturopatskih nasvetov za preprečevanje in blaženje prehladov

Karmen Jordan
-
0
5 naturopatskih nasvetov za preprečevanje in blaženje prehladov

Približuje se sezona prehladov. Ena najučinkovitejših oblik zaščite pred rinovirusi, najpogostejšimi krivci za prehlad, obenem pa tudi pred mnogimi drugimi vrstami virusi je skrb za močan imunski sistem. V naturapatiji, ki temelji na prepričanju, da je naše telo zmožno uspešnega samozdravljenja, če mu nudimo ustrezno podporo, obstaja precej preprostih, a zelo učinkovitih metod, namenjenih zmanjševanju tveganja za prehlad.

Nasveti, predstavljeni v nadaljevanju, pa niso koristni le kot preventiva, ampak si lahko z njimi pogosto pomagate tudi v primeru, da so se že pojavili prvi simptomi. Prehlad bo tako minil hitreje in z manj neprijetnostmi.

1. Poskrbite za dovolj kakovostnega spanca

Kakovostno spanje je nedvomno tesno povezano z dobrim zdravjem. Zagotovo je še posebej pomembno, ko gre za ohranjanje močnega imunskega sistema, ki se je sposoben bojevati proti tujkom. V hladnejšem delu leta, ko je možnost za okužbe z virusi nadpovprečno visoka, je zato toliko pomembneje, da poskrbite za dovolj kakovostnega spanca. Pri tem si lahko na primer pomagate z vročimi kopelmi pred odhodom v posteljo. Upad telesne temperature po kopeli bo namreč vašemu telesu sporočil, da je čas za spanje. Koristna je tudi nošnja nogavic v postelji ali uporaba termofora, saj mnogi ljudje težko zaspijo prav zaradi hladnih stopal. Če so se že pojavili simptomi prehlada in težko spite zaradi zamašenega nosu, pa se priporočajo naravna mazila za sprostitev dihalnih poti. Zelo koristna sestavina takšnih mazil je denimo kajenski poper (ki ga lahko na primer zmešate s kokosovim oljem), vendar pazite, da bo šlo zares za zelo majhno količino.

Naturopatija prehlad

2. Izkoristite izjemno moč česna

Redno uživanje česna lahko prispeva h krepitvi imunskega sistema. Seveda pa je česen zelo koristen tudi takrat, ko morda že opažate znake prehlada. V takšnih primerih se priporoča pitje česnovega čaja. Česen pa lahko uporabite tudi v doma izdelanem »protiprehladnem mazilu za stopala«. Strok česna nasekljajte na zelo drobne koščke, ki jih zmešajte s kokosovim ali poljubnim rastlinskim oljem. Počakajte pol ure, nato pa z mešanico namažite podplate in si obujte nogavice. Blagodejne učinkovine v česnu se bodo tako absorbirale skozi kožo in vašemu telesu pomagale v boju z virusi.

3. Zagotovite svojemu telesu zadostne količine cinka

V primerjavi z nekaterimi drugimi hranilnimi snovmi, ki so pomembne za močan imunski sistem (npr. vitamina C in D), je cink običajno deležen precej manj pozornosti. Vendar pa gre za mineral, ki je prav tako nujen za uspešno zaščito pred prehladi. Raziskave pa so razkrile, da je dodatek cinka zelo smiseln tudi po morebitni okužbi. Če v približno 24 urah po pojavu prvih simptomov v telo vnesemo malce večjo količino cinka (npr. s pomočjo prehranskega dopolnila), lahko to pomaga skrajšati trajanje prehlada.

4. Vsaj enkrat tedensko se zares dobro preznojite

Obiskovanje savne, ki pomaga pri odstranjevanju škodljivih snovi iz telesa, je zagotovo koristna podpora imunskemu sistemu. Če to ni mogoče, pa lahko podobne učinke dosežete z intenzivnejšo vadbo, med katero se dodobra preznojite, ali pa z vročimi kopelmi. Če ste že zboleli, pa upoštevajte, da je povišana telesna temperatura naravna obramba našega telesa pred okužbo. Z metodami, namenjenimi rahlemu dvigu telesne temperature – če seveda ta ni že povišana – lahko torej telesu pomagate v boju z virusi, ki so krivi za prehlad.

5. Pomagajte si z ameriškim slamnikom

Tudi v naturopatiji je ameriški slamnik izredno cenjena rastlina za krepitev imunskega sistema. Če želite, da bo vaše telo čim bolje pripravljeno na sezono prehladov, je zato smiselno, da razmislite o uporabi dodatkov, ki vsebujejo izvlečke ameriškega slamnika.

Se vaš pes obnaša nenavadno? Morda je kriva puberteta!

Karmen Jordan
-
0
Se vaš pes obnaša nenavadno? Morda je kriva puberteta!

Puberteta je nekaj, kar običajno povezujemo predvsem z ljudmi. Vendar pa je tudi za druge živalske vrste značilno obdobje, ki v mnogih pogledih spominja na človeško puberteto. Strokovnjaki z univerze v Newcastlu in univerze v Nottinghamu so nedolgo tega izvedli raziskavo, v okviru katere so se osredotočili na t. i. fazo adolescence pri psih. Ta naj bi nastopila, ko je pes star približno osem mesecev. Podobno kot se to večkrat zgodi med starši in najstniki, lahko pride tudi v odnosu med psom in njegovim skrbnikom v tem obdobju do precejšnjih napetosti. A na srečo to obdobje ne traja (pre)dolgo …

Okoli osmega meseca starosti so mnogi psi izrazito neposlušni

V omenjeno raziskavo je bilo vključenih 69 psov in njihovih skrbnikov. Raziskovalce je zanimalo predvsem odzivanje psov na navodila v specifičnih obdobjih. Njihovo odzivnost so preverjali, ko so bili psi stari pet mesecev, nato pa še pri osmih mesecih starosti. Primerjava zbranih podatkov je razkrila, da so se psi pri petih mesecih precej hitreje in pogosteje odzvali na navodilo kot kasneje, torej ko so bili stari osem mesecev. Raziskava je bila nato ponovljena na večjem vzorcu, in sicer na skupini 285 psov. V tem primeru je šlo prav tako za preverjanje odzivnosti pri petih in osmih mesecih starosti, nato pa še pri starosti enega leta. Tudi tu se je izkazalo, da so bili psi najbolj »neposlušni« pri starosti osmih mesecev.

Pes se čudno obnaša

Pasja puberteta marsikoga ujame nepripravljenega

Psi torej niso bistveno drugačni od človeških otrok, ki se nemalokrat – vsaj po besedah mnogih staršev – praktično čez noč prelevijo iz ubogljivega in ljubkega otroka v neposlušnega, uporniškega najstnika, ki ga skorajda ne prepoznajo več. Čeprav je lahko to obdobje seveda zelo naporno, večina staršev vsaj okvirno ve, kaj pričakovati – in da bo to obdobje prej ali slej minilo. Po drugi strani pa tega ni mogoče trditi za mnoge lastnike psov, ki jih lahko pasja puberteta ujame povsem nepripravljene. Mnogi niti ne vedo, kaj se dogaja, zato obnašanje pripišejo »problematičnosti psa«. Prav v tem obdobju naj bi največ ljudi zapustilo svoje pse, saj imajo občutek, da jim vzamejo preveč časa in energije.

Boljša ozaveščenost bi lahko pomenila manj zapuščenih psov

»Pasja puberteta« je torej eden izmed najpogostejših povodov, da psi, ki so bili morda še nedolgo tega oboževani, pristanejo v zavetišču – ali celo na cesti. Raziskovalci, ki so izvedli opisano raziskavo, tako menijo, da bi bila lahko usoda mnogih psov precej drugačna oziroma lepša, če bi se ljudje, ki prevzamejo skrb zanje, zavedali, da se bodo morali najverjetneje ukvarjati tudi s »pasjo puberteto«. Prav večja ozaveščenost glede specifik in povprečnega trajanja tega obdobja bi lahko torej občutno zmanjšala število zapuščenih psov.

Empirična potrditev opažanj iz prakse

Čeprav so na podlagi opazovanja mnogi ljudje že ugotovili, da je obnašanje njihovih štirinožnih prijateljev v določenih obdobjih močno podobno tipičnemu pubertetniškemu obnašanju, pa je doslej primanjkovalo empiričnih dokazov, ki bi potrjevali, da postanejo tudi psi bolj problematični, ko nastopi »adolescenčno obdobje«. Tako predstavlja raziskava, ki je bila objavljena v reviji Biology Letters, pomemben znanstveni prispevek, ki lahko pomaga pri zmanjševanju konfliktnih situacij med psi in ljudmi. Če se na spremenjeno obnašanje psa v obdobju pasje pubertete odzovete s kaznovanjem, lahko namreč situacijo še poslabšate. Podobno pa velja tudi za čustveni odmik oziroma za nekakšno pasivno agresijo kot obliko kaznovanja. Zaradi tega lahko dobi pes občutek, da vam ni več mar zanj, kar običajno privede do še bolj problematičnega obnašanja. Bodite torej karseda potrpežljivi in ljubeči.

Preberite tudi: Alergije pri psih: Kje iskati vzroke, da je toliko psov alergičnih?

Kako se navaditi na zgodnejše odhajanje v posteljo?

Karmen Jordan
-
0
Kako se navaditi na zgodnejše odhajanje v posteljo?

Najverjetneje se vsaj občasno odpravite spat precej pozneje, kot ste načrtovali. Dandanes je namreč to precej pogosta težava, saj nas hitro premamijo najrazličnejše oblike razvedrila, ki so nam na voljo. Čeprav ste na primer nameravali pogledati zgolj eno epizodo svoje najljubše serije, se ne morete ustaviti in ostanete pokonci pozno v noč. Naslednje jutro seveda to obžalujete, a prav lahko se zgodi, da se zgodba že kmalu ponovi. Strokovnjaki menijo, da je mogoče pri ljudeh, ki se jim to dogaja pogosto, govoriti o posebni obliki prokrastinacije, torej odlaganja določene naloge. Težava naj bi bila pogosto povezana s pomanjkanjem sočutja do sebe, kar pa pomeni, da se lahko tu skriva tudi rešitev …

Prelaganje spanja je pogosto povezano z iskanjem hipnih užitkov

Težave s pravočasnim odhajanjem v posteljo lahko opozarjajo, da ne veste, kako se produktivno spopasti z negativnimi občutki. Če se vam je podnevi zgodilo nekaj slabega, zaradi česar ste na primer jezni ali žalostni, ali če ste preprosto izčrpani, je precej lažje poiskati nekaj, kar vam bo ponudilo začasno olajšanje, kot pa razmišljati o dolgoročnih rešitvah. Podobno kot nekateri iščejo uteho v alkoholu, lahko začnete sami iskati tolažbo v večurnem sedenju pred televizijo ali v brskanju po telefonu, medtem ko bi morali pravzaprav že spati.

Vendar pa vam tovrstni začasni pobegi pred stresom na dolgi rok povzročijo še več stresa. Tako se ujamete v začaran krog, zaradi česar se vse težje spravite v posteljo ob razumni uri. Izhod iz tega začaranega kroga lahko predstavlja že omenjeno sočutje do sebe. Seveda pa to ni nekaj, kar bi lahko »obvladali« praktično čez noč, ampak bo potrebnega nekaj treninga …

Nasvet za dobro spanje

Osredotočite se na pozitivne vidike negativnih situacij

Sočutje do sebe in zmožnost racionalnega pogleda na negativne dogodke oziroma situacije sta pogosto dve plati istega kovanca. Kaj to pomeni v praksi? Negativni dogodki so nekaj, čemur se je nemogoče izogniti. Vendar pa imamo po drugi strani možnost, da na situacijo pogledamo z drugačne, bolj pozitivne perspektive. Namesto da se na primer ujamete v cikel samoobtoževanja, ker se vam nekaj ni posrečilo tako, kot ste si zamislili, se poskušajte osredotočiti na pozitivne vidike.

Svoje misli usmerite v prihodnost in v to, kaj bi lahko naslednjič izboljšali, namesto da premlevate tisto, česar ne morete spremeniti. Manj ko boste premlevali dnevne dogodke, ki v vas sprožajo negativne občutke, manj potrebe bo, da se zvečer več ur tolažite z aktivnostmi, ki se zažirajo v čas, namenjen spanju. Obstajajo tudi študije, ki potrjujejo, da imajo ljudje, ki premorejo več sočutja do sebe, manj težav z zgodnjim odhajanjem v posteljo (eden takšnih primerov je na primer študija »Self-Compassion and Bedtime Procrastination: an Emotion Regulation Perspective«, ki jo lahko najdete tudi na spletu).

Kaj lahko storite še danes? 2 praktična nasveta za zgodnejše odhajanje v posteljo …

Seveda ni nič narobe, če si zvečer vzamete nekaj časa za aktivnosti, v katerih uživate. Vendar pa pazite, da boste ta čas omejili vnaprej in se tega tudi držali. Predlagamo, da tudi zvečer uporabljate budilko, podobno kot za zbujanje – le da vas bo alarm v tem primeru opozoril, da je čas za spanje. Zanimivo je, da lahko tako celo bolj uživamo v določeni aktivnosti, saj nimamo občutka krivde, ki se lahko pojavi, če vemo, da bi morali biti že zdavnaj v postelji.

Drugi praktični nasvet pa je, da se poskusite osredotočiti na svoj »jutranji jaz«. Poskušajte se zares vživeti v to, kako se boste počutili zjutraj, če se boste nocoj v posteljo odpravili prepozno, in bodite karseda sočutni do te »prihodnje verzije sebe«. Kako ji lahko olajšate življenje? Če si boste zelo konkretno predstavljali jutranje zbujanje, boste zagotovo lažje odšli spat ob primerni uri.

Preberite tudi: Akupresurne točke za boljše spanje

Najinteligentnejši ljudje najbolj uživajo, ko so sami

Karmen Jordan
-
0
Najinteligentnejši ljudje najbolj uživajo, ko so sami

Ljudje smo družabna bitja, kar pomeni, da so socialne interakcije pomemben del občutka zadovoljstva oziroma sreče. To velja tudi za tiste, ki so nekoliko bolj introvertirani. Čeprav si morda najlažje »napolnite baterije« takrat, ko ste sami, so verjetno redni stiki z določenimi ljudmi za vas še vedno zelo pomembni. Vendar pa naj bi bili tisti najinteligentnejši ljudje tudi v tem pogledu nekoliko drugačni. Večina skorajda ne potrebuje družbe. Zanje sreča pogosto ni pogojena z odnosi. Povsem zadovoljni naj bi bili, če večino časa preživijo povsem sami …

Do ugotovitev na podlagi več kot 15.000 vprašalnikov

Uvodne ugotovitve so plod raziskave evolucijskega psihologa Satoshija Kanazawe in Normana Lija, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji British Journal of Psychology. Raziskovalca sta ugotovila, da nadpovprečno inteligentnih ljudi druženje ne osreči tako močno, kot to velja za večino. Nasprotno: ti ljudje so najbolj srečni, če so sami, zato najraje vidijo, da jih drugi pustijo praktično povsem na miru. Do teh ugotovitev sta raziskovalca prišla s pomočjo obsežne raziskave. Vprašalnik, ki sta ga pripravila, je namreč rešilo več kot 15.000 ljudi.

Šlo je za mlajše osebe, stare od 18 do 28 let. Izkazalo se je sicer, da večina sodelujočih ne mara velikih množic. Ko so v veliki skupini, so tako manj srečni kot takrat, ko so v družbi manjšega števila ljudi oziroma peščice bližnjih. Pri najinteligentnejših osebah pa to ne drži: ne le da ne marajo množic, ampak so lahko že precej intimna druženja zanje zelo naporna, zato jih pogosto vidijo kot nujno zlo, ne pa kot nekaj, v čemer bi lahko zares uživali.

Inteligenca ljudje

Sodobne človeške interakcije precej drugačne od izkušenj (davnih) prednikov

Kanazawa in Li v svoji študiji med drugim navajata »savansko teorijo sreče«. V skladu s to teorijo naj bi bil naš občutek sreče močno povezan z izkušnjami naših davnih prednikov. Če naše okoliščine močno odstopajo od tistih v preteklosti, se lahko pojavi nezadovoljstvo, čeprav se na prvi pogled ne zdi, da je kaj narobe. Tako evolucijski psihologi opozarjajo, da so sodobne življenjske okoliščine pogosto radikalno drugačne od okoliščin, ki so jih bili navajeni ljudje v preteklosti. Ker se človek še ni mogel zares prilagoditi na spremenjene okoliščine, se lahko pojavi kar nekaj težav …

»Nenaravne okoliščine« najmanj moteče prav za nadpovprečno inteligentne ljudi

Ob tem se večkrat izpostavlja fenomen velemest. Ljudje, ki živijo v velemestih oziroma že v malce večjih mestih, so vsakodnevno v stiku s precej večjo množico ljudi kot naši predniki (povprečna lovsko-nabiralska skupnost naj bi bila na primer sestavljena iz približno 150 ljudi, podobno velike »ožje skupnosti« pa so bile značilne tudi za druga zgodovinska obdobja). Vendar pa je po drugi strani v velikih mestih precej manj tistih resnično tesnih stikov in povezav med ljudmi. V mnogih primerih lahko to poveča tveganje za težave, kot je depresija.

Zanimivo pri tem pa je, da so na to nenadno spremembo običajno najmanj občutljivi nadpovprečno inteligentni ljudje. Po mnenju Lija in Kanazawe bi bilo to lahko povezano s tem, da se vrednote in preference najbolj inteligentnih ljudi najbolj razlikujejo od tistega, kar so cenili naši predniki. Najinteligentnejši ljudje naj bi se lažje prilagodili na »nenaravne okoliščine«. Seveda pa je to zgolj del celotne zgodbe. Razlogi, zakaj imajo prav najinteligentnejši ljudje pogosto najraje samoto, naj bi bili namreč precej kompleksni. Med drugim se domneva, da gre za ljudi, ki imajo zaradi svoje inteligentnosti ogromno ciljev, zato lahko (prepogoste) stike z drugimi dojemajo kot motnjo na tej poti.

5 razlogov za pogostejše uživanje humusa

Karmen Jordan
-
0
5 razlogov za pogostejše uživanje humusa

Humus je jed, ki izvira z Bližnjega vzhoda, vendar smo jo v zadnjih letih tudi pri nas že skorajda povsem udomačili. Tako lahko ta okusen namaz, katerega osnova je čičerika, danes kupimo v praktično vsaki trgovini. Pogosto pa vam je na voljo celo več različic, z dodatki, kot so na primer bučna semena, rdeča paprika, gobe itn. 

Seveda se lahko izdelave humusa lotite tudi sami. Za osnovno različico boste poleg čičerike potrebovali še tahini (sezamovo pasto), limonin sok, česen, sol in olivno olje. Humus velja za zelo zdravo živilo, še posebej v primerjavi z mnogimi drugimi namazi, ki so pogosto narejeni iz precej manj zdravih sestavin. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj najpomembnejših razlogov, zaradi katerih je humus živilo, ki ne bi smelo manjkati niti v vašem hladilniku.

1. Humus je odličen vir vlaknin

Podobno kot druge stročnice vsebuje tudi čičerika visok delež vlaknin, ki so izjemno pomembne za dobro zdravje. Vlaknine med drugim pomagajo pri izboljševanju prebave in pri zmanjševanju tveganja za bolezni srca. Obenem lahko uživanje humusa pomaga pri zniževanju ravni škodljivega holesterola v krvi, s čimer se dodatno zmanjša nevarnost za srčno-žilna obolenja.

2. Čičerika je odličen rastlinski vir beljakovin

V primeru rednega uživanja živil, kot je humus, doseganje priporočenega vnosa beljakovin ne bo težava, tudi če se morda prehranjujete izključno z rastlinsko hrano. Prav stročnice namreč predstavljajo enega najboljših rastlinskih virov beljakovin. Obenem pa je dober vir beljakovin tudi tahini, ki se, kot omenjeno, prav tako uporablja pri pripravi humusa.  

Razlogi za uživanje humusa

3. Humus lahko pomaga pri preprečevanju slabokrvnosti

Med hranilne snovi, na katere moramo biti v primeru veganske oziroma rastlinske prehrane še posebej pozorni, lahko zagotovo uvrstimo železo. Na srečo pa obstaja kar nekaj zelo dobrih rastlinskih virov tega pomembnega minerala. Mednje med drugim sodi tudi čičerika. Ko gre za zmanjševanje nevarnosti za slabokrvnost oziroma anemijo, pa je humus celo boljša izbira, kot če bi čičeriko uživali samostojno. Kot omenjeno, je namreč ena izmed sestavin tega namaza tudi limonin sok, ki je odličen vir vitamina C. Za absorpcijo železa pa so nujne prav zadostne količine omenjenega vitamina. Če jemo humus, je torej absorpcija železa iz čičerike zaradi prisotnosti limoninega soka nadpovprečno dobra.

4. Humus je vsestransko uporabno živilo

Možnosti uporabe humusa so izjemno raznolike. Uporabite ga lahko preprosto kot namaz na kosu kruha ali v sendviču, kot pomako za različne vrste sveže zelenjave (na paličice narezana zelena, korenje, bučke …), v solatnih prelivih, poleg pečenega krompirja namesto majoneze itn.  S humusom lahko torej uspešno nadomestite mnoga precej manj zdrava živila in dodatke. Možna pa je celo sladka različica – čičerikino pasto lahko uporabite kot osnovo za pripravo številnih sladic, na primer malce drugačnega čokoladnega moussa. Ker je čičerika precej nevtralnega okusa, jo je mogoče kombinirati s praktično katero koli sestavino.

5. Zdrav prigrizek za lažje hujšanje

Zaradi precejšnje količine vlaknin in beljakovin je humus zelo priporočljivo živilo za vse, ki se poskušate znebiti odvečnih kilogramov. Prav vlaknine in beljakovine so namreč izjemno pomembne za dolgotrajnejši občutek sitosti. Glede na študijo, ki je bila leta 2014 objavljena v reviji Journal of Nutrition and Food Sciences, naj bi bila verjetnost za debelost pri ljudeh, ki za prigrizek oziroma malico pogosto izberejo humus, kar za približno 51 odstotkov manjša kot pri tistih, ki nimajo te navade. To je povezano tudi s pozitivnim vplivom humusa na krvni sladkor. Gre namreč za vir kompleksnih ogljikovih hidratov, kar pomeni, da je njihova razgradnja relativno počasna, zato po zaužitju ne pride do zelo hitrega dviga ravni glukoze v krvi. Prav ekstremna nihanja vrednosti krvnega sladkorja namreč sodijo med najpogostejše krivce za neukrotljiv apetit.

Preverite tudi: Recept: Humus – okusen namaz iz čičerike

Kdaj telovaditi, da pokurimo čim več kalorij?

Karmen Jordan
-
0
Kdaj telovaditi, da pokurimo čim več kalorij?

Telovadba sama po sebi ni nekaj zapletenega. A bolj ko se poglabljamo v to področje, več zanimivih vprašanj se nam odpira. Prilagajanje določenih dejavnikov in okoliščin vadbe namreč omogoča, da dosežemo zares optimalne rezultate. Ena takšnih okoliščin je na primer čas vadbe. Tako se pogosto pojavlja vprašanje, kdaj je najbolje telovaditi. Zjutraj? Zvečer? Je sploh pomembno?

Jutra naj bi bila še posebej dobra izbira za vadbo

Strokovnjaki se večinoma strinjajo, da ima jutranja vadba kar nekaj pomembnih prednosti. Med drugim naj bi bila telovadba v jutranjem času še posebej koristna za hujšanje. To je predvsem posledica sprememb, povezanih z našim metabolizmom. Ko spimo, se namreč metabolizem upočasni. Zjutraj, ko vstanemo, mora začeti telo precej hitro ponovno delati s polno paro. Potrebna je torej pospešitev metabolizma – na primer zato, da se pospeši prekrvavitev in da se naše telo ogreje. Tako naj bi bila zjutraj poraba kalorij največja. Če temu dodamo še jutranjo aktivnost, dan začnemo z nadpovprečno hitrim metabolizmom, pozitivni učinki tega pa bodo trajali ves dan, kar v praksi pomeni, da bo telo porabljalo večje število kalorij, kot bi jih sicer, tudi ko ne bomo pretirano aktivni. V primeru, da telovadimo zvečer, ne moremo v polnosti izkoristiti teh učinkov, saj se zaradi spanja metabolizem kmalu spet upočasni. Eden izmed razlogov, zakaj je najbolje telovaditi zjutraj, pa je tudi dejstvo, da se nam zvečer zaradi utrujenosti pogosto ne ljubi več telovaditi.

Kdaj telovaditi?

Zaradi vadbe v poznih večernih urah se lahko pojavijo težave s spanjem

Seveda pa to, da je najbolj priporočljiv čas za vadbo v zgodnjih jutranjih urah, še ne pomeni, da na primer popoldanska ali večerna vadba nimata smisla. Čeprav ima jutranja vadba določene prednosti, razlike nikakor niso tolikšne, da bi vas moralo posebej skrbeti, če zjutraj preprosto ne najdete časa za telesno aktivnost. Upoštevati morate sicer, da lahko večerna vadba nekoliko zmede vaš naravni bioritem. Tako nekateri ljudje opažajo, da takrat, ko telovadijo v večernih urah, težje zaspijo. Dobra plat tega je sicer ta, da to pomeni, da bodo prišli pozitivni vplivi, povezani s pospešenim metabolizmom, lažje do izraza. A če se zaradi vadbe v večernem času pojavljajo resnejše težave s spanjem, je vendarle dobro, da poskusite telesno aktivnost prestaviti na nekoliko zgodnejši termin in opazujete, kako bo to vplivalo na vaš spanec.

Pomembnejši od dela dneva naj bi bil čim bolj ustaljen urnik vadbe

Zaključimo torej lahko, da je vadba ob kateri koli uri dneva praviloma boljša izbira od tega, da sploh ne bi telovadili. Čeprav ima čas vadbe določen vpliv na učinke, to ne bi smel biti odločilni dejavnik pri načrtovanju telesne dejavnosti. Na koncu je tako pomembno, da poiščete čas dneva, ki ustreza vam in vašim obveznostim. Poleg tega pa mnogi strokovnjaki menijo, da je precej pomembneje od tega, kdaj telovadimo, to, da se poskušamo držati ustaljenega urnika. Ko izberete čas dneva, ki ga boste namenili vadbi, poskušajte biti torej konsistentni in vedno telovaditi ob približno podobni uri. Ljudje smo namreč pogosto bitja navad – če nekaj vedno počnemo ob podobnem času, postane ta dejavnost za nas praktično samoumevna. Tako niti ne razmišljamo več, ali bi na primer telovadili ali ne. Obenem pa ustaljen urnik omogoča dovolj počitka med posameznimi vadbami. Če na primer prvi dan telovadite pozno zvečer, naslednji dan pa navsezgodaj zjutraj, vaše telo nima dovolj časa za regeneracijo, ki je prav tako pomembna kot sama vadba, predvsem zaradi zmanjševanja tveganja za poškodbe.

1...428429430...1.123Stran 429 od 1.123